ŠOLANJE ZA PILOTA Za kaj gre pri letenju? Zakonodaja in pristojni organi
|
|
- Elmer Carson
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 ŠOLANJE ZA PILOTA Odločili ste se, da postanete pilot. Kaj pa zdaj? Kakšno licenco potrebujete, kje jo lahko dobite, kakšni so pogoji za pridobitev licence? To so vprašanja, ki sledijo odločitvi o usposabljanju za pilota. Nenazadnje se je pred kratkim način usposabljanja za pilota spremenil zaradi uskladitve slovenske zakonodaje na področju letalstva z zahtevami Združenih letalskih organov. Odgovore na vsa zastavljena vprašanja ter pojasnila izrazov in definicij lahko najdemo v Zakonu o letalstvu in predpisih JAR (Joint Aviation Requirements). Vendar ob brskanju po zakonih in predpisih kandidat za pilota hitro izgubi orientacijo. Zato je namen tega prispevka predstaviti usposabljanje za pilota, podati možnosti, ki jih posamezna licenca omogoča in pojasniti nekatere izraze. Čarobnost letenja Za kaj gre pri letenju? Znanost, svoboda, lepota, pustolovščina letenje ponuja vse to. Zgornji citat Charlesa Lindberga pove vse. Letenje je kombinacija tehnike, znanja, spretnosti in čarobnosti ob ščepcu adrenalina, ki pilotu nudi mnogo užitkov, sprostitev oz. mu predstavlja zaposlitev. Nenazadnje letenje zahteva tudi stalno obnavljanje, izpopolnjevanje in dopolnjevanje praktičnega in teoretičnega znanja, kar daje človeku dodatno osebno zadovoljstvo. Večina ljudi, ki se dotakne letenja ostane zavedno zasvojena. Letenje je za človeka nenaravno in v splošnem nevarno početje. Vendar tako kot se človek nauči gibanja, govorjenja in drugih opravil se lahko praktično vsak nauči tudi pilotiranja. Za osnovno, kot tudi za vsa nadaljevalna šolanja, so v bližnji okolici na voljo letalske šole z ustrezno usposobljenimi inštruktorji letenja, ki kandidata varno usposobijo za upravljanje z zrakoplovom. Zakonodaja in pristojni organi Usposabljanje za pilota je podrobno opredeljeno v zakonih in predpisih. Krovni zakon na področju civilnega letalstva v Sloveniji je Zakon o letalstvu. Za pripravo zakonov, ki se nanašajo na civilno letalstvo je zadolženo Ministrstvo za promet. V okviru Ministrstva za 1
2 promet delujeta Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo (URSCL) in Prometni inšpektorat. URSCL opravlja upravne in strokovne naloge, ki se nanašajo na: o licenciranje osebja v letalstvu; o registriranje zrakoplovov in vodenje registra zrakoplovov; o izdelavo, vzdrževanje in plovnost zrakoplovov; o letališča in vzletišča ter druge zadeve v zvezi s civilnim letalstvom. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb Zakona o letalstvu in drugih predpisov, ki urejajo letalstvo pa opravlja Prometni inšpektorat. S tem, ko je leta 2000 URSCL postala polnopravna članica Združenih letalskih organov (Joint Aviation Authorities - JAA) se je zavezala, da bo v domačo zakonodajo vključila Skupne letalske predpise JAR (Joint Aviation Requirements), ki jih izdaja JAA. Predpisi JAR so razdeljeni na posamezne dele in določajo zahteve s področja gradnje in vzdrževanja zrakoplovov, usposabljanja letalskega osebja in preostale zahteve na področju letalstva. Tako npr.del JAR FCL 1 zajema določbe, ki se nanašajo na usposabljanje pilotov letal. Letalske šole V delu JAR FCL 1 je eksplicitno navedeno, da se strokovno usposabljanje letalskega osebja izvaja samo v letalskih šolah, ki se delijo na: o Organizacije za šolanje letenja FTO (Flight Training Organization), ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialne in druge pogoje; o Organizacije, ki usposabljajo za rating za določen tip letala TRTO (Type Rating Training Organisation); o Druge registrirane letalske šole RF (Registered facilities), ki lahko izvajajo usposabljanje samo do nivoja zasebnega pilota PPL Private Pilot License (npr. letalske šole v aeroklubih); o Organizacije specializirane za teoretično usposabljanje pilotov (npr. Fakulteta za strojništvo). Organizacije specializirane za teoretično usposabljanje pilotov izvajajo program teoretičnega usposabljanja za določeno letalsko šolo, kot je navedeno v njuni medsebojni pogodbi o sodelovanju. Seznam Slovenskih letalskih šol z navedbo vrste usposabljanj, ki jih lahko izvajajo najdete na spletni strani URSCL. Vsaka letalska šola mora imeti s strani URSCL potrjen Operativni priročnik in Priročnik za šolanje. V prvem je podana organizacijska struktura letalske šole, v priročniku za šolanje pa so navedeni progami in potek usposabljanja, letala in simulatorji letenja, ki se uporabljajo pri šolanju, ter podrobna razdelitev teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Posamezne vsebine priročnika so koristne tudi za kandidata saj podrobno opisujejo program šolanja. Če povzamem: kandidat za licenco zasebnega pilota se za usposabljanje dogovori v katerikoli letalski šoli. Usposabljanje za licenco poklicnega in prometnega pilota pa se lahko izvaja samo v FTO. Organizacije za šolanje letenja (FTO) registrirane v Sloveniji so: Adria Airways, Solinair, Alfa Histria, Sky Star in letalska šola v okviru Slovenske vojske. 2
3 Splošno o usposabljanju Kandidat se za usposabljanje za pilota dogovori v ustrezni letalski šoli. Glede na lastne želje, zmožnosti in priporočila inštruktorjev je potrebno pred pričetkom šolanja določiti cilj (vrsta licence/ratinga) in način (integralni/modularni) usposabljanja. Usposabljanje za pilota vedno zajema teoretični in praktični del. V sklopu usposabljanja mora kandidat osvojiti potrebna teoretična in praktična znanja, zahtevana za varno upravljanje z zrakoplovom, v skladu z licenco za katero se usposablja. Po uspešno opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu URSCL izda kandidatu licenco in/ali vpiše rating za katerega se je usposabljal. Kako začeti Še pred pričetkom usposabljanja se lahko kandidat z osebjem v letalski šoli dogovori za informativni let. Namen informativnega leta ni v pričetku praktičnega usposabljanja ampak ponuja kandidatu možnost, da se seznani z letalom, letenjem ter da dobi prve občutke gibanja v prostoru. Hkrati lahko kandidat skozi informativni let potrdi željo po letalski izobrazbi oz. spozna, da letenje zanj ni primerno. Cilj usposabljanja Pred pričetkom šolanja je potrebno določiti cilj in način usposabljanja. Cilj opredeljuje licenco oz. rating, ki jo kandidat želi pridobiti, način pa določa potek usposabljanja. Letalska licenca je listina, ki potrjuje usposobljenost osebe za pilotiranje zrakoplova. Z vrsto licence so določene možnosti oz. naloge, ki jih lahko imetnik licence opravlja. Pri letenju za lastne potrebe (nekomercialno letenje) zadošča licenca zasebnega pilota PPL, medtem ko je za komercialno letenje potrebna licenca poklicnega pilota CPL ali licenca prometnega pilota ATPL. V vsako licenco so vpisani ratingi. Ratingi določajo vrsto zrakoplovov, pravila letenja (vizuelna/instrumentalna) in ostale letalske dejavnosti za katere je pilot usposobljen. V licenco se torej vpišejo ratingi za razrede in tipe letal za katere je imetnik licence usposobljen, rating za instrumentalno in akrobatsko letenje, rating inštruktorja letenja idr. Licenca je brez fotografije in podatkov o zdravstveni sposobnosti. Zato mora posameznik imeti pri vsakem letu zraven še osebni dokument in zdravniško spričevalo. Licenca se izda za posamezno kategorijo zrakoplovov (kategorije so: letala, helikopterji, jadralna letala, prostoleteči baloni, padala,...). Zrakoplovi znotraj kategorije se delijo na razrede in tipe. Razredi letal zajemajo vsa kopenska in vodna letala, ki zahtevajo enega pilota. Tako znotraj posameznega razreda združimo vsa letala, ki so si podobna glede zahtevnosti upravljanja. Na ta način se lahko pilot s preprostim prešolanjem, usposobi za upravljanje različnih letal znotraj istega razreda. Usposobljenost pilota za upravljanje letal določenega razreda označuje veljavni rating. Ratingi za razred se delijo na: o SEP(L) enomotorna letala z batnim motorjem (kopenska letala); o SEP(S) enomotorna letala z batnim motorjem (vodna letala); o TMG motorizirana jadralna letala; o letala posameznega proizvajalca enomotornih turbopropelerskih kopenskih letal; o letala posameznega proizvajalca enomotornih turbopropelerskih vodnih letal;; o MEP(L) večmotorna letala z batnimi motorji (kopenska letala); in o MEP(S) večmotorna letala z batnimi motorji (vodna letala); 3
4 Tip letala označuje posamezen model letala in se zahteva za: o vsak tip letala z veččlansko letalsko posadko; o vsak tip večmotornega letala s turbopropelerskimi ali turboreaktivnimi motorji, ki zahteva enega pilota; o vsak tip enomotornega letala s turboreaktivnim motorjem, ki zahteva enega pilota; o katerikoli drug tip letal, kadar tako odloči URSZP. Rating za tip se torej zahteva za vsako posamezno letalo z veččlansko posadko oz. z višjo zahtevnostjo ali specifičnostjo upravljanja. Šolanje za pridobitev ratinga za tip letala poteka v organizaciji za šolanje letenja FTO ali v organizaciji, ki usposablja za rating za tip letala TRTO. Letalska licenca in zdravniško spričevalo Način usposabljanja Način usposabljanja je lahko modularni ali integralni. Integralni način usposabljanja je namenjen kandidatom, ki nimajo nobenih predhodnih letalskih izkušenj še niso lastniki dovoljenja pilota letala. Zato je usposabljanje za licenco zasebnega pilota vedno integralno. Čas šolanja je časovno opredeljen in zajema sočasno teoretično in praktično usposabljanje. Modularni način usposabljanje je primeren za kandidate, ki že imajo licenco pilota letala in želijo pridobiti rating ali licenco z višjimi privilegiji. Obstoječa licenca je dokazilo, da kandidat že ima določena predznanja, na račun katerih se lahko obseg usposabljanja za licenco z višjimi privilegiji ustrezno skrajša. Prav tako lahko kandidat najprej zaključi teoretični del ter šele ko izpolni zahtevane pogoje (npr. št. ur naleta) prične s praktičnim usposabljanjem. Potek usposabljanja Vsako usposabljanje za licenco oz. rating zajema teoretični in praktični del. Obseg šolanja zavisi od cilja in načina usposabljanja. Letalska šola mora imeti pripravljen program šolanja za vsako vrsto usposabljanja, ki ga izvaja. Vključevati mora razdelitev teoretičnega 4
5 usposabljanja in praktičnega usposabljanja v letenju po tednih ali fazah, spisek vaj in povzetek učnega programa. Usposabljanje se vedno prične s teoretičnim delom, ki zajema naslednje vsebine: 1. Letalska zakonodaja; 2. Splošno znanje o letalu; 3. Zmogljivosti letala in načrtovanje letenja; 4. Človeška zmogljivost in omejitve; 5. Meteorologija; 6; Navigacija; 7. Operativni postopki; 8. Osnove letenja; in 9. Komunikacija. Teoretično usposabljanje se izvaja preko predavanj, ki lahko vključujejo video predstavitve, predavanja z diapozitivi in avdio posnetki, šolanje s pomočjo računalnika in z drugimi sredstvi. Potrebna teoretična znanja, ki jih mora kandidat osvojiti za pridobitev licence oz. ratinga so podrobno navedena v 2 razdelku predpisa JAR FCL 1 Poddel J. Praktično usposabljanje se izvaja na ustrezno opremljenih letalih ter na simulatorjih letenja. Prične se lahko preden se zaključi teoretični del, vendar šele takrat, ko kandidat osvoji teoretična znanja potrebna za izvedbo praktičnih vaj. Na ta način se kandidat lahko pripravi na izvajanje praktičnih vaj s čemer lahko zmanjša potrebno število ur praktičnih vaj. Praktična znanja, ki jih mora kandidat osvojiti za pridobitev licence oz. ratinga so navedena v predpisu JAR FCL 1. Pred prvim samostojnim letom mora kandidat pridobiti zdravniško spričevalo in dopolniti vsaj 16 let. Usposabljanje pa se lahko prične že prej. Zdravstvena sposobnost Zdravniška spričevala izdajajo zdravniki, katere je URSCL pooblastila za izvajanje pregledov zdravstvene sposobnosti letalskega osebja. Za zasebnega pilota se zahteva zdravniško spričevalo vsaj 2. razreda, za pridobitev licence poklicnega oz. prometnega pilota pa zdravniško spričevalo 1. razreda. Zdravstvene zahteve za pridobitev zdravniškega spričevala 1. ali 2. razreda najdete v JAR FCL 3 oz. jih izveste od letalskega zdravnika. Seznam pooblaščenih letalskih zdravnikov z navedbo zdravniških spričeval, ki jih lahko izdajajo, najdete na spletni strani URSCL. Zdravnik izda zdravniško spričevalo brez omejitev oz. z dovoljenimi omejitvami (npr. obvezno nošenje očal). Prav tako je smiselno, da se kandidat, ki dvomi v svoje zdravstvene sposobnosti, pogovori z letalskim zdravnikom oz. opravi zdravniški pregled ustreznega razreda pred pričetkom usposabljanja. Pridobitev licence/ratinga Za pridobitev licence oz. ratinga mora kandidat opraviti najprej preverjanje teoretične in nato še praktične usposobljenosti. Preverjanje teoretične usposobljenosti se opravlja na URSCL. Termini za prijavo in opravljanje teoretičnega izpita so objavljeni na spletni strani URSCL. Razen, če gre za izdajo licence prometnega pilota (ATPL), kandidate na izpit priporoči letalska šola takrat ko: 5
6 o končajo celotno teoretično usposabljanje v letalski šoli; in o opravijo preverjanje teoretičnega znanja v letalski šoli. Teoretični izpit na URSCL obsega vseh 9 predmetov. Za uspešno opravljeni izpit mora kandidat pri vsakem predmetu doseči vsaj 75% točk, nakar mu URSCL izda potrdilo o opravljenem teoretičnem preverjanju znanja. To potrdilo velja 24 mesecev, če gre za licenco zasebnega pilota PPL in 36 mesecev za licenci poklicnega CPL in prometnega pilota ATPL. V tem času mora kandidat pristopiti k preverjanju praktične usposobljenosti. Letalska šola priporoči kandidata na preverjanje praktične usposobljenosti takrat, ko kandidat: o konča celotno praktično usposabljanje v letalski šoli; o opravi preverjanje praktičnega znanja v letalski šoli; in o izpolnjuje starostne omejitve. Kandidat mora dopolniti 17 let za pristop k preverjanju praktičnega znanja za licenco zasebnega pilota, 18 let za licenco poklicnega pilota ter 21 let za licenco prometnega pilota. Preverjanje praktične usposobljenosti (Skill test) opravi izpraševalec (Examiner). Izpraševalci so pooblaščeni piloti, ki v imenu URSCL preverjajo praktično usposobljenost in strokovnost kandidatov. Seznam izpraševalcev v Sloveniji najdete na spletni strani URSCL. Kriteriji praktičnega znanja, kateri se od kandidata za izdajo licence zasebnega pilota pričakujejo so navedeni v predpisu JAR FCL 1. Sem spadajo priprava na let, postopki v sili, vzlet, izvedba šolskega kroga, pristanek, postopki po letu, navigacijsko letenje, izvajanje manevrov, točnost vzdrževanja parametrov leta ter komunikacija s kontrolo letenja. Po uspešno opravljenem preverjanju praktične usposobljenosti, URSCL kandidatu izda licenco z vpisanimi ratingi za katero je usposobljen. Enomotorna letala - SE Večmotorna letala - ME Instrumentalno letenje - IR Inštruktor letenja - FI Rating za tip letala veljavnost ratinga 0 v letih Veljavnost ratingov v letih Veljavnost URSCL izda licenco za določeno obdobje (največ 5 let), ki se določi glede na vrsto licence in morebitne starostne in druge omejitve. Veljavnost licence pa je določena z veljavnostjo vpisanih ratingov in zdravniškega spričevala. Veljavnost ratingov zavisi od vrste ratinga (npr. 2 leti za enomotorna letala SE, 1 leto za večmotorna letala - ME, 3 leta za rating inštruktorja 6
7 letenja,...), veljavnost zdravniškega spričevala pa od razreda spričevala in starosti pilota. Opredelitve veljavnosti ratingov in zdravniških spričeval so podane v JAR FCL 1 in JAR FCL 3. po 40 letu do 40 leta po 65 letu do 65 leta 1 RAZRED 2 RAZRED do 50 leta do 30 leta veljavnost 0 v mesecih Veljavnost zdravniškega spričevala 1. in 2. razreda glede na starost pilota Pilot je sam odgovoren za vzdrževanje veljavnosti licence, ratingov in zdravniškega spričevala. Veljavnost licence, vpisanih ratingov in pooblastil je mogoče podaljšati ali obnoviti. Podaljšanje veljavnosti je postopek, ki se izvede v času veljavnosti ratinga, pooblastila ali potrdila, in omogoča imetniku, da po izpolnitvi predpisanih zahtev uveljavlja privilegije iz ratinga, licence v nadaljnjem določenem obdobju. Obnova je postopek, ki se izvede po preteku veljavnosti ratinga, licence, in s katerim je mogoče obnoviti pretečene privilegije za nadaljnje določeno obdobje, če imetnik izpolni predpisane zahteve. Licenca zasebnega pilota PPL Licenca zasebnega pilota je osnovna licenca, ki imetniku omogoča samostojno upravljanje z letalom. Izda se z vpisanim ratingom za razred letal, na katerih se je pilot usposabljal običajno enomotorna, batna, kopenska letala. Imetniku omogoča letenje za lastno zadovoljstvo in potrebe, na propelerskih letalih za katere se je usposobil. Omogoča mu tudi sodelovanje na tekmovanjih v motornem letenju, če izpolnjuje pogoje za udeležbo. Kratek povzetek usposabljanja za licenco zasebnega pilota: o Šolanje za licenco zasebnega pilota poteka v organizaciji za šolanje letenja FTO ali v drugi registrirani letalski šoli RF (aeroklub). o Teoretičnim šolanje zajema vseh 9 predmetov in obsega 108 ur predavanj. o Praktično usposabljanje je sestavljeno iz 19. vaj in obsega vsaj 45 ur letenja. o Kandidat pristopi k preverjanju teoretične usposobljenosti na URSCL ko zaključi s teoretičnim usposabljanjem in pokaže ustrezen nivo znanja v letalski šoli. o Baza vprašanj, iz katerih izpitna komisija sestavi teoretični izpit za licenco zasebnega pilota, je dostopna na spletnih straneh URSCL. 7
8 o Kandidat opravi teoretični izpit, ko pri vseh predmetih doseže vsaj 75% točk. o Kandidat pristopi k preverjanju praktične usposobljenost, ko zaključi s praktičnim usposabljanjem in pokaže ustrezen nivo znanja v letalski šoli, dopolni 17 let in ima veljavno zdravniško spričevalo vsaj 2. razreda. o Praktično usposobljenost preverja izpraševalec. o Veljavnost izdane licence je določena z veljavnostjo vpisanih ratingov in zdravniškega spričevala. Zaradi zagotavljanja varnosti pri letenju je primarna dolžnost pilota vzdrževanje in dopolnjevanje usposobljenosti. Za osvežitev in dopolnitev teoretičnega znanja je na voljo precej (tuje) strokovne literature. Za vzdrževanje praktične usposobljenosti je pomembna frekvenca in obseg letenja, kar deloma predpisuje tudi JAR FCL 1. Sem spadajo pogoji za podaljšanje/obnovitev ratinga oz. licence ter omejitve pri prevozu potnikov. Tako npr. pilot ne sme peljati potnikov, če v zadnjih 90 dneh ni opravil vsaj treh letov v vlogi pilota letala. Seveda pa lahko lastnik letala ali vodja letenja določi strožje kriterije. Za osvežitev znanja po daljši prekinitvi dnevnega ali nočnega letenja je potrebna pomoč inštruktorja letenja. Prav tako je priporočljivo poiskati pomoč inštruktorja letenja pri prvih letih npr. na mednarodno letališče, v tujino, preko Alp,... Nadaljnja usposabljanja Med čare letenja spada tudi neskončna možnost po dopolnjevanju in nadgradnji znanja, česar pa se je potrebno lotiti resno ter ob pomoči inštruktorjev v letalski šoli. Nov izziv za pilota je lahko npr. letenje na letalu z repnim kolesom, na visokosposobnem letalu, letenje na letalu za katerega se zahteva posebno usposabljanje za tip (type rating), nočno letenje, usposobljenost za vleko jadralnih letal in metanje padalcev. Pilot se lahko usposablja tudi za pridobitev katerega naslednjih dodatnih ratingov: o akrobatsko letenje, o instrumentalno letenje (IR), o večmotorna letala (ME) o vodna letala, oz. za licenco z višjimi privilegiji. Profesionalni licenci CPL in ATPL Pilot z licenco zasebnega pilota sicer lahko deli stroške leta s preostalimi potniki, ne sme pa opravljati letenja v komercialne namene. Za opravljanje vloge pilota ali kopilota v komercialnem letalskem prevozu je potrebna profesionalna licenca, kamor spadata licenca poklicnega pilota CPL ter licenca prometnega pilota ATPL. Usposabljanje za pridobitev profesionalne licence lahko izvaja samo letalska šola FTO, šolanje pa je lahko modularno ali integralno. Kandidat je torej lahko imetnik nižje licence ali popoln začetnik. Kandidat za licenco poklicnega pilota ne sme biti mlajši od 18 let, za licenco prometnega pilota pa ne sme biti mlajši od 21 let. Za pridobitev profesionalne licence se prav tako zahteva zdravniško spričevalo 1. razreda in vsaj srednješolska izobrazba. 8
9 Licenca poklicnega pilota (CPL) je prvi korak h karieri profesionalnega pilota. Imetnik take licence lahko uveljavlja vse privilegije iz licence zasebnega pilota letala, dodatno pa lahko: o opravlja naloge vodje letala v komercialnem zračnem prevozu na letalih, ki zahtevajo enega pilota, o opravlja naloge kopilota v komercialnem zračnem prevozu. Usposabljanje je ustrezno obsežnejše in zahteva vsaj 300 ur teoretičnega ter vsaj 150 ur praktičnega usposabljanja. Kljub temu pa so naloge, ki jih lahko opravlja pilot z licenco poklicnega pilota omejene. V komercialnem letalskem transportu je bistvena usposobljenost za opravljanje dejavnosti tudi v instrumentalnih meteoroloških pogojih. Za uveljavljanje teh privilegijev mora pilot pridobiti rating za instrumentalno letenje (IR), večinoma za večmotorna letala. Nivo usposobljenosti za licenco poklicnega pilota z ratingom za instrumentalno letenje (CPL/IR) se zahteva npr. za letenje v helikopterski enoti policije ter za večino zrakoplovov v slovenski vojski. Za opravljanje nalog kopilota v komercialnem zračnem prevozu pa je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki (MCC). Po drugi strani je zanimiva dopolnitev licence poklicnega pilota z ratingom inštruktorja letenja (FI), ki pilotu nudi zaposlitev v letalskih šolah. Delo inštruktorja je sicer zahtevno in odgovorno, nudi pa možnost nabiranja izkušenj Teoretično usposabljanje Praktično usposabljanje 1000 ur PPL CPL CPL/IR ATPL Obseg teoretičnega in praktičnega usposabljanja za posamezno licenco Boljše možnosti za pridobitev zaposlitve v komercialnem letalskem transportu imajo imetniki licence prometnega pilota ATPL, ki pilotu omogoča uveljavljanje vseh privilegijev iz licence poklicnega pilota letala in privilegije iz ratinga za instrumentalno letenje z letalom (CPL/IR). Dodatno pa lahko izvaja naloge vodje letala ali kopilota med komercialnimi leti v zračnem prometu, v kateremkoli letalu za katerega je pravilno usposobljen. Usposabljanje za ATPL zahteva vsaj 750 ur teoretičnega ter najmanj 1500 ur praktičnega usposabljanja. Vendar 9
10 program usposabljanja omogoča kandidatu za licenco prometnega pilota, da opravi šolanje, ki obsega o teoretično šolanje do nivoja znanja za licenco prometnega pilota letala; o usposabljanje v vizualnem in instrumentalnem letenju; ter o usposabljanje v sodelovanju v veččlanski posadki za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov. Pri tem praktični del obsega vsaj 195 ur letenja, od tega do 40 ur na napravi za šolanje letalskih in navigacijskih postopkov ali v simulatorju letenja. Po uspešno opravljenem izpitu kandidat pridobi licenco poklicnega pilota z ratingom za instrumentalno letenje (CPL/IR), usposobljenostjo za delo v veččlanski posadki in pooblastilom o opravljenem teoretičnem usposabljanju za prometnega pilota. To pilotu omogoča zaposlitev v vlogi kopilota v komercialnem letalskem prometu in nabiranje potrebnega naleta 1500 ur za pridobitev licence prometnega pilota. Pa še to Za pridobitev licence pilota je torej potrebno zaključiti usposabljanje v ustrezni letalski šoli. Vrsta licence za katero se usposabljamo določa možnosti oz. paleto nalog, ki jih lahko opravljamo v vlogi pilota ali kopilota. Pri letenju za osebno zadovoljstvo zadošča licenca zasebnega pilota letala PPL. Za pilotsko kariero pa je potrebno pridobiti profesionalno licenco. Za zaposlitev v letalski brigadi Slovenske vojske se dodatno zahteva diploma visokošolskega strokovnega študij letalske smeri na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kar nudi tudi prednost pri iskanju zaposlitve pri letalskih prevoznikih. O poteku usposabljanja za pilota preko Fakultete za strojništvo pa več prihodnjič. Reference: Zakon o letalstvu; Ur.list RS, št. 18/01 spletna stran URSCL spletna stran JAA, kjer najdete predpise JAR Private Pilot Manual; Jeppesen Sanderson, Inc., ISBN Trevor Thom: The Air Pilot's Manual 1-7; Airlife Publishing Ltd., M. Mesarič 10
Atim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationNAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe)
Vrednotenje delovnih izkušenj za kategorijo B1.1 PODATKI O KANDIDATU IME kandidata PRIIMEK kandidata DATUM rojstva NASLOV stalnega prebivališča ZAPOSLITVE NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE NAZIV VZDRŽEVALNE
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationUVEDBA LETALA V FLOTO PREVOZNIKA POD POGOJI WET LEASE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE, smer Organizacija dela UVEDBA LETALA V FLOTO PREVOZNIKA POD POGOJI WET LEASE Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Kern Kandidat: Alenka Klemen Šink Kranj,
More informationŠolski center Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. raziskovalna naloga
, VARNOST V LETALSKEM PROMETU raziskovalna naloga Avtorici: Janja DENŢIČ, 4P2 in Eva ROŢENCVET, 4P2 Mentor: Joţe GAJŠEK dipl.inţ.pro. Mestna občina Celje, Mladi za Celje, Celje 2010 VARNOST V LETALSKEM
More informationODSJEK AERONAUTIKA. Laboratorij za simulaciju letenja. Voditelj Boris Popović, dipl. ing. ZAVOD ZA AERONAUTIKU
ODSJEK AERONAUTIKA ZAVOD ZA AERONAUTIKU Voditelj Boris Popović, dipl. ing. e-mail: boris.popovic@fpz.hr DIVISION OF AERONAUTICS Head Boris Popović, Dipl.Ing. e-mail: boris.popovic@fpz.hr ZAVOD ZA AERONAUTIKU
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationRepublike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 784. o razglasitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) Št.
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationPLAČE PILOTOV SLOVENSKE VOJSKE PRIMERJALNA ANALIZA
ŠOLA ZA ČASTNIKE 20. GENERACIJA SPECIALIZACIJA LETALSTVO ZAKLJUČNA NALOGA PLAČE PILOTOV SLOVENSKE VOJSKE PRIMERJALNA ANALIZA Kandidat, slušatelj: Mentor: So-mentor: des., Tobija Cukjati ppk., mag. Drago
More informationLETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.
More information-
e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega
More informationFlying Training Packages and Advanced Training Courses
Flying Training and Solo Hire Trial Flying Lessons and Starter Packs Flying Training Packages and Advanced Training Courses Hour Building Rates Simulator Hire Ground School Membership Examinations and
More informationIZDELAVA LISTE URAVNOTEŽENOSTI IN OBREMENITVE LETALA S POMOČJO PROGRAMA MS EXCEL
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika IZDELAVA LISTE URAVNOTEŽENOSTI IN OBREMENITVE LETALA S POMOČJO PROGRAMA MS EXCEL Mentor: Mihael Bešter, univ. dipl. inž.
More informationINTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU
More informationPROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.
Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationUGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:
More informationSmernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov
Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Priročnik, ki vam bo pojasnil pravila, kdaj in pod katerimi pogoji lahko upravljavci osebnih podatkov uvedejo biometrijske ukrepe in na kaj morajo ob tem paziti.
More informationREORGANIZACIJA SLUŢBE ZA OBREMENITEV IN URAVNOTEŢENOST LETAL NA AERODROMU LJUBLJANA D.D.
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Logistika REORGANIZACIJA SLUŢBE ZA OBREMENITEV IN URAVNOTEŢENOST LETAL NA AERODROMU LJUBLJANA D.D. Mentor: Mihael Bešter, univ. dipl. inţ. tehnol. prom.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE POPOLNIH TABLIC UMRLJIVOSTI ZA SLOVENIJO ZA LETA 1997 2007 Ljubljana,
More informationSmernice za ocenjevalce
Evropski znak kakovosti (EQM European Quality Mark) Smernice za ocenjevalce L A U Q Y T I I T Y Q U A L www.europeanqualitymark.org R U R K EQM je znak kakovosti, ki so ga s skupnimi močmi razvili partnerji
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationPOROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL
POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete
More informationIZBIRNI PREDMETI. 3. letnik. EMŠ program MEDICINA. Študijsko leto 2016 / 2017
Služba za študentske zadeve UL Medicinske fakultete E-pošta: referat@mf.uni-lj.si Telefon: 01 543 7719 ali 01 543 7720 IZBIRNI PREDMETI 3. letnik EMŠ program MEDICINA Študijsko leto 2016 / 2017 V tem dokumentu
More informationIntroduction of European Legislation in the area of Pilot Licensing
Page: 1 of 21 Contents Contents... 1 1. Introduction... 4 2. Background... 4 3. What is covered?... 5 4. What does an EASA licence provide?... 6 5. Entry into Force... 6 6. What will happen to Training
More informationProjekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationRAZPIS ZA PRIJAVO INTERESA ZA POGODBENE USLUŽBENCE naslednjih funkcionalnih skupin in profilov: SKLIC PROFIL FUNKCIONALNA SKUPINA (FS)
RAZPIS ZA PRIJAVO INTERESA ZA POGODBENE USLUŽBENCE naslednjih funkcionalnih skupin in profilov: SKLIC PROFIL FUNKCIONALNA SKUPINA (FS) EPSO/CAST/P/1/2017 Finance FS III EPSO/CAST/P/2/2017 Finance FS IV
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationUČENJE INTERVENCIJ ZDRAVSTVENE NEGE V SIMULIRANEM OKOLJU LEARNING OF NURSING INTERVENTIONS IN A SIMULATED EVIRONMENT
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA UČENJE INTERVENCIJ ZDRAVSTVENE NEGE V SIMULIRANEM OKOLJU LEARNING OF NURSING INTERVENTIONS IN A SIMULATED EVIRONMENT Mentorica:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationKATEGORIZACIJA BOLNIKOV PO METODI RUSH V PRIMERJAVI Z METODO SAN JOAQUIN
Obzor Zdr N 2003; 37: 37 51 37 KATEGORIZACIJA BOLNIKOV PO METODI RUSH V PRIMERJAVI Z METODO SAN JOAQUIN CATEGORIZATION OF PATIENTS AFTER THE RUSH METHOD IN COMPARISON WITH THE SAN JOAQUIN METHOD Vanja
More informationIZBIRNI PREDMETI. 5. letnik. EMŠ program MEDICINA. Študijsko leto 2016 / 2017
Služba za študentske zadeve UL Medicinske fakultete E-pošta: referat@mf.uni-lj.si Telefon: 01 543 7719 ali 01 543 7720 IZBIRNI PREDMETI 5. letnik EMŠ program MEDICINA Študijsko leto 2016 / 2017 V tem dokumentu
More informationUČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem
More informationAVTOMATIZIRANO KADROVANJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNEGA TIMA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matevž Kovačič AVTOMATIZIRANO KADROVANJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNEGA TIMA MAGISTRSKO DELO Mentor: doc. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2009 2 I
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationK O L E K T I V N A P O G O D B A
K O L E K T I V N A P O G O D B A ZA DEJAVNOST ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE 1 (Ur.l.RS, št: 15/94, 57/95,19/96, 56/98,76/98, 102/2000 in 62/2001) 1 neuradno prečiščeno besedilo, služi kot
More informationFAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Vzhodnjaški pristopi k vodenju pri projektih Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Mentor:
More informationMerjenje potenciala po metodologiji DNLA
raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko
More informationOperational Evaluation Board Report
EUROPEAN AVIATION SAFETY AGENCY Operational Evaluation Board Report BM JET AVIACIÓN PRIVADA DEL MEDITERRÁNEO OCCIDENTAL, S.L. (Jet Ready Europe) OXYGEN SYSTEM MODIFICATION TO EA500 Revision No. 1 dated:
More informationIntervju: poveljnik 15. polka vojaškega letalstva, podpolkovnik Bojan Brecelj
Intervju: poveljnik 15. polka vojaškega letalstva, podpolkovnik Bojan Brecelj PREOBLIKOVANJE NI TRENUTNO DEJANJE S transformacijo je polk postal vitkejši, enote so se iz bataljonov preoblikovale v eskadrilje,
More informationDEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:
More informationRazvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationRAVNATELJEVANJE PROJEKTOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,
More informationIZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationRepublike Slovenije. 4. člen (uresničevanja namena zakona)
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationSeznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from):
Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): 1. 12. 2017 Pojasnila v zvezi z razvrstitvijo vozil v cestninska razreda 2A in so navedena pod tabelo. Information regarding
More informationUGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MANCA MARETIČ PAULUS UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2009 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More information(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA
31.7.2013 SL Uradni list Evropske unije C 219 A/1 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Objava prostih delovnih mest evropskega nadzornika za varstvo podatkov
More informationSISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009
More informationŠtudija primera kot vrsta kvalitativne raziskave
66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.
More informationDefinicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju
Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in
More informationDIPLOMSKO DELO Uporaba strelnega orožja V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije
DIPLOMSKO DELO Uporaba strelnega orožja V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije Marec, 2012 Boštjan Dim Mentor: viš. pred.spec. Bojan Zorec Kazalo 1 Uvod... 8 2 Metodološki okvir...
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NAČINI VODENJA V PODJETJIH PRIMERJAVA VODENJA V PROIZVODNJI IN RAZVOJU Ljubljana, september 2004 Mitja Dolžan KAZALO 1. UVOD...1 2. VODENJE...4
More informationMednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationUPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationZ N A M K A S K U P N O S T I
Z N A M K A S K U P N O S T I KAZALO ZNAMK A SKUPNOSTI............................................................................ 3 KDO JE OHIM...................................................................................
More informationVSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85
VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju
More informationEnako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma
Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov
More informationŠola = SERŠ MB. Avtor = Miran Privšek. Mentor = Zdravko Papič. Predmet = Soc. Spretnosti. Razred = 3Ap
Šola = SERŠ MB Avtor = Miran Privšek Mentor = Zdravko Papič Predmet = Soc. Spretnosti Razred = 3Ap Šol.Leto = 2011 2012 1 Contents Contents... 2 Uvod... 4... 5 Varstvo osebnih podatkov... 5 Kaj je osebni
More informationKONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.
More informationProgram usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk
EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi
More informationObvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationŠport in socialna integracija
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Šport in socialna integracija Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Mentor: doc. dr. Samo
More informationDRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko
More informationprava smer tudi v letu 2011
LETNIK 13, ŠT. 56 / DECEMBER 2010 GLASILO INÎENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE prava smer tudi v letu 2011 Aktualno NOVI SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PROJEKTANTOV ZA ČLANE IZS Z MAKEDONSKO ZBORNICO
More informationP R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
More informationRazvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov
Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,
More informationTEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2013 ŠPELA BRODNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana
More informationRPAS Pilot Licence Training. By RPAS Training Academy
RPAS Pilot Licence Training By CONTENTS CONTENTS... 1 GLOSSARY... 1 RPL TRAINING & LICENCING... 2 THEORY COURSE... 2 PRACTICAL COURSE... 3 COSTING... 4 DOCUMENT CLOSE OFF... 5 GLOSSARY Term / Abbreviation
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost?
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Psihotronsko orožje mit ali realnost? Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Mentor: red.
More informationTIR CARNET HOLDER S MANUAL
TIR CARNET HOLDER S MANUAL The present Manual has been elaborated to assist persons who use TIR Carnets. In the case of eventual discrepancies between the text of this Manual on one hand and, on the other
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO KATJA MOHORČIČ MAGISTRSKA NALOGA MAGISTRSKI ŠTUDIJ LABORATORIJSKE BIOMEDICINE Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO KATJA MOHORČIČ PREGLED
More informationVZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica
More informationNAVODILA ZA IZVAJANJE MERIL ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV
NAVODILA ZA IZVAJANJE MERIL ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV I. 1. Habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani je potrebno predložiti vse predloge, ko gre
More informationKritična obravnava dr.med. Heini Schaffner-ja, alpskega jadralnega pilota AFG, GVVN, APSV in anestezista FMH
Ničelna hipoksija z EDS-D1 namesto izvajanja predpisa FAR 91.211 za»videti in se izogniti«ter za ohranjanje opreznosti in uživanje pri letenju na dolgih preletih v Alpah na višini med 1500 in 3800 m? Kritična
More informationPRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO
PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO SAŠA Inkubator 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (SAŠA Inkubator) SAŠA Inkubator je podjetniški inkubator vpisan v javno evidenco subjektov inovativnega okolja pri Javni
More informationRAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ
More informationOdprava administrativnih ovir: Program minus 25
UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker
More informationRFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationPRAVILA DOBRE LEKARNIŠKE PRAKSE PRAVILA DOBRE PROIZVODNE PRAKSE
PRAVILA DOBRE LEKARNIŠKE PRAKSE PRAVILA DOBRE PROIZVODNE PRAKSE Ljubljana, 2015 LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE PRAVILA DOBRE LEKARNIŠKE PRAKSE PRAVILA DOBRE PROIZVODNE PRAKSE Ljubljana, 2015 PRAVILA DOBRE
More informationEASA ATPL TRAINING PRINCIPLES PDF
EASA ATPL TRAINING PRINCIPLES PDF ==> Download: EASA ATPL TRAINING PRINCIPLES PDF EASA ATPL TRAINING PRINCIPLES PDF - Are you searching for Easa Atpl Training Principles Books? Now, you will be happy that
More informationODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Logistični menedţment ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA Mentor: dr. Andrej Friedl, univ. dipl. prav. Kandidat: Uroš Zupanc Lektorica: mag. Nataša Koraţija, prof.
More informationANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)
ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI
More informationPrikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII
Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov
More informationČrpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matija Uršič Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja človeških virov Diplomsko delo Ljubljana,
More informationintervju fokus šola se predstavi
intervju fokus šola se predstavi Patrice Cadeau, IFCN O mednarodnem povezovanju v OŠ OŠ Šentvid www.didakta.si november 2008 letnik XVIII/XIX cena 7,90 didakta_novem_08_3..indd 1 4.11.2008 14:59:58 vsebina
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More information