INOVACIJSKI PROJEKT TERAPEVTSKI PES V RAZREDU POROČILO O NOVOSTI, 4. RAVEN RAZVOJA

Transcription

1 INOVACIJSKI PROJEKT TERAPEVTSKI PES V RAZREDU POROČILO O NOVOSTI, 4. RAVEN RAZVOJA PROJEKT Projekt Terapevtski pes v razredu izvajamo v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik) od septembra 2012, v šolskem letu 2013/14 pa je voden kot inovacijski projekt pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Člani projektne skupine smo od vsega začetka: Irma GOLOB, učiteljica in vodja projekta, Isabelle MOREL BERA, ravnateljica, Ana TRNIK, učiteljica, Mateja PERKO, knjižničarka, Anka AUERSPERGER, delovna terapevtka, Alenka ZUPET, logopedinja, in Mojca TRAMPUŠ, konzulentka. Kot je že iz naslova projekta razvidno, brez psa kot»delovnega člana«ne bi šlo. Zdaj petletni mejni ovčar ALVIN, terapevtski pes s certifikatom društva za terapijo z živalmi Ambasadorji nasmeha, je že četrto leto redno, enkrat tedensko, vključen v učni proces v oddelkih posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Člani inovacijskega projekta smo v začetku projekta oblikovali idejo, da bi vključitev živali v pedagoški proces uvedli kot pomemben del rednega pedagoškega dela z učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja v našem zavodu. Želeli smo: koristiti pozitivni vpliv živali na človeka v šolskem okolju in s tem dvigniti kakovost dela v oddelkih posebnega programa vzgoje in izobraževanja, oblikovati nove pedagoške pristope z živalmi v učnem procesu, predstaviti pomen novih pedagoških pristopov širši strokovni javnosti. Zastavili smo si dva glavna cilja: Učenec je s pomočjo psa aktiven. Učenec se ob prisotnosti psa dobro počuti. Aktivnost kot cilj zajema senzomotoriko, kognitivne procese ter socialno in emotivno področje: učenec vzpostavi stik s psom, je pozoren, opazuje, pomni, sledi dejavnosti, sodeluje, rad rešuje učne liste, spremeni položaj telesa, branje knjige spremlja z vsemi čutili, uporablja več govorne ekspresije oziroma nadomestno komunikacijo, doživlja več socialnih stikov z vrstniki, se uči empatije Cilja sta zastavljena glede na značilnosti učencev v naših oddelkih posebnega programa, ki so težko gibalno ovirani, z motnjo v duševnem razvoju, s težko govorno-jezikovno motnjo in drugimi motnjami. Oblikovali smo dve vprašanji glede organizacije pouka ter metode in oblike dela s psom v učnem procesu: Na kakšen način lahko učitelj koristi pozitivni vpliv psa na učence pri šolskem delu? V katerih dejavnostih lahko s pomočjo psa dosežemo večjo aktivnost učencev?

2 NOVOST 1. Pes, učiteljev delovni partner 2. Učne dejavnosti s psom: Športne igre s psom, Berem s psom in Učna ura s psom UTEMELJITEV 1. Pes, učiteljev delovni partner Vključitev psa v redno izvajanje učnega procesa v razredu predstavlja veliko spremembo v tradiciji poučevanja, vpliva ne le na učence, ki so vključeni, temveč na celotno šolsko oziroma pri nas zavodsko vzdušje in trdim, da dviguje kulturo bivanja v šolskem okolju. V slovenskem prostoru je ta oblika zelo redka, tudi v tujini ni prav pogosta, vendar bolj strukturirana in organizirana (npr. projekt Schulhund v Avstriji in Nemčiji). Več o tem je zajeto v knjigi moje konzulentke Mojce Trampuš: Tačke v šoli. Redno delo s psom v razredu, s tem da je učitelj hkrati vodnik psa, pa je novost v slovenskem šolskem prostoru. Učitelj, ki vključi v učno delo svojega izšolanega psa, mora biti pri svojem delu inovativen, nosi odgovornost za kakovostno izvajanje učnih dejavnosti s psom ter zagotoviti dodatne pogoje za uspešno in varno delo. Pri pripravi projekta v avgustu 2012 sem se oprla na pozitivne izkušnje članice društva Ambasadorji nasmeha, Jane Čarman, ki je v šolskem letu 2006/07 izpeljala inovacijski projekt Pes kot kopedagog pri vzgojno-izobraževalnem delu z učenci z učnimi težavami pri slovenščini. Opazila je, da so bili učenci bolj motivirani za delo, ko je bil v razredu prisoten pes. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (PPVIZ) je v izhodišču poudarjeno, da potrebujejo za svoj osebni razvoj nenehno stimulacijo, saj se posebnost te motnje med drugim izraža tudi v znižani motivacijski sferi, pomanjkanju elementov samoaktivnosti in slabši intencionalni usmerjenosti. Z vključitvijo psa v razred sem predvidela, da bom velik del stimulacije za učence, ki ga nosi učitelj, predala psu. Pes Alvin, pasme border collie, s svojo neizmerno energijo in značajem odlično opravlja to nalogo in spodbuja učence prav k večji aktivnosti. Učenci se dobro počutijo, sledijo navodilom in so motivirani za delo, pri dejavnostih se bolj potrudijo, so vztrajni in njihova zbranost je daljša. Usvojili so nova znanja, radi rešujejo učne liste. Vsakemu učencu daje občutek zaželenosti, sprejetosti in koristnosti. Alvina se vedno razveselijo, pokličejo ga po imenu, mu dajejo ukaze, verbalno in neverbalno. Alvin daje podporo tudi meni. Kadar pridem z njim v šolo, ne morem biti slabe volje. Srečujem vesele obraze, ki naju pozdravljajo, učenci pa tudi odrasli želijo pobožati Alvina. Z zaupanjem sledi mojim navodilom, a hkrati vnaša v delo svoj lastni element - pozitivno življenjsko energijo in željo po delu z ljudmi. Alvin popolnoma upravičuje moje zaupanje, odlično opravlja svojo nalogo in vlogo mojega delovnega partnerja.

3 Dodatni pogoji, ki sem jih poleg same priprave in izvedbe učnih dejavnosti zagotovila, so: podporna ekipa sodelavcev z različnih strokovnih področij, primeren prostor in urnik dela, delo s psom. Izpolnitev pogojev je podlaga za uspešno in varno delo ter zagotavljanje potreb za vse vključene, tudi za psa. 2. Učne dejavnosti: Učna ura s psom, Berem s psom in Športne igre s psom V treh let izvajanja projekta so se oblikovale tri učne dejavnosti, ki predstavljajo nov pristop k poučevanju otrok s posebnimi potrebami z vključitvijo»živega elementa«v ustaljene oblike pouka. Cilji in vsebine učnega programa, zmožnosti in potrebe učencev ter karakter psa so elementi, ki smo jih upoštevali pri izbiri učnih dejavnosti in metodičnih pristopov. Vse tri oblike so se izkazale kot odličen model izvajanja učnega procesa s pomočjo psa. Alvin, šolan pes, spodbuja miselno, čustveno in celostno aktiviranje učencev. Prav aktivno učenje pa je tisto, ki si ga vsi želimo, saj omogoča doseganje zastavljenih ciljev. V vseh kulturah predstavlja igra ključen vidik razvoja otrok. Prek igre otrok razvija svoje sposobnosti socialne, intelektualne, ustvarjalne in fizične. Veselje do igre je skupna značilnost človeka in živali. Gibalno oviran otrok v PPVIZ je v elementu igre prikrajšan za marsikatero izkušnjo v primerjavi z zdravimi vrstniki. Popolnoma je odvisen od pomoči odraslega. Kljub temu si želi igre in v njej uživa. Prav tako je izrazito naravnan k igri tudi Alvin in z vpeljavo metodičnega elementa igre z živaljo v pouk nismo realizirali le učnih ciljev, temveč ustvarili sproščeno, veselo, edinstveno in varno okolje. Trdim, da lahko vse tri oblike učnih dejavnosti ob usposobljenem psu s primernim karakterjem uspešno prenesemo ob posebnih pogojih v vsa vzgojno-izobraževalna okolja. UČNA URA S PSOM Je prva oblika učne dejavnosti v projektu in je potekala v razredu. Poseben program vzgoje in izobraževanja zajema šest področij: razvijanje samostojnosti, splošno poučenost (spoznavanje okolja, jezik in matematika), gibanje in športno vzgojo ter glasbeno, likovno in delovno vzgojo. Prisotnost psa v razredu sem izkoristila ter jo vpletla v prav vse vsebine programa. Splošna poučenost: učenci pridobivajo nova znanja o živalih, opazujejo značilnosti psa, velikost, barvo, dele telesa poimenujejo in jih štejejo, primerjajo človeka in žival, primerjajo psa z drugimi živalmi, spoznavajo nove simbole za nadomestno komunikacijo za vsebine v projektu Likovna umetnost: učenci modelirajo psa iz gline, modelirne mase, razlikujejo in poimenujejo, kakšne barve je pes.

4 Delovna vzgoja: učenci skrbijo za Alvina, pripravijo mu vodo, prostor za počitek, izdelujejo igrače za psa, s pomočjo zgibajo origami v obliki psa, spečejo pasje piškote za rojstni dan. Športna vzgoja: učenci izvajajo različne športne igre s psom. Glasbena vzgoja: učimo se in pojemo pesmi o živalih. Tematske ure s kinološko vsebino (kako se srečamo s psom, skrb za psa, kaj nam pes pripoveduje kaj pomeni vedenje psa, strah pred psi, psi skozi zgodovino, delovni psi, službeni psi, ali je pes dobro darilo za rojstni dan, pomen zavetišč za živali, zakaj ne dobro uporabljati pirotehnična sredstva ). K učni uri so se vključevali učiteljica Ana Trtnik z mlajšimi učenci oddelka PPVIZ in logopedinja Alenka Zupet. Zastavili smo si naslednje cilje: Pomoč pri doseganju ciljev iz učnega načrta, sprostitev, boljše počutje, pozitivna čustva, večja motiviranost učencev za šolsko delo, povečanje koncentracije in pozornosti. Potek in vsebino učne ure smo načrtovale v povezavi z aktualno učno temo ali z vsebino prebrane knjige. Pripravile smo nove simbole za nadomestno komunikacijo in učne liste za vaje in utrjevanje znanja. Pri vsaki učni uri sem učencem omogočila stik s psom, ob začetku ure in ob njenem zaključku. Frontalni razlagi z demonstracijo (nazornost) je sledilo delo z učencem s pomočjo psa. Vsak učenec je dobil nalogo, če jo je uspešno rešil, se je lahko poigral s psom (takojšnja povratna informacija). Primer: v škatli je moral izbrati predmet (Alvinovo igračo) po določeni lastnosti, na primer po velikosti ali barvi... Ob pravilni rešitvi je lahko predmet vrgel Alvinu, ki je učenca ob reševanju naloge pozorno spremljal in nato z veseljem predmet ulovil in prinesel učencu nazaj na mizico ali kolena. Učence sem prek igre s psom usmerjala k opazovanju vrstnikov, medsebojnemu sodelovanju in komunikaciji. BEREM S PSOM Ko govorimo o branju s psom, najprej pomislimo na uveljavljeni R. E. A. D. program oziroma Reading Education Assistance Dogs, ki se izvaja tudi pri nas v šolah in knjižnicah. To so bralne urice s psom, pri katerih psa uporabijo kot motivator za izboljševanje branja. Otrok bere, pes ga posluša. Vodnik oziroma strokovni delavec otroka spodbuja ter mu nudi podporo. Oblikovanje ure Berem s psom sem kot preboj začutila lansko leto. Z učenci in Alvinom smo redno odhajali v knjižnico, se udobno namestili, izvedli krajšo aktivnost z Alvinom v povezavi z vsebino knjige ter zbrano poslušali. Naši učenci z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ter težjo in težko govorno jezikovno motnjo zelo redko usvojijo veščino branja. Pri učni uri Berem s psom smo zato zastavili drugačne cilje: učenec spremlja branje knjige z vsemi čutili, učenec pridobiva nova znanja ob branju knjig, učenec rad spremeni položaj telesa, učenec vzpostavi stik s psom.

5 K tej učni dejavnosti se vključujeta delovna terapevtka Anka Auersperger in knjižničarka Mateja Perko. Delovna terapevtka dela z učenci na področju senzorne stimulacije, skrbi za ustrezno namestitev učencev glede na potrebe posameznika. Učenci spremenijo lego telesa, kar je zanje zaradi nepremičnega sedenja na invalidskih vozičkih izredno pomembno. Uporabljali smo različne blazine, sedežne vreče, valje in žoge. Opazovanje psa in stik z njim z druge perspektive sta drugačna. Učenci so s krajšo igro s psom imeli možnost drugega vidika. Alvinu so s pomočjo odraslega skrili v svojo bližino priboljšek (v pest, pod roko, na nogo ) in nato opazovali, kako ga išče, ter se ga dotikali. Knjižničarka je skrbno izbirala knjižno gradivo in ga na primeren način predstavila učencem. Vsebina knjige je bila običajno povezana s psom in aktualno učno temo. Ob branju knjige smo se učili mirno poslušati in slediti vsebini knjige, vključno z Alvinom, kateremu je ta čas pomenil tudi krajši počitek. Na poti v knjižnico in nazaj je vedno eden od učencev Alvina peljal na povodcu. Zelo sem morala skrbeti za pravičen razpored, da ni bil kdo prikrajšan. Med potjo smo srečavali učence in zaposlene, marsikdo se je ustavil, pobožal Alvina, vzpostavil komunikacijo tudi z učencem, ki je ponosno držal povodec. Učenci so ob zaključku dneva dobili domačo nalogo, učni list z vsebino knjige. ŠPORTNE IGRE S PSOM Največji preboj sem začutila letos pri aktivnostih s psom v telovadnici. Na začetku projekta smo elemente športnih iger izvajali v razredu, naslednje leto v zunanjem okolju. Učenci so psa vodili na povodcu, mu metali različne športne rekvizite in mu dajali različne ukaze. Zaradi slabega vremena smo dejavnost s privoljenjem športne pedagoginje nekajkrat izvedli v telovadnici. Te ure so se izkazale kot odlične. Zato smo za šolsko leto 2014/15 uro športne vzgoje že v začetku načrtovali v telovadnici. Imenovala sem jo Športne igre s psom. Zastavili smo si naslednje cilje: učenec je aktiven, učenec vzpostavi stik s psom, učenec doživlja več socialnih stikov z vrstniki, učenec uporablja več govorne ekspresije. Vključeni so bili učenci dveh oddelkov posebnega programa, tako je bila poleg dveh spremljevalk prisotna tudi učiteljica Nataša Trojar. Športne aktivnosti s psom smo prilagajali zmožnostim učencev in tudi psa. Uporabljali smo različne športne rekvizite, žoge, balone, elemente za poligon, obroč, kolebnico in blazine ter različne oblike športnih dejavnosti, individualne in skupinske. Tudi plesali smo. Alvin je vlogo motivatorja in demonstratorja odlično izvajal in spodbujal učence k večji aktivnosti. EVALVACIJA Kot nosilka projekta sem se zavedala odgovornosti pri izvajanju projekta, zato sem od vsega začetka spremljala, analizirala in vrednotila vzgojno-izobraževalni proces s pomočjo strokovnih delavcev, ki so vključeni v projekt. Po vsakem izvedenem dnevu s psom v šoli smo skupaj ugotavljali učinke in vrednotili dosežke učencev. Pomembna informacija mi je bila tudi vedenje psa, zaradi varnosti sem bila posebej

6 pozorna na znake utrjenosti, stresa. S sprotno analizo sem imela uvid v dogajanje, zato sem glede na povratne informacije uspešno ter sproti prilagajala učne aktivnosti trenutnemu stanju oziroma razmeram. Ob začetku izvajanja projekta sem pripravila evalvacijski list za preverjanje počutja učencev ob prisotnosti psa v razredu, saj je bil eden glavnih ciljev dobro počutje in sproščenost učencev ob prisotnosti psa v razredu. Že po dobrem mesecu smo evalviranje opustili, saj so vsi učenci izražali visoko stopnjo zadovoljstva. Le en učenec je v začetku izrazil slabše počutje, saj se je psov zelo bal. S sodelavkami, vključenimi v projekt, sem se po vsakem dnevu pogovorila, skupaj smo določile smernice za delo v naslednjem tednu. Temeljitejša evalvacija je bila ob vsakem polletju in ob koncu šolskega leta. V juniju 2015 sem prosila za evalvacijo tudi učiteljico, ki ni članica projektne skupine, v letošnjem letu pa je bila vedno prisotna pri uri športne vzgoje s psom. V decembru 2013 in januarju 2014 sem po načelu triangulacije s pomočjo konzulentke pripravila anketne vprašalnike za starše in učitelje. Anketni vprašalnik za učitelje je razen v enem vprašanju enak vprašalniku za starše. Vključuje vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Tako pri starših kot pri učiteljih odgovori kažejo zelo veliko stopnjo podpore in zadovoljstva s projektom. Istočasno sem izvedla anketo tudi pri vključenih učencih. Vprašalnik zanje je prilagojen njihovi zmogljivosti ocenjevanja in odgovarjanja. Usmerjen je v oceno priljubljenosti posamezne aktivnosti s psom. Učenci so izpolnjevali vprašalnik individualno, s pomočjo učitelja: učitelj zastavlja vprašanje, nato ponudi odgovor, učenec odgovori pritrdilno ali nikalno, tako kot zmore: z besedo, glasom, nagibom glave Poudariti moram, da so anketiranje vzeli zelo resno, zbrano so sledili vprašanjem in s ponosom odgovarjali. Počutili so se pomembne. V vprašalniku izražajo visoko stopnjo zadovoljstva pri aktivnostih s psom. Če je učenec izrazil nezadovoljstvo (ne maram preveč, sploh ne maram), sem se z učencem pogovorila in v nadaljnjih dejavnostih upoštevala njegovo mnenje. Učitelji prepoznavajo koristi projekta. Strinjajo se, da prisotnost psa v razredu pozitivno vpliva na učence in vzdušje v razredu. Med drugim še sporočajo: Stik učencev s psom je pozitiven, vpliva na vedenje, osredotočenost. Prisotnost živali na otroke vpliva spodbudno, poživljajoče. Posamezne učence lahko motivira za izvajanje posamezne naloge ali pa jih prisotnost živali pomirja, poživlja Pomirjajoče deluje na skupino in posameznega učenca, učenci radi delajo za žival. Večina otrok se v stiku s psom sprosti, učijo se pravilnega ravnanja z živalmi. Zaupanje staršev, ki so mi ga izkazali ob uvajanju zanje povsem nove metode dela, mi je neprecenljivo. Starše sem v besedi in sliki redno obveščala o poteku projekta, ob evalvaciji projekta sem se obrnila tudi nanje. Izražajo visoko podporo projektu in željo po nadaljevanju. Trdijo, da projekt vpliva na njihovega otroka in tudi na vzdušje v družini.

7 Pes v razredu vpliva na čisto vse: otrok rad hodi v šolo, je v pričakovanju, počuti se»nekaj več«, ker je pes prisoten v njihovem razredu. Menim, da prisotnost psa pri pouku ustvarja pozitivno vzdušje za vse učence. Pes bo pozitivno vplival na otroka. Če so otroci srečni, prenašajo srečo na celotno skupnost šolo in družino. Mislim, da prisotnost psa v razredu na otroke pozitivno vpliva in da je vse bolj sproščeno. Samo navdušenje! Imam občutek, da se počuti nekaj več, ker je v vašem razredu Alvin. V trgovini se vedno spomni še na priboljšek za kuža. Vsako žival z zanimanjem opazuje in nima strahu pred njo. Živali vedno same pristopijo do Domna. Urban nestrpno čaka na dan, ko je pes Alvin prisoten v razredu. Preden je imel stik z Alvinom, se je psov bal in postal v stiku z njimi čisto napet in jokal. Vpliv projekta na našega otroka je zato toliko bolj uspešen, ker imamo že doma vsa leta psa, tako da je Lili na to že povsem navajena. Alex je izredno navdušen in vesel, ko ima priložnost sodelovati v projektu Terapevtski pes. Same pohvale in popolnoma podpiramo še v nadalje, saj otrok dobi občutek topline, veselja, varnosti in tudi odgovornosti. Najlepša hvala za ves trud in prizadevnost! Rok ima zelo rad živali. Zelo je vesel, če mu omenim psa, izrazil je željo, da bi ga imeli doma. Projekt mu je všeč. Prej se je bal psov, zdaj jih ima rad ter je premagal strah, kar je velik korak. Vpliv psa (Alvina) je na našega otroka (Saro) zelo pozitiven, želimo še naprej sodelovati v tem projektu. Želi si, da bi tudi doma imeli psa, pa ne vidim možnosti, je velika obveznost, če ga imaš, je zanj treba tudi skrbeti. Psa v razredu je vesel, iz šole pride zadovoljen. Le redki učenci zmorejo ubesediti, kar doživljajo pri učnih dejavnostih s psom. Zato smo se odločili, da bomo kot del evalvacije pripravili videoposnetek o našem delu. Posnetek je dostopen na Glede na značilnosti naših učencev je ta oblika evalvacije verjetno bolj nazorna kot druge. Posebej poudarjam, da video prikazuje avtentično dogajanje učne dejavnosti ene šolske ure Športne igre s psom. Za snemanje nismo posebej pripravljali okoliščin, uporabljenih pripomočkov, dejavnosti, sploh pa ne učencev. Menimo, da posnetek prepričljivo prikazuje, kaj vse Alvin pomeni učencem vidimo namreč lahko, s kakšnim veseljem sodelujejo in premikajo meje, ki jim jih je postavila narava. Mi, ki te otroke spremljamo daljše časovno obdobje, ob ogledu posnetka soglasno ugotavljamo, da so otroci ob psu znatno bolj telesno in miselno aktivni kot sicer. To je tudi eden bistvenih ciljev projekta in vsebina didaktičnega elementa, o katerem govori naša evalvacija. Če bi lahko tudi Alvin podal svojo evalvacijo, bi verjetno povedal, da z veseljem»hodi«v šolo. Čuti, da ga imajo učenci radi, in to jim s hvaležnostjo vrača. Pozorno spremlja aktivnost učencev in izpolnjuje različne naloge. Vesel je, če je učenec uspešen, saj je potem tudi on nagrajen z igro ali s priboljškom. Zadovoljen je, da ima vedno svežo vodo in kotiček, kamor se lahko umakne. Evalvacija nedvomno potrjuje uspešnost projekta. Prilagam primerjalno analizo odgovorov staršev in učiteljev ter posebej analizo odgovorov učencev. Prilagam še tri

8 daljše zapise sodelavk, ki projekt spremljajo od začetka, pri njem sodelujejo, zato je njihov pogled na napredek učencev in Alvinov vpliv nanje toliko bolj dragocen. Didaktična vrednost Ob vključitvi psa v učni proces smo običajnim dejavnikom učenja, učitelju, učencem in učnim okoliščinam, dodali nov, živ element, psa, ki kot neposreden dejavnik močno vpliva na celoten proces učenja in dela. Učenci prek aktivnosti s psom doživljajo močno, pozitivno osebno izkušnjo z vsemi čutili in čustvi. Alvin ima čudovito lastnost, da z veseljem pristopa do ljudi in jih vabi k igri. Učence že ob prihodu v razred pozdravlja z mahajočim repom, se takoj usmeri k njim in jim prinaša predmete. Vsakemu učencu daje občutek zaželenosti, sprejetosti in koristnosti. Učenci so pridobili samozavest, saj Alvin uboga njihove ukaze, pa čeprav je to le gesta z roko. Ob reševanju nalog so bili bolj motivirani, saj so si želeli uspeha in s tem igro s psom za nagrado. Prek skrbi za psa so razvijali tudi empatijo. Tako izkustveno učenje v sproščenem, veselem, edinstvenem in varnem okolju je vseživljenjskega pomena. Prek procesov zaznavanja, čustvovanja, razmišljanja in delovanja učenci uspešno usvajajo različna znanja, dosegajo zastavljene cilje in pridobivajo samozavest. Didaktična vrednost drugače izvedenih ur pouka je pozitivna in s svojo pestrostjo vabljiva za učence in strokovne delavce. Zaključek V tretjem letu izvajanja projekta smo prek treh različnih oblik učnih dejavnostih s pomočjo primerno usposobljenega psa učinkovito dosegli zastavljene, pa tudi druge cilje. Prisotnost psa vnaša v šolski prostor prijetno vzdušje, učenci se dobro počutijo, so aktivnejši, zaradi psa se še posebej potrudijo. Učenci ne pridobivajo le novih znanj, ob aktivnostih s psom razvijajo tudi socialne veščine in boljšo samopodobo. Pozornost psa do vsakega posameznega učenca jim vzbuja občutek ponosa in osebnega dostojanstva ter utrjuje njihov občutek, da nekaj pomenijo. Dobro vzdušje je povezalo tudi nas, strokovne delavce v projektu. Članice projekta, učiteljica, knjižničarka, delovna terapevtka in logopedinja, so suvereno oblikovale in izvajale svojo vlogo pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti v projektu. Ob podpori vodstva šole in tima sodelavcev ter dobri organizaciji dela je imel tudi pes dobre pogoje za kontinuirano delo (primerni prostori in delovni pripomočki, urnik ter možnost počitka in umika). Učenci in njihovi starši izražajo veliko stopnjo zadovoljstva in željo po nadaljevanju projekta v naslednjem šolskem letu. Kot učiteljica in hkrati vodnica psa čutim veliko hvaležnost svojemu psu Alvinu, ki zvesto sledi mojim pričakovanjem in je resnično pravi delovni partner. Vodja projekta: Irma Golob LITERATURA Maksimiljana Marinšek, Maks Tušak: Človek žival: zdrava naveza. Maribor, založba Pivec, Pes in Otrok. Ljubljana, ČZD Kmečki glas, d. o. o., Naslov izvirnika: Hund und Kind. Avtorici: Frauke OHL, Nienke Endenburg. Jože Vidic: Življenje s psom. Ljubljana, Dedal, d. o. o., oktober 2009.

9 France Vreg: Vedenje psa: Skrivnostni svet življenja, vedenja, komuniciranja in učenja živih bitij. Ljubljana, Mobo Kynos, Dedal, Članki in literatura na internetni strani Slovenskega društva za terapijo z živalmi Ambasadorji nasmeha: Lorie Long: A Dog Who's Always Welcome, Howell Book House, New Jersey, USA, Lynda M. King: Animal-Assisted Therapy, Ottawa University, Kris Butler: Therapy Dogs, Compassionate Modalities, Funpuddle Publishing Associates, Therapy Dogs Today: Their Gifts, Our Obligation, Funpuddle Publishing Associates, Kathy Diamond Davis: Therapy Dogs: Training Your Dog to Reach Others, Dogwise Publishing, Merope Pavlides: Animal-assisted Interventions for Individuals with Autism, Jessica Kingsley Publishers, Mojca Trampuš: Tačke v šoli, Založba ZRSŠ, Mojca Trampuš: Šapa se predstavi, Založba ZRSŠ, Lila Prap: Pasji zakaji, Mladinska knjiga, Barica Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, DZS, Ivanka Vidovič (et al.): Hopla, ena, dva, tri zame!: gibanje in športna vzgoja za specialne pedagoge, ki poučujejo otroke in mladostnike z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003 Poseben program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (Sprejet na 58., 69. in 82. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 5. junija 2003, 17. junija 2004 in 14. Julija 2005). Material, ki ga v zvezi z IP posreduje Zavod RS za šolstvo. Andreja Zupanc, Vpliv šolanih psov na kakovost življenja ljudi, diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2011.