Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,

VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008

VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana Vdovič Maribor, 2008 Mentorica: dr. Irena Lesjak Somentor: Tadej Vdovič, univ. dipl. ekon. Lektorica: Mateja Primožič, prof. slovenščine Prevod v tuj jezik: Ines Basle, mag. phil.

POVZETEK Na podlagi analiz in mnenj številnih raziskovalcev predstavljajo družinska podjetja pomemben delež v strukturi vseh podjetij ali pa celo prevladujejo. Vendar pa se njihove ocene o deležih družinskih podjetij, opredelitve in značilnosti družinskih podjetij razlikujejo po območjih sveta. Do tega prihaja zaradi različnih vplivov okolja, območja sveta, tradicije, razvitosti gospodarstva posamezne države Ob upoštevanju vseh splošno znanih značilnosti družinskih podjetij pa vendarle obstaja splošna opredelitev družinskega podjetja. Družinsko podjetje je podjetje poljubne pravne oblike, v katerem člani družine močno vplivajo na obstoj, razvoj, lastništvo in udeležbo na kapitalu. Družinski člani tako sodelujejo v največjih organih upravljanja in poslovodenja s težnjo, da ostane podjetje v družinski lasti. Pomen družinskih podjetij v svetu je znan. Po številnih analizah in člankih se ocena o deležu družinskih podjetjih giblje med 65 % in 80 % v korist podjetjem, ki so v lasti ali vodenju družine. Mnoga izmed njih so med največjimi in najuspešnejšimi podjetji na svetu. Družinska podjetja v istem odstotku ustvarjajo tako BDP kot zaposlovanje delovne sile. Družinska podjetja so tako pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, saj kot pomemben element tržnega gospodarstva prispevajo k vitalnosti, prilagodljivosti in konkurenčnosti celotnega gospodarstva. Tudi v Sloveniji so družinska podjetja zelo pomemben del podjetniškega gibanja, saj je teh več kot polovica vseh malih in srednjih podjetij. Med njimi najdemo tudi podjetje Zavarovalna agencija Broker B. B., d. o. o., kjer sem zaposlena in prav to je vzrok izbora teme moje zaključne strokovne naloge. Slovenska družinska podjetja so sorazmerno majhna in večina se jih razvršča med mikropodjetja. Postopno postajajo ta podjetja ekonomsko vse bolj pomembna, vendar se s tem večajo tudi večne tipične dileme družinskih podjetij, zlasti prenos lastništva, vprašanja pravega vodje, pomanjkanje profesionalizma, različni interesi družinskih članov

Ugotovitve o izjemni razširjenosti in pomembnosti družinskih podjetij v svetu so spodbudile številne raziskovalce k primerjavi družinskih podjetij na mednarodni ravni. Raziskave so pokazale, da se družinska podjetja in strukture med državami razlikujejo. Zaradi tega je težko posploševati, kako naj bi se družinska podjetja obnašala. Največkrat med državami prihaja do razlik v starosti podjetnika, ki ustanavlja družinsko podjetje, skrbijo jih različni vidiki poslovanja, razlikujejo se po stališčih vloge družine v družinskih podjetjih, različne so njihove delovne izkušnje pred ustanovitvijo družinskega podjetja in imajo različne vplive na potomce, ki bodo prevzeli družinsko podjetje. Vse zgoraj našteto sem v svoji zaključni strokovni nalogi raziskala in prikazala. Pogoj za obstoj nekega družinskega podjetja je družina, ki razume in zna pravilno pretehtati dileme, ki jo čakajo, ter zna strateško sprejemati pravilne odločitve za prihodnost podjetja. Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani, lastništvo, nasledstvo, tradicija, različni interesi, prilagodljivost, prehod med generacijami, večne dileme.

SUMMARY Based upon analyses and opinions of numerous researchers, family businesses form a significant part in the structure of all enterprises, if not the predominant part. However, their estimations on the share of family businesses, their definitions and characteristics vary in different regions of the world. This is the consequence of diverse environment impacts, regional characteristics, tradition, economic development of each country, etc. All characteristics of family businesses considered, there in fact is a general definition of the term family business. A family business is an enterprise of any legal form in which members of a family profoundly influence its existence, development, ownership and funds participation. Hence, family members participate in the most important management and administrative bodies in order to keep the business in family hands. The importance of family businesses is well-known all over the world. According to various analyses and articles the estimation on the percentage of family businesses ranges between 65 % and 80 % in favor of enterprises owned or managed by a family. Many of these rank among the largest and most successful enterprises in the world. Family businesses reach the same percentages of gross income and employment rates. They are an important factor of economic development because (as an important element of the market economy) they contribute to vitality, adaptability and competitiveness of the whole economy. In Slovenia, family businesses represent an important part of business transactions as well, totaling to more than a half of all SMEs. The insurance agency Zavarovalnica Broker B.B., d.o.o., where I am employed, is one of these enterprises and that is why I chose this topic for my final thesis. Slovenian family businesses are relatively small and are usually classified as micro businesses. Gradually, they are becoming more and more important economically, but simultaneously the perpetual typical dilemmas of family businesses, e.g. conveyance of property, leadership issues, lack of professionalism and differing interests of family members, are growing as well.

Findings on the exceptional expansion and importance of family businesses all over the world gave incentive to compare family businesses and structures on an international level. Research has shown that family businesses and structures vary between countries. Therefore it is difficult to generalize how these enterprises should act. More often than not there are age differences between family business founders from different countries. They worry about different aspects of management, they differ in their standpoints when it comes to the role of the family in the family business, they have different working experience prior to starting a family business and they influence their (family) successor in different ways. All of the above was researched and integrated in this thesis. To ensure a long-term existence of a family business, the family has to understand and deliberate all upcoming dilemmas as well as strategically reach the right decisions for the future of their company. Key words: family business, non-family business, the family and its members, ownership, succession, tradition, differing interests, adaptability, generation transition, perpetual dilemmas.

KAZALO 1 UVOD 10 1. 1 OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA STROKOVNEGA PROBLEMA 10 1. 2 NAMEN IN CILJI ZAKLJUČNE STROKOVNE NALOGE 10 1. 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE OBRAVNAVANJA 11 1.4 PREDVIDENE METODE OBRAVNAVANJA 12 2 DRUŽINSKO PODJETJE 13 2. 1 TEMELJNE ZNAČILNOSTI DRUŽINSKEGA PODJETJA 13 2. 1. 1 VLOGA IN POMEN DRUŽINSKIH PODJETIJ ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBO 14 2. 1. 2 PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ 15 2. 1. 3 KRITERIJI ZA OPREDELITEV DRUŽINSKEGA PODJETJA 16 2. 2 POSEBNOSTI DRUŽINSKEGA PODJETJA 18 2. 2. 1 KONFLIKTI V DRUŽINSKIH PODJETJIH 19 2. 2. 2 KLJUČNA DILEMA DRUŽINSKIH PODJETIJ NASLEDSTVO 20 3 DRUŽINSKA PODJETJA V SLOVENIJI 22 3. 1 ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ V PRIMERJAVI Z NEDRUŽINSKIMI PODJETJI 22 3. 1. 1 VELIKOST, STAROST TER NASLEDSTVO DRUŽINSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI 22 3. 1. 2 MOTIVI ZA DELO V SLOVENSKIH DRUŽINSKIH PODJETJIH 24 3. 2 PREDSTAVITEV PODJETJA ZAVAROVALNA AGENCIJA BROKER B. B., D. O. O. 25 3. 2. 1 PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ S PODJETJEM BROKER B. B., D. O. O. 25 3. 3 PREDSTAVITEV ANKETE ZAPOSLENIH V DRUŽINSKEM PODJETJU BROKER B. B., D. O. O. 26 4 DRUŽINSKA PODJETJA V SVETU 36 4. 1 DELEŽ DRUŽINSKIH PODJETIJ PO DRŽAVAH 36 4. 2 SLOVENSKA DRUŽINSKA PODJETJA V MEDNARODNI PRIMERJAVI 37 4. 2. 1 USTANOVITEV PODJETJA OZIROMA VKLJUČITEV VANJ 37 4. 2. 2 DELOVNE IZKUŠNJE PRED USTANOVITVIJO OZIROMA VKLJUČITVIJO V PODJETJE 38 4. 2. 3 ZASKRBLJENOST DRUŽINSKIH PODJETNIKOV ZA RAZLIČNE VIDIKE POSLOVANJA 39 4. 2. 4 PODROČJA, KI V POSAMEZNIH DRŽAVAH NAJBOLJ SKRBIJO DRUŽINSKE ČLANE 41 4. 2. 5 STALIŠČA DRUŽINSKIH PODJETNIKOV O VLOGI DRUŽINE V DRUŽINSKEM PODJETJU 42 5 SKLEP 45 6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 47 7 KAZALO PRILOG IN PRILOGA 49 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK, 2008 50

KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFOV SLIKA 1: PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ NA MEDNARODNI RAVNI... 15 SLIKA 2: PREDNOSTI IN SLABOSTI V SLOVENSKIH DRUŽINSKIH PODJETJIH... 16 SLIKA 3: TRIDEMENZIONALNA OPREDELITEV DRUŽINSKEGA PODJETJA... 18 SLIKA 4: RANGIRANJE MOTIVOV ZA DELO V SLOVENSKIH DRUŽINSKIH PODJETJIH... 24 SLIKA 5: PRIMERJAVA TEMELNIH ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ Z ZNAČILNOSTMI PODJETJA BROKER... 26 SLIKA 6: STRUKTURA ANKETIRANIH PO SPOLU... 27 SLIKA 7: STRUKTURA ANKETIRANIH PO STAROSTI... 28 SLIKA 8: STRUKTURA ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI... 28 SLIKA 9: PRIMERJAVA DELODAJALCA Z DRUGIMI V KONKURENCI... 29 SLIKA 10: VARNOST ZAPOSLITVE... 30 SLIKA 11: MOREBITNA ZAMENJAVA ZAPOSLITVE... 30 SLIKA 12: ALI STE VEDELI, DA JE PODJETJE BROKER DRUŽINSKO PODJETJE?... 31 SLIKA 13: ALI POZNATE NAJVEČJA DRUŽISKA PODJETJA NA SVETU... 32 SLIKA 14: OBČUTKI OB PREVZEMU PODJETJA POTOMCEV... 32 SLIKA 15: TRDITVE... 33 SLIKA 16: DELEŽ DRUŽINSKIH PODJETIJ PO DRŽAVAH... 37 SLIKA 17: USTANOVITEV PODJETJA OZIROMA VLJUČITEV VANJ ( V %)... 38 SLIKA 18: LETA DELOVNIH IZKUŠENJ PRED USTANOVITVIJO DRUŽINSKEGA PODJETJA... 38 SLIKA 19: ZASKRBLJENOST DRUŽINSKIH PODJETNIKOV ZA RAZLIČNE VIDIKE POSLOVANJA... 39 SLIKA 20: PODROČJA, KI V POSAMEZNIH DRŽAVAH NAJBOLJ SKRBIJO DRUŽINSKE PODJETNIKE... 41 SLIKA 21: STALIŠČA DRUŽINSKIH PODJETNIKOV O VLOGI DRUŽINE V DRUŽINSKEM PODJETJU (V %)... 44

OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH OKRAJŠAV: BDP (bruto domači proizvod); ZSN (zaključna strokovna naloga); Broker (skrajšano ime za Zavarovalno agencijo Broker B. B., d. o. o.).

1 UVOD 1. 1 Opredelitev obravnavanega strokovnega problema Družinsko podjetje je zaradi svojih značilnosti, organizacijske strukture in odnosov med zaposlenimi zelo zapletena organizacija. V eni organizaciji se tako najdeta dva zelo različna sistema. To je na eni strani sistem, ki temelji na družinskih in čustvenih vrednotah, in na drugi strani surov poslovni sistem. Poraja se vprašanje, ali je takšna predstava družinskih podjetij samo pri nas in ali se s takšno predstavo srečujejo tudi drugod po svetu. Največ podjetij na svetu je družinskih podjetij. Zaradi njihove posebne družinske naravnanosti je njihov cilj dolgoročen, stabilen razvoj in ne kratkoročno razmišljanje ter hiter zaslužek. Prav zaradi te dolgoročne naravnanosti je torej največji delež podjetij na svetu delež družinskih podjetij. Pa vendar se poraja vprašanje, ali je zaradi enakega cilja enaka tudi struktura družinskih podjetij, posledično tudi njihove odločitve, način nasledstva in kakšni so odnosi v družinskih podjetjih na drugih kontinentih. Področje raziskovanja zaključne strokovne naloge je mednarodna primerjava, in sicer mednarodna primerjava značilnosti družinskih podjetij. Problem raziskave pa je seznanjenost z značilnostmi delovanja družinskih podjetij izven meja Slovenije. 1. 2 Namen in cilji zaključne strokovne naloge Vsa družinska podjetja na svetu imajo enak cilj. To je dolgoročno delovanje na trgu pod okriljem več zaporednih generacij. Vprašanje je, ali je način za doseganje tega cilja enak v vseh državah. Namen zaključne strokovne naloge je predstaviti razlike med značilnostmi družinskih podjetij po različnih državah sveta. V zaključni strokovni nalogi sem predstavila mednarodne razlike med naslednjimi značilnostmi: način nasledstva v družinskem podjetju po posameznih državah sveta; različni vidiki poslovanja v družinskem podjetju po posameznih državah sveta; 10

starostna meja ustanovitve družinskega podjetja oziroma vključitev vanj v različnih državah; delovne izkušnje kot pogoj za vključitev v družinsko podjetje po posameznih državah; področja, ki v posameznih družinskih podjetjih najbolj skrbijo družinske podjetnike; pogledi na vlogo družine v podjetju po posameznih državah. Rezultat moje raziskave je tako predstavitev razlik med značilnostmi družinskih podjetij po posameznih državah sveta. Cilji zaključne strokovne naloge so: predstavitev prednosti in slabosti družinskih podjetij; predstavitev družinskega podjetja Broker B. B., d. o. o.; primerjava značilnosti družinskega podjetja Broker B. B., d. o. o., z značilnostmi ostalih družinskih podjetij; izvedba in predstavitev ankete zaposlenih v družinskem podjetju Broker B. B., d. o. o.; predstavitev statističnih analiz družinskih podjetij (delež družinskih podjetij po državah, zaposleni v družinskih podjetjih po državah, velikost družinskih podjetij po državah, čas delovanja družinskih podjetij po državah). 1. 3 Predpostavke in omejitve obravnavanja Kot predpostavko navajam, da sem se lotila mednarodne primerjave družinskih podjetij v širši ravni, brez izpostavljenih posameznih družinskih podjetij, ki izstopajo iz povprečja. To pomeni, da sem primerjala javne podatke široke raziskave. Omejitvi pri mojem delu sta bili omejen dostop do podatkov in pomanjkanje literature. Omejitev pa sem videla tudi v tem, da ponekod širina obravnavanja ne omogoča zajemanja celotnega problema, zato sem se omejila le na teoretični del. 11

1.4 Predvidene metode obravnavanja Precejšen del empiričnega dela sloni na analitičnem pristopu obravnavane tematike, kar pomeni, da sem že ugotovljeno preučila in vključila v obstoječ sistem. Odločila sem se za metodi komparacije (tj. primerjanje podatkov) in kompilacije (tj. združevanje podatkov). V praktičnem delu pa sem se odločila za metodi anketiranja in osebnega razgovora. Na podlagi tako izvedene ankete in s spraševanjem zaposlenih v preučevanem podjetju sem anketo predstavila tabelarično in grafično. Za metodo anketiranja sem se odločila zaradi enostavnosti zbiranja podatkov o zaposlenih in ohranjanja anonimnosti le-teh. 12

2 DRUŽINSKO PODJETJE 2. 1 Temeljne značilnosti družinskega podjetja Pojem družinskih podjetij Družinsko podjetje je podjetje poljubne pravne oblike, v katerem člani družine močno vplivajo na obstoj, razvoj, lastništvo in udeležbo na kapitalu. Družinski člani tako sodelujejo v največjih organih upravljanja in poslovodenja s težnjo, da ostane podjetje v družinski lasti (Glas, 2003, str. 150). Značilnosti družinskih podjetij Družinska podjetja se pogosto opisujejo kot edinstvene in kompleksne organizacije s posebnimi značilnostmi. Osnovne značilnosti so naslednje (Glas, 2003, str. 143): delež delniškega kapitala je v lasti družine; zaposleni so družinski člani in drugi; prisotno je pričakovanje o vključitvi drugih družinskih članov v prihodnje; gre za več zaporednih generacij, ki vodijo podjetje; družina se v podjetju sama nadzoruje in organizira; družinski člani so hkrati tudi menedžerji; neposredni potomec ustanovitelja ima hitro ob vstopu v podjetje tudi lastniški nadzor. Obširne raziskave o značilnostih podjetij so pokazale, da so družinska podjetja resnično drugačna od drugih podjetij, kar se vidi tudi po naslednjih značilnostih (Duh, 2003, str. 25 27): Družinska podjetja so navznoter usmerjeni zaprti sistemi. Kar pomeni, da so lastniki podjetij odločno usmerjeni v naslednje cilje: vodstvo mora ostati v rokah družine, ohraniti se mora družinska tradicija poslovanja in vodstvo podjetja je za družino središče vsakodnevnega dogajanja. Podjetniki v družinskih podjetjih so vsestranski, splošno aktivni, organizatorji in zelo prilagodljivi podjetniki. V glavnem niso nagnjeni k tveganju, se ne strinjajo 13

z inovacijami in niso usmerjeni k rasti. Težijo k varnemu in dolgoročnemu poslovanju. Družinska podjetja v primerjavi z nedružinskimi podjetji potrebujejo manj socialne varnosti in gospodarskega sodelovanja. Razlog za ta pojav je usmerjenost k veliki neodvisnosti. Družinska podjetja se nagibajo k boljšemu plačilu, kot to določajo kolektivne pogodbe, in hkrati bolj skrbijo za zadovoljstvo delavcev, vendar pa velikokrat slabše skrbijo za politične vidike. V večini so družinska podjetja manj pripravljena na izvoz in za strategijo internacionalizacije. 2. 1. 1 Vloga in pomen družinskih podjetij za gospodarstvo in družbo Po številnih analizah in člankih se ocena o deležu družinskih podjetjih giblje med 65 % in 80 % v korist podjetij, ki so v lasti ali vodenju družine. Mnoga izmed njih so med največjimi in najuspešnejšimi podjetji na svetu. Tako družinska podjetja v istem odstotku ustvarjajo BDP in hkrati v istem odstotku zaposlujejo delovno silo. Glede na prej omenjen podatek lahko sklepamo, da so družinska podjetja pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, saj kot pomemben element tržnega gospodarstva prispevajo k vitalnosti, prilagodljivosti in konkurenčnosti celotnega gospodarstva (Duh, 2003, str. 40). Pomen družinskih podjetij v ZDA vidijo v deležu družinskih podjetij, ki predstavlja 80 % vseh podjetij. Ta podjetja ustvarjajo 40 % BDP-ja in zaposlujejo več kot 40 milijonov ljudi. V ZDA je tak delež povezan z dejstvom, da večina podjetij začne z idejami, ustvarjalnim prispevkom in investicijami posameznika s pomočjo sorodnikov. Med njimi so Johnson & Johnson, Ford, Motorola, Walt Disney (Glas, 2003, str. 143). Tudi v Evropi so zelo znana podjetja družinskega tipa, najdemo jih zlasti v trgovini in v avtomobilski industriji. Med njimi so International Spar, Leclerc, Quelle, Bosch, Barilla, BMW, Fiat, Porsche Ta podjetja dosegajo povprečno na državo od 66 % do 80 % BDP-ja in prav takšen delež imajo tudi zaposlenih (ibidem, str. 143). 14

Na spletni strani revije Podjetnik (Podjetnik, 2006) sem prebrala, da je v Sloveniji do razcveta družinskih podjetij prišlo po 2. svetovni vojni. Do takrat se je tradicija družinskih podjetij ohranila namreč samo v obrtniškem sektorju. Danes raziskave kažejo, da je 40,7 % vseh podjetij v Sloveniji družinskih podjetij in da ta podjetja iz leta v leto ustvarjajo večji BDP. Trenutno skupaj dosegajo 22 % celotne dodane vrednosti. Eno najbolj znanih družinskih podjetij v Sloveniji je AJM, okna vrata senčila, d. o. o. 2. 1. 2 Prednosti in slabosti družinskih podjetij Družina, ki razume in zna pravilno pretehtati dileme prihodnosti ter zna strateško sprejemati pravilne odločitve, ima velike možnosti za napredek. Družinska lastnina in kontrola so v marsičem prednost, vendar pa slabosti največkrat občutijo pri prenosu lastništva na mlajšo generacijo, pri ustvarjalnosti in inovativnosti mlajših generacij. Kot vsa ostala podjetja imajo tudi družinska podjetja prednosti in slabosti, kar predstavlja Slika 1 (Dajčman et al., 2003). SLIKA 1: PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ NA MEDNARODNI RAVNI PREDNOSTI: privrženost družinskih članov; posebna znanja in izkušnje; prilagodljivost z vidika dela in časa; dolgoročna naravnanost; stabilna in močna tradicija; hitro sprejemanje odločitev; zanesljivost in ponos; pripadnost in življenje s podjetjem; skupna identiteta; ustvarjanje novih delovnih mest. SLABOSTI: togost; slabo upravljanje tranzicije; čustveni vplivi na posle; vprašanje pravega vodje; problemi nasledstva in vodstva; favoriziranje družinskih članov; pomanjkanje profesionalizma; različni interesi; družinski konflikti; pridobivanje kapitala. Vir: Dajčman, 2003 (str. 144) 15

Dejstvo je, da na ravnanje družinskih podjetnikov vpliva celoten splet lastnosti, in sicer značajske, intelektualne, podjetniške in osebne lastnosti. Zaradi tega mnogi analitiki razvrščajo družinska podjetja tudi po območjih sveta. Območje na družinska podjetja še posebej vpliva, ko gre za tradicijo, strategijo, razvoj, tehnologijo V Sliki 2 so predstavljene prednosti in slabosti v slovenskih družinskih podjetjih (Dajčman et al., 2003). SLIKA 2: PREDNOSTI IN SLABOSTI V SLOVENSKIH DRUŽINSKIH PODJETJIH PREDNOSTI: velika predanost poslu in družini; fleksibilnost v času in denarju; dolgoročno razmišljanje; veliko znanja iz roda v rod; varnost družine; boljši odnosi med družinskimi člani; kredibilnost blagovne znamke; stabilna kultura. SLABOSTI: čustveni vplivi na poslovne odločitve; avtoritete niso točno določene; finančni apetiti družinskih članov; stalni konflikti družinskih članov; pritiski sorodnikov za službo; zastarele metode vodenja; finančna konzervativnost; ogrožanje družinskega imena. Vir: Dajčman, 2003 (str. 145) 2. 1. 3 Kriteriji za opredelitev družinskega podjetja Družinsko podjetje ni pravni pojem, saj Zakon o gospodarskih družbah družinskega podjetja ne opredeljuje kot posebno pravno obliko. Družinsko podjetje je zato torej družbeno-ekonomski pojem. Njegova pravna oblika pa je poljubno izbrana glede na določila zakonov, ki veljajo v določeni državi (Duh, 2003, str. 33). 16

Kriteriji za opredelitev družinskih podjetij se nanašajo na tri dimenzije. Prva se nanaša na lastniško funkcijo in nam pove, ali je podjetje v večinski lasti družine. Druga dimenzija je vodilnega značaja in opredeljuje, ali so v podjetju člani družine in ali ti člani podjetje tudi upravljajo. Zadnja dimenzija pa zavzema željo, da se podjetje ohrani v družinski lasti (ibidem, str. 33). Tako kot ni enotne opredelitve družinskega podjetja, tudi ni enotne vrste družinskih podjetij. Poznamo več vrst družinskih podjetij. Te so lahko kot ustanoviteljska generacija, družabništvo otrok (bratje in sestre), konfederacija bratrancev in sestričen, podjetje mož žena, eden od staršev in otrok Vsaka od dimenzij oziroma kriterijev pa ima lahko različne oblike (ibidem, str. 33). Lastništvo kot prva dimenzija zavzema različne vrste družinskih podjetij. Ene lahko vodi družina sama, druge imajo zunanje vodstvo, pri tretjih lahko družina le vodi podjetje, pri čemer pa nima lastniške funkcije (ibidem, str. 33). Pri drugi dimenziji, vključenost družine v podjetje, prav tako poznamo več vrst vključitve. Ali ni vključen nihče razen lastnika, ali gre za vključitev zakonskega partnerja, ali je vključen samo en otrok, ali pa so celo vključeni razširjeni družinski člani (ibidem, str. 33). Vsako podjetje pa pod tretjo dimenzijo, ki opredeljuje kriterij nasledstva, opredeli nasledstvo. To je lahko opredeljeno na enega naslednika, na člana nuklearne družine ali na člana razširjene družine (ibidem, str. 33). Za boljše razumevanje zgoraj opisano predstavljam tudi na Sliki 3. 17

SLIKA 3: TRIDEMENZIONALNA OPREDELITEV DRUŽINSKEGA PODJETJA lastništvo menedžment vključenost družine v lasti družine, zunanje vodstvo nihče razen lastnika upravlja in vodi družina zakonski partner zunanja last, vodi družina edini otrok člani razširjene družine DRUŽINSKO PODJETJE generacija v vrsti za generacijski prenos nobena en naslednik člani nuklearne družine člani razširjene družine Vir: Duh, 2003 (str. 35) 2. 2 Posebnosti družinskega podjetja Posebnost družinskih podjetij je v sprejemanju odločitev, saj nanje vpliva mešanica racionalnega razmišljanja in čustvenega obnašanja, ki pa sta zelo težko združljivi. V nedružinskem podjetju je to nekoliko lažje, saj odločitve sprejemajo v smeri maksimiranja dobička in večanju vrednosti podjetja (Vadnjal, 2003, str. 37). Družinska podjetja so pogosto zaprti sistemi, odvisni več ali manj od družine, zato pogosto prihaja do specifičnega upravljanja menedžmenta. V družini se dobiček pogosto deli na enakovredne dele, moral pa bi se deliti na podlagi uspešnosti, doseganja poslov, razvoja (Duh, 2007, str. 1). Največja posebnost družinski podjetij pa je nedvomno nasledstvo podjetja. Največja zato, ker prehod iz ene generacije v drugo preživi le tretjina vseh družinskih podjetij, le 18

desetina pa preživi prehod v tretjo generacijo. Zato strokovnjaki priporočajo, da naj bi imelo vsako družinsko podjetje skrbno izdelan nasledstveni načrt (Vadnjal, 2003, str. 37). 2. 2. 1 Konflikti v družinskih podjetjih Prepletanje družinskih in poslovnih vrednot zlahka pripelje družino do konfliktov. Najslabše pri tem pa je, če družina le-teh ne rešuje sproti in odkrito, saj lahko njihovo nereševanje podjetje privede v rušilne zamere. Vadnjal (2006, str. 72) ugotavlja tudi, da so največji konflikti v isti generaciji med bratoma ali sestrama, saj imajo pogosto spori korenine že v otroštvu in še do danes konfliktov niso rešili. Najpogostejše konflikte, ki jih najdemo v družinskih podjetjih, predstavljajo naslednja vprašanja (Drobne et al., 2003): Kaj je, glede na družinske člane, poslanstvo podjetja? Kako naj bi uporabili dobiček? Kakšna naj bo politika izplačila dobička? Ali naj se podjetje odloči za umirjeno politiko ali naj tudi kaj tvega? Kako naj se družinski člani pripravijo na vstop v družinski posel? Kako ocenjevati družinske člane, ki so zaposleni v družinskem podjetju? Ali zaposliti v podjetju tudi zakonske partnerje? Ali zaposliti strokovnjake, ki niso družinski člani? Ali naj družina obdrži celotno podjetje ali naj delež lastništva pridobijo tudi strokovnjaki, ki niso družinski člani? V zborniku strokovnih člankov avtor (Cvetko, 2007) pogosto poudarja, kako pomembno je, da člani družine zapisujejo svoje odločitve. Pogosto je pisni dokument veliko bolj zanesljiv v reševanju konfliktov kot ustni dogovor, ki pa je v družinskih podjetjih seveda pogostejši način sprejemanja odločitev. 19

2. 2. 2 Ključna dilema družinskih podjetij nasledstvo Družinska podjetja se v svojem obstoju srečujejo z določenimi spremembami. Med njimi je tudi sprememba lastništva oziroma prehod podjetja na mlajšo generacijo. Ker le malo podjetij preživi prenos lastništva na mlajše generacije, mora podjetje imeti dober nasledstveni načrt (Vadnjal, 2003, str. 37). Prenos družinskega podjetja Kadar člani podjetja vedo, da bo prišlo do prenosa družinskega podjetja, morajo pred samim prenosom nujno razrešiti šest vprašanj. V naprej razrešene, spodaj navedene dileme, lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu nadaljevanju razvoja podjetja, ki je v fazi prenosa lastništva med generacijami (Drobne et al., 2003): Kdo bo naslednik oziroma naslednji menedžer podjetja? Kako bo potekal proces prenosa moči in odgovornosti? Kakšna bo po prenosu strategija podjetja? Kakšen bo finančni izkupiček za ustanovitelja, ki se umika? Kakšna bo nadaljnja vloga ustanovitelja, ki se umika? Sedem stopenj prehoda družinskega podjetja na naslednika Podjetje, ki je v prehodu na naslednika, naj bi dokončno prešlo na naslednika po naslednjih sedmih stopnjah prehoda (Drobne et al., 2003): pred-podjetniška stopnja, kjer ustanovitelji podjetja izbirajo naslednika; uvajalna stopnja, kjer ustanovitelji podjetja socializirajo naslednika; uvajalno-funkcionalna stopnja, kjer se na naslednika postopno prenašajo izkušnje in znanje ustanoviteljev; funkcionalna stopnja, kjer se naslednik polno zaposli v podjetju; funkcionalno napredovalna stopnja, kjer naslednjih napreduje na vodilno funkcijo; stopnja zgodnjega nasledstva, v kateri naslednik prevzame vodilno funkcijo; zrelo nasledstvo kot zadnja stopnja pa naslednika pripelje do lastništva podjetja. 20

Dileme ustanoviteljev in naslednikov ob prehodu družinskega podjetja Vadnjal (2003, str. 40) govori o tem, kako pomembno je, da obe generaciji resno razmislita o sebi in o svoji vlogi v družinskem podjetju po prehodu le-tega. Za ustanovitelja pomeni prehod podjetja na mlajšo generacijo korenito spremembo življenja, saj se s prehodom spremeni razmerje moči v družini, pa podjetje tudi začne živeti drugače. Pri tem morata oba rodova razrešiti ključne vidike in dejavnike, ki vplivajo na morebitne dileme ustanovitelja in naslednika. Ti so (Drobne et al., 2003): pravni vidik, ki je odvisen od statusne oblike podjetja; davčni vidik, kjer gre za izbiro oblike prenosa lastništva; finančni vidik ustanovitelja in naslednika; menedžerski vidik, v katerem se zamenja vodstvo. Naslednik podjetja pa je predvsem tista oseba, ki si mora dileme ob prehodu družinskega podjetja še najbolje razrešiti. Ustanovitelj na odhodu je svoje cilje v večini že dosegel. Za dosego svojih ciljev je zdaj na vrsti naslednik, ki pa jih ne bo dosegel, če bo dvomil vase ob naslednjih vprašanjih (ibidem, str. 150): Ali me zanima predmet delovanja družinskega podjetja? Ali sem pripravljen trdo delati? Ali sem pripravljen na očitke, da sem delo dobil/a samo zato, ker sem šefov sin/hčera? Sem pripravljen sprejemati navodila od svojih staršev? Ali bom izgubil lastno identiteto, če prevzamem podjetje? Ali bom pridobil zaupanje staršev in ostalih sodelavcev? Bo prehod podjetja vplival na razumevanje družinskih članov? Znam obvladati konfliktne situacije? Ali sem prepričan v finančno varnost podjetja? 21

3 DRUŽINSKA PODJETJA V SLOVENIJI 3. 1 Značilnosti družinskih podjetij v primerjavi z nedružinskimi podjetji Za boljše prepoznavanje pomena družinskih podjetij v gospodarstvu pa ne zadostujejo le statistični podatki družinskih podjetij. Le-te je potrebno primerjati s podatki nedružinskih podjetij in opredeliti razlike med njimi. Nekaj razlik sem predhodno v ZSN že omenila, in sicer se družinska podjetja razlikujejo predvsem po (prirejeno po Vadnjal, 2006, str. 3): opredelitvi podjetja (definiciji); načinu nagrajevanja; višini plačila; nasledstvu; prednostih in slabostih podjetja; medsebojnih odnosih; vidiku poslovanja. 3. 1. 1 Velikost, starost ter nasledstvo družinskih podjetij v Sloveniji Velikost družinskih podjetij Rezultati raziskav kažejo, da so družinska podjetja v večini manjša od nedružinskih, merjeno s številom zaposlenih. Po statističnih podatkih (Rebernik et al., 2005) se velikosti družinskih in nedružinskih podjetij najbolj približata v Veliki Britaniji, kjer razlika med velikostjo, po številu zaposlenih, teh dveh podjetij ni tako bistveno različna. Nizozemska pa je znana po tem, da velikost družinskih podjetij statistično gledano (ibidem, str. 24) celo presega velikost nedružinskih podjetij. V Sloveniji so raziskave pokazale, da je povprečno število zaposlenih v slovenskih družinskih podjetjih 5,3 in od tega je 41 % družinskih članov (Glas, 2003, str. 34). 22

Število zaposlenih v nedružinskih podjetjih pa je povprečno 6, kar nakazuje, da vzorec izrazito ne izstopa, vendar pa potrjuje oceno, da so družinska podjetja v Sloveniji sorazmerno majhna. Starost družinskih podjetij Za družinska podjetja lahko pogosto najdemo trditev, da so starejša od nedružinskih podjetij. To tezo potrjuje tudi Rebernik (2004, str. 25) in navaja, da so te trditve za podjetje pomembne, saj starost podjetja pomembno vpliva na njegovo uspešnost. Starejša podjetja nakazujejo večjo verjetnost preživetja, vendar pa je manj verjetno, da bodo rasla in povečevala svoje število zaposlenih (ibidem, str. 25). Najbolj so tezo, da so družinska podjetja starejša od nedružinskih, potrdili po raziskavah v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Statistično gledano v Sloveniji (Rebernik et al., 2005) družinska podjetja niso bistveno starejša od nedružinskih. Širše gledano med družinskimi in nedružinskimi podjetji v Sloveniji, glede starosti, celo ni statistično značilnih razlik (ibidem, str. 25). Nasledstvo družinskih podjetij V teoretičnem delu ZSN sem že predstavila načine prenosa družinskega podjetja in sedem stopenj prehoda družinskega podjetja na naslednika ter dileme ustanoviteljev in naslednikov ob prehodu družinskega podjetja. V Sloveniji sta podatka glede na prenosa lastništva v primerjavi z nedružinskimi podjetji naslednja (Rebernik, 2005, str. 28): Največ lastnikov družinskih podjetij se za prenos lastništva na mlajšo generacijo odloči med 41 in 50 letom starosti, pri nedružinskih podjetjih pa je starost menedžerjev za spoznanje višja; 63,5 % lastnikov družinskih podjetij se odloča za prenos vodenja in lastništva podjetja znotraj družine, pri čemer se nedružinska podjetja nikoli ne odločijo za prenos na neko družino. 23

3. 1. 2 Motivi za delo v slovenskih družinskih podjetjih V Sloveniji družinska podjetja v največji meri ustanavljajo ljudje, ki izhajajo iz tovrstne družinske tradicije. Te tradicije najpogosteje najdemo med kmeti in obrtniki. Motivi za ustanovitev podjetja so predvsem samostojnost in določeni izdelki, ki v veliki tovarni niso mogoči, ter doseganje ciljev skozi samostojno kariero. Slovenija v primerjavi z drugimi državami sveta kar precej zaostaja v želji postati sam svoj šef. V svetu so v zadnjem času predvsem ženske tiste, ki si želijo s partnerjem ustanoviti podjetje, v katere želijo vključevati družinske člane (Glas, 2003, str. 146). Vadnjal (2003, str. 74) pa je ugotovil naslednjo razvrstitev motivov za delo v družinskem podjetju: SLIKA 4: RANGIRANJE MOTIVOV ZA DELO V SLOVENSKIH DRUŽINSKIH PODJETJIH rang motiv točke 1 možnost zagotovitve materialne varnosti družine 62 2 zaposlitev za svoje otroke 55 3 fleksibilnost družinskih članov 46 4 drugim ljudem ne morejo zaupati kočljivih poslovnih zadev 44 5 edina možna pot za razvoj podjetja 43 6 daje občutek varnosti 41 7 delo skupaj z družinskimi člani je vrednota 38 8 ni bilo posebnega planiranja 35 9 lepo je, če je družina ves čas skupaj 16 10 večnost podjetja 10 Vir: Vadnjal, 2003 (str. 74) Kot lahko razberemo iz slike, najvišji motivi za delo v družinskem podjetju niso bogatenje in rast, pač pa so to zagotavljanje materialne varnosti, varnost zaposlitve in nezaupanje drugim. Ugotovljeno kaže, da družinska podjetja niso izrazito naravnana na rast podjetja, pač pa na občutek varnosti (ibidem, str. 146). 24

3. 2 Predstavitev podjetja Zavarovalna agencija Broker B. B., d. o. o. Zavarovalna agencija Broker B. B., d. o. o., je nastala v letu 1990. V podjetniški statut je bila vpisana 7. 1. 1991. Leta 1991 je bila takrat prva tovrstna zavarovalna agencija na področju Slovenije. Zavarovalna agencija Broker B. B., d. o. o., (v nadaljevanju Broker) s sedežem Pod vinogradi 33/F, Maribor, danes zaposluje 10 ljudi. Ukvarja se s posredovanjem in trženjem vseh produktov Zavarovalnice Maribor, d. d. Podjetje Broker ima namreč z Zavarovalnico Maribor, d. d., sklenjeno ekskluzivno pogodbo o opravljanju zavarovalnih poslov. Preučevano podjetje je v letu 1990 imelo dva ustanovitelja, ki sta ustanovila podjetje z lastnim kapitalnim vložkom, in sicer v polovičnem razmerju vsakega ustanovitelja. Od vsega začetka je v podjetju zaposlena tudi žena enega od ustanoviteljev. Oba ustanovitelja sta leta 2004 zaposlila v podjetju tudi svoja potomca. Eden od potomcev ustanoviteljev je leta 2007 že prevzel lastniški del podjetja, pri čemer pa še ni prevzel vodilnega mesta podjetja. Potomec drugega ustanovitelja pa se pravkar pripravlja na prevzem tako lastniškega kot vodstvenega položaja v podjetju. Se pravi, da sta oba potomca v funkcionalni stopnji oziroma stopnji zgodnjega prevzema, kar opredeljuje podjetje Broker kot družinsko podjetje. Vir: AJPES - Podatkovna baza letnih poročil 2008 3. 2. 1 Primerjava značilnosti družinskih podjetij s podjetjem Broker B. B., d. o. o. Definicija družinskega podjetja (Glas, 2003, str. 143) opredeljuje družinsko podjetje kot podjetje poljubne pravne oblike, v katerem člani družine močno vplivajo na obstoj, razvoj, lastništvo in udeležbo na kapitalu. Podjetju Broker popolnoma ustreza definicija družinskega podjetja, saj so v njem zaposleni družinski člani, ki samostojno vplivajo na obstoj podjetja, na lastništvo in udeležbo na kapitalu. 25

V drugem poglavju svoje ZSN sem opredelila tudi temeljne značilnosti družinskih podjetij. Slika 5 prikazuje, katere značilnosti vseh družinskih podjetij hkrati opredeljujejo tudi podjetje Broker (Glas, 2003, str. 143). SLIKA 5: PRIMERJAVA TEMELNIH ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ Z ZNAČILNOSTMI PODJETJA BROKER TEMELNE ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ: Delež delniškega kapitala je v lasti družine. Zaposleni so družinski člani in drugi. Prisotno je pričakovanje o vključitvi drugih družinskih članov v prihodnje. Gre za več zaporednih generacij, ki vodijo podjetje. Družina se v podjetju sama nadzoruje in organizira. Družinski člani so hkrati tudi menedžerji. Neposredni potomec ustanovitelja ima hitro ob vstopu v podjetje tudi lastniški nadzor. ALI NAJDEMO NAVEDENO ZNAČILNOST V PODJETJU BROKER? Da. Da. Da. Da. Da. Da. Da. Vir: Glas, 2003 (str. 143) 3. 3 Predstavitev ankete zaposlenih v družinskem podjetju Broker B. B., d. o. o. Anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med zaposlene, je bil za vse enak. Razdeljen je bil v tri skupine vprašanj. Prvo skupino vprašanj sestavljajo prva tri vprašanja, in sicer vprašanja splošne ugotovitve, kot so spol, starost in izobrazba. Drugi sklop vprašanj sestavljata četrto in peto vprašanje, ki nam podata podatke o oceni delodajalca in o varnosti zaposlitve. 26

Zadnji sklop vprašanj pa se nanaša na družinska podjetja. Vse posamezne ugotovitve bodo podane skupaj z grafičnim prikazom v nadaljevanju. Vprašalnik je bil posredovan vsem desetim zaposlenim, pri čemer jih je bilo devet vrnjenih. Struktura anketiranih po spolu Kot sem omenila, je vprašalnike vrnilo 9 zaposlenih. Od teh so bili trije moškega in šest ženskega spola. Kar v odstotkih predstavlja 33 % moških in 67 % žensk, kot je prikazano na Sliki 6. SLIKA 6: STRUKTURA ANKETIRANIH PO SPOLU moški 33% ženski 67% ženski moški Vir: Rezultati ankete, 2008 Struktura anketiranih po starosti Druga ugotovitev, vezana na anketo, je starostna struktura zaposlenih, ki ima pomembno vlogo pri ugotavljanju stališč zaposlenih v nekem podjetju. Razumeti je namreč potrebno, da se različna starostna struktura različno odziva na spremembe in potrebe v podjetju. Različnost starostnih skupin je torej pomemben podatek za razumevanje nagnjenosti k različnosti. Iz Slike 7 je razvidno, da je največji delež zaposlenih v starostni skupini med 50 in 60 let starosti. Ta starostna skupina predstavlja kar 44,4 % vseh anketiranih. 27

SLIKA 7: STRUKTURA ANKETIRANIH PO STAROSTI Niz1 od 50 do 60 let 4 od 40 do 50 let 2 od 30 do 40 let 1 od 20 do 30 let 2 0 1 2 3 4 5 Vir: Rezultati ankete, 2008 Struktura zaposlenih po izobrazbi Izobrazbena struktura zaposlenih kot starostna struktura pojasnjuje neke vzorce vedenja in delovanja zaposlenih v nekem podjetju. Pomaga nam razumeti potrebe, želje in stališča zaposlenih v podjetju. Glede na stopnjo izobrazbe jih ima osem zaposlenih srednješolsko izobrazbo, kar v podjetju predstavlja 88,8 %, in le en zaposlen ima končano višjo šolsko izobrazbo. Navedeni podatki so predstavljeni na Sliki 8. SLIKA 8: STRUKTURA ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI visoka šola 0 višja šola 1 srednja šola 8 poklicna šola 0 osnovna šola 0 Vir: Rezultati ankete, 2008 28

Primerjava delodajalca z drugimi v konkurenci Z vprašanjem, kako ocenjujete svojega delodajalca v primerjavi z drugimi, me je zanimalo osebno dogajanje anketirancev. Ugotovljeno je bilo, da je kar 88,8 % vseh zaposlenih prepričanih, da je njihov delodajalec»dober«v primerjavi z delodajalci drugih zavarovalnih agencij Zavarovalnice Maribor, d. d. Ena oseba pa je celo mnenja, da je njegov delodajalec najboljši. Ugotovljeno predstavljam na Sliki 9. SLIKA 9: PRIMERJAVA DELODAJALCA Z DRUGIMI V KONKURENCI 8 7 6 5 4 3 2 1 0 najboljši dober enak slabši najšlabši Niz1 1 8 0 0 0 Vir: Rezultati ankete, 2008 Varnost zaposlitve V istem sklopu osebnega dogajanja anketirancev je bilo postavljeno vprašanje, kako varna se vam zdi vaša zaposlitev. Vprašanje je pomembno, saj nam daje podatke o občutku varnosti zaposlitve nedružinskih članov v družinskem podjetju. Gre namreč za manjše družinsko podjetje, katerega obstoj in razvoj je odvisen od družinskih stališč in razmerij v družini. Zaposlen nedružinski član ima tako lahko drugačne poglede na varnost zaposlitve v družinskem podjetju. Ugotovitve so zanimive. Kar polovica vseh zaposlenih ima občutek, da je njihova zaposlitev varna. Druga polovica zaposlenih pa je mnenja, da je njihova zaposlitev delno varna. Nihče od zaposlenih, kar lahko vidimo iz Slike 10, ni mnenja, da je njegova zaposlitev delno ali popolnoma negotova. 29

SLIKA 10: VARNOST ZAPOSLITVE 6 5 5 4 4 3 Niz2 2 1 0 0 0 0 varna delno varna niti varna delno negotova niti negotova negotova Vir: Rezultati ankete, 2008 Morebitna zamenjava zaposlitve Biti zaposlen v družinskem podjetju pomeni sprejemati neke drugačne navade in odločitve, ki niso vedno po vzorcu nedružinskih podjetij. Zato sem anketirance vprašala, ali bi ob morebitni priložnosti zamenjali zaposlitev za isto plačilo v nedružinskem podjetju. Več kot polovica zaposlenih je odgovorila negativno, kar potrjuje značilnost družinskih podjetij, da družinska podjetja bolje skrbijo za zaposlene kot nedružinska podjetja in imajo bolj razvit socialni čut do zaposlenih v primerjavi z nedružinskimi podjetji. Ugotovitve so vidne tudi na Sliki 11. SLIKA 11: MOREBITNA ZAMENJAVA ZAPOSLITVE 5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2 2 da mogoče ne vem ne 0 Niz1 Vir: Rezultati ankete, 2008 30

Poznavanje družinskih podjetij pri nas in po svetu Pri vprašanju, ali ste vedeli, da je podjetje Broker družinsko podjetje, me je zanimalo, če se zaposleni sploh zavedajo svojega delovanja v okvirju družinskega podjetja. V svetu je velikokrat, žal, tako, da za dano zaposlitev človek spreminja svoje navade in prepričanja samo zato, da ima zaposlitev in da jo obdrži tudi v prihodnje. Zanimalo me je, ali so zaposleni izredno prilagodljive narave in ali se zavedajo dejstva, da so zaposleni v družinskem podjetju. Raziskava je pokazala, da se vseh 9 anketirancev zaveda svojega delovanja v okviru družinskega podjetja, kar jasno ponazarja tudi Slika 12. SLIKA 12: ALI STE VEDELI, DA JE PODJETJE BROKER DRUŽINSKO PODJETJE? 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 9 da 0 0 da, vendar nisem bil stoodstotno prepričan ne Niz2 Vir: Rezultati ankete, 2008 Vprašanje:»Ali veste, da je 80 % vseh podjetij družinskih podjetij in da so med njimi tudi Ford Motors, New York Times, Swatch, Samsung Electronics, Benetton, Fiat, LG Grup?«sem dodala kot zanimivost, vendar je prineslo nepričakovane rezultate. Četudi je vseh 9 anketirancev vedelo, da delujejo v okvirju družinskega podjetja, pa 3 anketiranci niso vedeli, da je 80 % vseh podjetij družinskih podjetij. 2 anketiranca celo nista vedela, da so našteta podjetja družinska podjetja. Meni osebno zanimive podatke in ugotovitve prikazuje tudi Slika 13. 31

SLIKA 13: ALI POZNATE NAJVEČJA DRUŽISKA PODJETJA NA SVETU da; 2 ne; 3 ne delno da delno; 4 Vir: Rezultati ankete, 2008 Občutki ob prevzemu podjetja potomcev Vsako družinsko podjetje na svetu slej ko prej pride do točke prehoda na mlajšo generacijo. Zaposleni tako dobijo novega vodjo, spremenijo se marsikatere navade in prilagoditi se morajo novemu redu. Občutki zaposlenih ob tem so različni. Izbirali so lahko med tremi možnostmi. Kot prva izmed možnostmi je bila, da zaposlenega ob prevzemu podjetja potomcev prevzame strah za varnost njegove zaposlitve. Te možnosti ni izbral nihče izmed anketiranih. Naslednjo možnost, ki ob prevzemu opredeljuje majhne spremembe, vendar se jih zaposleni ne bojijo, je izbralo kar 8 anketiranih. Le ena oseba je izbrala možnost, da sprememb sploh ne pričakuje. SLIKA 14: OBČUTKI OB PREVZEMU PODJETJA POTOMCEV sploh ne pričakujem sprememb pričakujem majhne spremembe v podjetju, vendar se sprememb ne bojim prevzame me strah za varnost moje zaposlitve 0 1 0 2 4 6 8 8 Niz1 Vir: Rezultati ankete, 2008 32

Trditve Anketiranci so morali v zadnji nalogi na vprašalniku, vezani na področje osebnih občutkov, ocenjevati podane trditve s pomočjo petstopenjske lestvice, pri čemer je veljalo: 5 z navedeno trditvijo se popolnoma strinjam 4 z navedeno trditvijo se strinjam 3 za navedeno trditev se ne morem opredeliti, ali se strinjam ali ne 2 z navedeno trditvijo se ne strinjam 1 z navedeno trditvijo se popolnoma ne strinjam Imeli so podanih 8 trditev, ki so na Sliki 15 opredeljene od a do h. Trditve so bile naslednje: a) v tem podjetju delam, zato ker je družinsko podjetje; b) ne vidim razlik med zaposlitvami v družinskih ali ostalih podjetjih; c) ob prevzemu podjetja potomcev si bom poiskal drugo zaposlitev; d) če bi potomci, ki bi prevzeli podjetje uvajali spremembe, bi se jim uprl; e) ker obstajajo potomci podjetja, se mi zdi moja zaposlitev varnejša; f) zame je najpomembnejša plača, vse ostalo me ne zanima; g) med seboj imamo pristnejše odnose, ker gre za družinsko podjetje; h) med družinskimi člani in ostalimi zaposlenimi obstajajo občutne razlike. SLIKA 15: TRDITVE 7 6 6 5 5 4 4 4 44 4 3 3 3 3 3 222 2 2 2 2 2 2 2 2 11 1 1 1 11 1 1 1 0 0 0 0 0 0 00 00 0 a b c d e f g h 1 3 2 5 2 0 2 1 4 2 4 2 2 1 1 4 1 4 3 0 2 0 3 2 3 2 1 4 1 0 2 1 0 0 1 0 5 1 3 0 2 6 0 4 0 1 2 3 4 5 Vir: Rezultati ankete, 2008 33

»V tem podjetju delam zato, ker je družinsko podjetje,«je bila prva podana trditev. Velika večina zaposlenih se s to trditvijo ni strinjala, kar pomeni, da razloga zaposlitve v tem podjetju ne najdemo v tem, da je to podjetje družinsko podjetje. Druga trditev»ne vidim razlik med zaposlitvami v družinskih in nedružinskih podjetjih,«je trditev, ki ni prinesla pretiranega presenečenja. Kar polovica anketiranih se ni strinjala s to trditvijo, kar pomeni, da opazijo razlike med zaposlitvami v družinskih in nedružinskih podjetjih.»ob prevzemu potomcev si bom poiskal drugo zaposlitev,«je tretja trditev, ki odraža popolnoma nestrinjanje kar 5 anketirancev in delno nestrinjanje 4 anketirancev. Sledilo je nadaljevanje tretje trditve, ki pravi:»če bi potomci, ki bi prevzeli podjetje uvajali spremembe, bi se jim uprl.«ti rezultati so nekoliko zaskrbljujoči, saj je kar 44,4 % anketirancev odgovorilo pritrdilno, kar pomeni, da bo prevzemnik ob morebitnem uvajanju sprememb imel veliko težav. Že Slika 8, varnost zaposlitve, dokazuje občutek varne zaposlitve anketirancev, saj nihče od anketiranih ni podal mnenja o negotovosti njegove zaposlitve. Tukaj sem jih s petim vprašanjem vprašala po strinjanju, ali se jim zaposlitev zdi varnejša, ker delajo v družinskem podjetju. Pričakovano je kar 66,6 % anketiranih odgovorilo pritrdilno, kar nakazuje na bolj pristne in socialno drugačne odnose kot v nedružinskem podjetju. Vsaka zaposlitev pa je seveda odvisna tudi od višine plačila. Pri šesti trditvi so se anketiranci morali opredeliti, ali se strinjajo s trditvijo, da je za njih pomembna le plača, vse ostalo jih ne zanima. Anketiranci so po pričakovanju, glede na predhodno trditev, v večini odgovorili, da se s trditvijo ne strinjajo. Pomeni, da so jim ob višini plačila pomembni tudi boljši odnosi med zaposlenimi in vodilnimi v podjetju. Zgoraj navedeno potrjuje tudi sedmo vprašanje o pristnejših odnosih zaradi družinskega podjetja, saj je prineslo kar 80 % strinjanja vseh anketiranih. 34

Ker pa so v podjetju zaposleni tudi nedružinski člani, me je zanimalo, ali zaposleni čutijo kakšne razlike med družinskimi člani in nedružinskimi člani podjetja. Rezultati osmega vprašanja kažejo, da vsi nedružinski člani čutijo razlike med njimi in družinskimi člani, kar je prav tako tipično za družinska podjetja. 35

4 DRUŽINSKA PODJETJA V SVETU Najstarejše družinsko podjetje na svetu je podjetje Kongo Gumi iz Japonske. Družina Kongo je leta 578 ustanovila podjetje Kongo Gumi in kot svoj prvi posel prevzela gradnjo Budovega templja. Danes, po skoraj 1500 letih poslovanja podjetja, še vedno ustvarjajo 80 % lastnih prihodkov z gradnjami in obnovami Budovih templjev (Sirius elektronski vir). V svetu poznamo veliko družinskih podjetij, ki so že v tretji ali četrti generaciji. Njihovo lastništvo je razpršeno tudi med dvajset in več sorodnikov, danes že ustanoviteljevih pravnukov. Primer takega podjetja je Porshe. Družinska podjetja v svetu so drugačna od družinskih podjetij v Sloveniji. V svetu je treba vzpostaviti dve pomembni kategoriji ljudi, ki sta lahko povezani z družinskim podjetjem, vendar ju pri nas skoraj ne poznamo. To so družinski člani, ki ne želijo delati v podjetju, želijo pa ostati njegovi lastniki. Druga vrsta ljudi pa so zunanji vlagatelji, ki imajo tako kot solastniki iz družinskih vrst zakonito pravico do dobička, ki pa ga s svojim delom ustvarijo. To so ene od kategorij v svetu, ki jih bomo morali začeti priznavati tudi v Sloveniji, če želimo sektor malih in srednjih podjetij dvigniti nad trenutno raven svetovnega razmišljanja, kjer prevladuje predvsem želja po majhnih in obvladljivih podjetniških oblikah (Poslovni bazar elektronski vir). 4. 1 Delež družinskih podjetij po državah Deleži družinskih podjetij po državah se med seboj razlikujejo. Kot je iz Slike 16 razvidno, družinska podjetja prevladujejo med vsemi podjetji med posameznimi državami. Predstavljajo večino po vseh bolj razvitih gospodarstvih, z izjemo Kitajske. V Latinski Ameriki predstavljajo družinska podjetja celo osnovno obliko zasebnega sektorja imenovano kot»grupos«(duh, 2003, str. 40). 36

SLIKA 16: DELEŽ DRUŽINSKIH PODJETIJ PO DRŽAVAH DRŽAVA DELEŽ DRUŽINSKIH PODJETIJ V STRUKTURI VSEH PODJETIJ Avstrija 82 % Italija 95 % Portugalska 70 % Španija 80 % Švica 85 % Švedska 90 % Velika Britanija 75 % ZDA 80 % Vir: Duh, 2003 (str. 39) 4. 2 Slovenska družinska podjetja v mednarodni primerjavi V 16 razvitih državah sveta so leta 2000 izvedli raziskavo o družinskih podjetjih. Leta 2002 so rezultate te raziskave primerjali s Slovenijo in pridobili primerjalne podatke. Raziskava naj bi odkrila razlike med podjetji iz različnih držav, ki izhajajo iz različne kulture, tradicije, družbenega okvirja, v katerem poslujejo podjetja. V raziskavi so kot družinska podjetja šteli podjetja, ki imajo odločilni delež lastništva in samostojno vodenje podjetja (Drobne et al., 2003). 4. 2. 1 Ustanovitev podjetja oziroma vključitev vanj Slika 17 prikazuje odstotke posameznih držav ter njihovo povprečje in tri različna obdobja, v katerem podjetniki ustanovijo družinsko podjetje oziroma se vanj vključijo. Vidimo, da so Italijani tisti, ki se zelo zgodaj vključijo v podjetje, v večini držav pa se več kot 50 % vključi šele po obdobju dela nekje drugje. V Sloveniji in na Poljskem je do množičnega ustanavljanja podjetij prišlo po zlomu socializma, zato je odstotek 37

vključitve v družinska podjetja največji v obdobju dela nekje drugje (Drobne et al., 2003). SLIKA 17: USTANOVITEV PODJETJA OZIROMA VLJUČITEV VANJ ( V %) država po končani srednji šoli po končani fakulteti ali pripravništvu po obdobju dela nekje drugje Slovenija 7 12 81 Italija 48 20 31 Poljska 1 14 86 Švedska 4 6 90 povprečje 10 24 65 Vir: Drobne, 2003 (str. 158) 4. 2. 2 Delovne izkušnje pred ustanovitvijo oziroma vključitvijo v podjetje V Sloveniji so podatki o delovnih izkušnjah pred ustanovitvijo družinskega podjetja zbrani večinoma iz prve ustanoviteljske generacije (87 %), le 11 % podjetij je iz druge generacije in le 1 % iz tretje. Svetovno merilo je tukaj višje, saj je Slovenija svoj razcvet doživela šele po letu 1990. Podatki o delovnih izkušnjah pred ustanovitvijo podjetja so v svetu naslednji. 50 % podjetnikov je iz ustanoviteljske generacije, 29 % iz druge generacije in 14 % iz tretje (Drobne et al., 2003). Največ izkušenj pred ustanovitvijo podjetja imajo Poljaki, najmanj pa Španci in Nemci. Japonce in Američane najdemo nekje v sredini. Slika 18 pa predstavlja Slovenijo v primerjavi s svetovnim povprečjem glede na leta izkušenj pred ustanovitvijo družinskega podjetja (ibidem, str. 158). SLIKA 18: LETA DELOVNIH IZKUŠENJ PRED USTANOVITVIJO DRUŽINSKEGA PODJETJA leta izkušenj manj kot 5 let 5-10 let 10-20 let več kot 20 let povprečje 31 20 32 17 Slovenija 27 18 39 16 Vir: Drobne, 2003 (str. 158) 38