VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Marko Tretnjak Maribor, 2009
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR POTROŠNIŠKI KREDIT - KAJ JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI NAJEMU KREDITA Marko Tretnjak Maribor, 2009 Mentor: dr. Branko Mayr Lektorica: mag. Sandra Jordan Prevod v tuji jezik: mag. Sandra Jordan
POVZETEK Zadolževanje je pojav, ki se pojavi pri večini posameznikov, kadar želijo zadostiti svojim osebnih željam in potrebam. Mnogokrat jih namreč ne zmorejo financirati iz svojih prihodkov, pa tudi predhodno varčevanje ponavadi ni dovolj, vsaj za financiranje tistih dobrin ne, ki so višje vrednosti in bi bilo potrebno varčevati dlje časa, da bi lahko nakup iz privarčevanih sredstev uresničili. Izposoja denarja je danes povsem običajna oblika financiranja, s pomočjo katere posamezniki oblikujejo svoje premoženje. Najetje kredita pa je tudi odločitev, ki lahko pomembneje vpliva na življenja kreditojemalcev in je zato potreben temeljit premislek o izbiri kredita, o lastnih zmožnosti plačevanja mesečnih obveznosti kreditodajalcu, pomembno pa je tudi zavedanje o tveganjih, ki jih prinaša takšen način financiranja. V zaključni strokovni nalogi prikazujem nabor tistih podatkov, ki so pomembni za razumevanje dejstev, povezanih s potrošniškim kreditom, s poudarkom na obravnavi informacij, ki bi jih morali kreditojemalci upoštevati pri izbiri potrošniškega kredita, kaj konkretne informacije o kreditu pomenijo, ter navedbo in podrobnejši opis tveganj, ki so jim kreditojemalci izpostavljeni v času trajanja kreditnega razmerja. Za obravnavo predmetnega področja sem se odločil zaradi povezave navedene tematike s svojim delom v banki, kjer sem zaposlen od leta 1997. V tem času sem področje potrošniških kreditov v banki sooblikoval na različnih delovnih mestih, povezanih s kreditiranjem prebivalstva, še posebej pa bi omenil svoje izkušnje iz naslova članstva v Poravnalnem svetu v okviru Združenja Bank Slovenije, ustanovljenem za izvensodno reševanje sporov med stranko in banko ter funkcijo generalnega skrbnika SISBONa [slovenski informacijski sistem bonitet] v banki, ki je prav tako neposredno povezana s problematiko zadolževanja, saj se v omenjenem sistemu zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb posameznikov. Na osnovi poznavanja predmetnega področja lahko zapišem, da se bodoči kreditojemalci za kredit velikokrat odločijo brez temeljitih primerjav ponudb različnih ponudnikov potrošniških kreditov in brez pravega premisleka o tveganjih, ki jih s seboj prinaša zadolževanje. Prav takšno odločanje in slaba informiranost pa lahko pripeljeta
do tega, da kreditojemalci slabo ocenijo svojo sposobnost odplačevanja najetega kredita, kar lahko pripelje do težav pri vračilu dolga, insolventnosti oz. dalj časa trajajočo plačilno nesposobnost in v skrajnem primeru tudi do prezadolženosti, ko dolžnikovi dolgovi presežejo aktivo njegovega premoženja. SUMMARY Incurring debts is occurrence that appears at majority of individuals, when they wish to satisfy their own personal wishes and needs. They can't finance this from their revenues and also preliminary saving usually isn't enough, at least for funding of those assets, that are higher values. Borrowing is usual shape of financing. Individuals form their property with the help of lending money. Renting a loan is a decision, that can influence lives of debtors. It's important that loantakers think about the loan and their own ability of paying monthly obligations to lender. Important is also awareness about risk, that such funding is bringing them. My closing professional task contains data, important for understanding of facts, connected with consumer loan, with stress on treatment of information, that debtors should consider at choice of consumer loan, concrete information about loan and more detailed description of risk, that debtors are exposed to in time of credit relationship. I decided to treat this field because of it's connection with my work in the bank, where I'm employed since 1997. I was forming bank's credit policy on different working position, connected with retail banking. I would like to mention also my experiances from address of membership in settlement court, organized within Bank Association of Slovenija, founded for extrajudicial proceedings of disputes beetwen a bank and customer. I'm also general trustee for SISBON system in bank, which is connected with problems of incurring debts directly. Mentioned system include data, that refer to indebtedness and regardfulness of fulfilment of contractual obligations by individuals. Future debtors decide for a loan to many times without thorough comparison of offers of different bidders of consumer loans. They also don't think about the risk that
incurring debts is bringing them. All this can lead to problems at return of debt or even insolvency, when debtor's debts surpass assets of his property.
KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 5 2 TRENDI ZADOLŽEVANJA... 7 3 PRAVNE PODLAGE IN VARSTVO POTROŠNIKOV... 12 3.1 Evropske direktive o potrošniških kreditih... 12 3.2 Ureditev potrošniških kreditov v Sloveniji... 14 3.2.1 Osnovne pravice kreditojemalcev (po ZPotK)... 14 3.2.2 Pravice potrošnikov v primerih kreditnega posredovanja... 19 4 ODLOČITEV O KREDITU... 23 4.1 Osnovni pogoji bank za pridobitev kredita... 23 4.1.1 Kreditna sposobnost... 23 4.1.2 Zavarovanje kredita... 24 4.1.3 Obrestna mera in ostala nadomestila za kredit... 26 4.2 Najem kredita... 27 4.2.1 Najprej po informativni izračun... 27 4.2.2 Primerjava in izbira kreditne ponudbe... 28 4.2.3 O čem še razmisliti pred izbiro kredita... 30 5 ODPLAČEVANJE KREDITA... 36 5.1 Kaj v primeru nezmožnosti plačevanja mesečnih obveznosti?... 37 5.2 Osebni stečaj kot posledica prezadolženosti... 37 5.3 Kaj v primeru nestrinjanja glede izvajanja kreditne pogodbe?... 39 6 SKLEP... 41 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 42 KAZALO SLIK Slika 1: Struktura finančnih obveznosti gospodinjstev... 8 Slika 2: Kreditiranje domačega zasebnega sektorja... 9 Slika 3: Neto zadolženost pri bankah... 10 Slika 4: Kazalniki finančnih trgov... 11 Slika 5: Dovoljenje za potrošniško kreditiranje... 22 Slika 6: Struktura načina obrestovanja posojil gospodinjstvom [v %]... 33 KAZALO TABEL Tabela 1: Minimalna plača v letu 2008... 23 Tabela 2: Primerjava kreditne ponudbe [10.000 EUR, ročnost 12 mesecev]... 29 Tabela 3: Statistika Poravnalnega sveta... 40 KAZALO GRAFOV Graf 3: Menjalno razmerje EUR/CHF [za 1 EUR]... 32 Graf 1: Gibanje vrednosti EURIBOR [6m]... 34 Graf 2: Gibanje vrednosti LIBOR [CHF]... 35
1 UVOD V zaključni strokovni nalogi bom prikazal teoretična in praktična izhodišča posameznih dejstev in trendov povezanih s potrošniškim kreditiranjem, pripravil bom pregled zakonskih okvirjev potrošniškega kreditiranja, podrobneje pa bom prikazal iz razložil posamezne parametre, ki bi jih kreditojemalci morali upoštevati, ko se odločajo za kredit ali pa vstopajo v kreditno razmerje na drug način [kot porok, soplačnik, pristopnik k dolgu ali prevzemnik dolga]. Osredotočil se bom predvsem na obravnavo ključnih informacij, ki bi jih morali kreditojemalci upoštevati pri izbiri potrošniškega kredita, razložil bom pomen posameznih informacij ter opredelil tveganja zadolževanja, s katerimi se kreditojemalci soočajo v času odplačevanja kredita. Cilji naloge so: Predstavitev trendov na področju potrošniškega kreditiranja; Predstavitev zakonodaje, ki ureja področje potrošniških kreditov z navedbo pomembnejših pravic potrošnika in obveznosti kreditodajalca; Opredelitev dejavnikov, pomembnih pri izbiri potrošniškega kredita; Opredelitev tveganj, povezanih z odplačevanjem kredita; Oblikovanje nasvetov, ki bodo kreditojemalcem v pomoč pri izbiri potrošniškega kredita. Ponudniki kreditov so različni, vendar se potrošniki največkrat zadolžijo pri bankah in hranilnicah, manj pa pri ostalih ponudnikih kreditov. Vsebino zaključne strokovne naloge bom omejil na potrošniške kredite v bankah, saj je po podatkih Banke Slovenije približno 70 odstotkov zadolženosti prebivalstva pri bankah, ostali dolg je pri drugih organizacijah, kot so lizing podjetja, stanovanjski sklad ipd. Na osnovi literature v papirnati in elektronski obliki, navedene v seznamu literature, bom z metodo deskripcije razložil osnovne pojme. Različne vire bom medsebojno primerjal in združil. Različne primerjave posameznih dejstev bom obdelal s pomočjo programa Excel, podatke bom prikazal tabelarično in grafično. 5
Podatke sem pridobil iz zakonodaje, spletnih člankov ter publikacij, pri oblikovanju vsebine pa sem uporabil tudi svoje delovne izkušnje v bančništvu, kjer se s kreditiranjem prebivalstva ukvarjam od leta 1997. 6
2 TRENDI ZADOLŽEVANJA Po nekaterih virih bi se naj prvi zametki kreditiranja pojavili pred več kot dva tisoč let pred pojavom denarja. Stari sumerski dokumenti izpričujejo, da so uporabljali kredit, ki je temeljil na posojilih v žitu po prostornini in na posojilih v kovini, okrog tri tisoč let pred našim štetjem [Edwards 1985, 4] Kreditiranje v Evropi se je pričelo v 12. stoletju, ko se je pojavil t.i. trgovinski kredit. Ta oblika kredita se je izvajala predvsem v Franciji, v 13. stoletju pa še v Angliji in Italiji, kjer se je s pomočjo kredita sklenilo največ poslov pri kupčijah z žitaricami, oblačili in drugimi osnovnimi potrebščinami. V nasprotju s trgovskim kreditom, ki se je v Evropi pojavil precej zgodaj, govorimo o pojavu potrošniškega kredita na evropskih tleh šele v 19. stoletju, razen nekaj izjem, ki kažejo na pojav potrošniškega kredita že v 18. stoletju. Stalna rast plač in življenskega standarda, povezana s tehnikami množične reprodukcije, je pripeljala do čedalje večjega povpraševanja po potrošniškem kreditu, katerega obseg je rasel vse do danes [Edwards 1985, 4-7] Kreditiranje danes Po podatkih iz članka Zadolževanje prebivalstva v Sloveniji [Ferk, 2007], so obveznosti gospodinjstev v Sloveniji v letu 2006 predstavljale dobro četrtino BDP oz. točneje 26,6%. Povprečje evroobmočja se giblje okoli 60% BDP. Kljub naraščanju bančnih kreditov fizičnim osebam spada Slovenija med manj zadolžene države evroobmočja. Približno 70 odstotkov zadolženosti je pri bankah, preostali dolg pa je pri drugih finančnih podjetjih, kot npr. lizing podjetja, stanovanjski sklad ipd. 7
Slika 1: Struktura finančnih obveznosti gospodinjstev 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 9.7 8.5 7.9 4.6 3.8 11.7 10.6 14.4 13.4 12.4 4.2 4.0 10.0 10.6 9.8 9.0 54.0 6.2 9.3 5.1 10.0 59.8 62.5 67.8 70.1 2003 2004 2005 2006 2007 Posojila pri bankah Posojila pri podjetjih Trgovinski krediti in avansi Posojila pri dr.finančnih posrednikih Ostala posojila Drugo Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2008 [str. 6] Dolg gospodinjstev v državah Evroobmočja znaša okoli 90 % njihovega razpoložljivega dohodka. Najbolj so zadolženi Danci [276% dohodka], Nizozemci, Španci in Nemci, kjer zadolženost presega njihov dohodek, v Sloveniji pa znaša zadolženost za dobro tretjino dohodka [37,2 %]. Manj so zadolženi le Litvanci in Poljaki, in sicer za okoli četrtino razpoložljivega dohodka. Po podatkih, ki jih je v svojem letnem poročilu objavila 1 Banka Slovenije [Banka Slovenije, 2008], se je kreditiranje nefinančnih družb začelo povečevati v drugem četrtletju 2007, ob koncu leta pa so bili že vidni prvi znaki umirjanja. Kreditiranje gospodinjstev se je v drugem četrtletju prav tako povečalo, a bistveno manj kot kreditiranje nefinančnih družb in je ostalo nekaj nad ravnijo 25%. Nekaj večje kreditiranje gospodinjstev je pripisati močnemu stanovanjskemu kreditiranju. Medletna rast potrošniških kreditov se je od sredine leta 2007 povečevala in se je do konca leta 2007 povečala z okoli 15% medletno na prek 20% medletno, kar se skladno z gibanjem domače zasebne potrošnje, ki se je povečala z 2,2% v prvem na 4,0% v drugem polletju 2007. Pogoji financiranja potrošnje gospodinjstev so bili v Sloveniji od sredine leta 2006 ugodnejši kot v evroobmočju. Od začetka leta 2006 so nominalne, še bolj pa realne obrestne mere za potrošniška posojila v Sloveniji nižje kot v evroobmočju. 1 Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije in članica Evrosistema. 8
Slika 2: Kreditiranje domačega zasebnega sektorja Vir: Banka Slovenija, Letno poročilo 2007 [str. 33] Neto zadolženost nefinančnih družb in gospodinjstev pri domačih bankah se je zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov, predvsem nizkih obrestnih mer, ki so spodbujale zadolževanje in destimulirale varčevanje, še naprej povečevale. Neto zadolženost nefinančnih družb in gospodinjstev, definirana kot razmerje med stanjem kreditov in vlog posameznega sektorja, se je začela opazneje povečevati v letu 2005. Do takrat je to razmerje znašalo pri gospodinjstvih nekaj nad 0,35. Do konca leta 2007 se je to razmerje povečalo na okoli 0,55 [za gospodinjstva]. 2 Beseda kredit izhaja iz latinskega glagola»credere«, kar pomeni verovati, upati, dati na kredit, dati na upanje, Ribnikar [1998, str.4]. 2 Kredit je dolžniško-upniško razmerje,zasnovano na pravici razpolaganja z denarjem ali neko drugo stvarjo, ki jo odstopi upnik dolžniku za določen čas in pod določenimi pogoji Crnkovič [1987, str.8]. 9
Slika 3: Neto zadolženost pri bankah Vir: Banka Slovenije, Letno poročilo 2007 [str. 36] Po podatkih, ki jih na svoji spletni strani objavlja UMAR [UMAR, 2008] so dogodki v letu 2008, povezani z mednarodno finančno krizo, vplivali na gibanja na slovenskem finančnem trgu. Dogodki so povzročili zaostritev pogojev financiranja pri domačih bankah, občutno so porasle aktivne obrestne mere, banke pa so zaradi pomanjkanja virov na tujih trgih postale bolj odvisne od domačih virov, ki pa so v precej omejenem obsegu in v veliki meri krajših ročnosti, kot so bili v preteklosti tuji viri, kar je posledično privedlo do selektivne kreditne aktivnosti in skrajševanja ročnosti posojanja. Občutneje se je umirilo zadolževanje pri domačih bankah v obliki potrošniških kreditov, ki je bilo za več kot polovico manjše od primerljivega obdobja 2007. Medletna stopnja rasti skupnega obsega kreditov prebivalstva se je novembra spustila na 14,0 % in s tem dosegla najnižjo raven. Prebivalstvo je v enajstih mesecih leta 2008 neto najemalo kredite v višini 967,0 mio EUR, kar je že skoraj tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2007. 10
Slika 4: Kazalniki finančnih trgov Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo december 2008 [str. 20] 11
3 PRAVNE PODLAGE IN VARSTVO POTROŠNIKOV 3.1 Evropske direktive o potrošniških kreditih Direktiva Sveta 87/102/EGS z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti je vzpostavila okvir za potrošniško kreditiranje v EU z namenom ureditve trga za kredite in oblikovanja minimalnih pravil za zaščito potrošnikov na ravni EU. Direktiva je bila spremenjena dvakrat, in sicer z: Direktivo Sveta 90/88/EGS z dne 22. februarja 1990 o spremembi Direktive 87/102/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, spremenjeno z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o spremembi Direktive 87/102/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti. Kljub navedenim spremembam Direktive Sveta 87/102/EGS je ta ostala v veliki meri nespremenjena in spremembe bistveno niso spremenile obstoječe direktive. Evropski parlament je dne 16.1.2008 sprejel predlog nove Direktive o potrošniških kreditih z namenom oblikovanja skupnega evropskega pravnega okvira za zaščito potrošnikov pri najemanju potrošniških kreditov. Nova direktiva bi naj omogočila tudi odprtje nacionalnih trgov potrošniških kreditov, saj so čezmejni krediti še vedno redki. Obstoječa direktiva ni optimalna za notranji trg, saj predvideva samo osnovne standarde za regulacijo. Notranji trg je območje brez notranjih mej, kjer sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter pravica do ustanavljanja. Razvoj bolj transparentnega in učinkovitega kreditnega trga znotraj območja brez notranjih meja je nujen za spodbujanje razvoja prekomejnih aktivnosti [Direktiva Evropskega Sveta in parlamenta o usklajevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi kreditnimi pogodbami in o spremembi Direktive Sveta 93/13/ES, 2005, str.10]. Direktiva ureja najemanje potrošniških kreditov v vrednosti od 200 EUR do 75.000 EUR. Izvzete so kreditne kartice ter hipotekarni in stanovanjski krediti. 12
Osnovni cilj Direktive o potrošniških posojilih je zagotovitev standardiziranih in primerljivih informacij, predvsem na področju oglaševanja, predpogodbenih informacij, pogodbenih informacij, pravice do preklica, predčasnega odplačila in efektivne letne obrestne mere ter uskladitev nekaterih vidikov zakona, predpisov in upravnih postopkov držav članic v zvezi s pogodbami, ki zajemajo potrošniške kredite, vse z namenom poenotenja pravil za zaščito kreditojemalcev. Vsako oglaševanje v zvezi s kreditnimi pogodbami, kjer so navedene obrestna mera ali številke v zvezi s stroški kredita, mora vsebovati standardne informacije: skupni znesek kredita, letni odstotek obresti, trajanje kreditne pogodbe, znesek, število in pogostnost plačil in kakršnihkoli provizij Da bi se bodoči kreditojemalci lahko odločali ob poznavanju vseh dejstev, povezanih s posamezno kreditno ponudbo, bi morali še pred sklenitvijo kreditne pogodbe dobiti ustrezne informacije o pogojih in stroških kredita ter svojih obveznostih. Kreditojemalec bo pred sklenitvijo kreditne pogodbe dobil vse predpogodbene informacije na obrazcu o standardnih informacijah. Vsaka ponudba potrošniškega kredita bo kreditojemalcu podana na enotnem evropskem obrazcu, ki bi ga naj uporabljali vsi kreditorji na ravni EU. Obrazec bo vseboval vse bistvene informacije, zapisane na standardiziran način, ki bo kreditojemalcu omogočil in poenostavil primerjavo med značilnostmi ponudb različnih bank. Vzpostavljena bo enotna metoda izračunavanja efektivne obrestne mere, s pomočjo katere bodo bodoči kreditojemalci seznanjeni z dejansko ceno kredita. Direktiva določa metodo izračunavanja skupne efektivne obrestne mere, veljavno po vsej EU. Ta je sedaj metodološko urejena le na nacionalni ravni. Potrošniki bodo s primerjavo efektivne obrestne mere lahko izvedeli, katera ponudba kredita je cenovno najugodnejša. Kreditojemalci bodo ob sklenitvi pogodbe dobili razumljive informacije, tako da bodo s kreditno pogodbo imeli dokument, v katerem bodo opisane njihove pravice in obveznosti. 13
V direktivi sta določeni tudi naslednji dve temeljni pravici kreditojemalcev: Kreditno pogodbo bodo kreditojemalci lahko prekinili v roku štirinajstih koledarskih dni, brez navedbe razlogov za prekinitev in brez dodatnih stroškov. Kreditojemalec lahko odplača kredit pred njegovo zapadlostjo. Direktiva vzpostavlja standarde, veljavne po vsej EU, ki opredeljujejo strošek, do katerega so upravičeni kreditodajalci v primeru predčasnega odplačila s strani kreditojemalca. V primeru predčasnega odplačila kredita je kreditodajalec upravičen do objektivno utemeljenega nadomestila za morebitne stroške, neposredno povezane s predčasnim odplačilom, če se to izvede v obdobju, za katerega je bila določena fiksna posojilna obrestna mera. Če je obdobje med predčasnim odplačilom in dogovorjeno prekinitvijo pogodbe daljše od enega leta, je lahko nadomestilo največ 1 odstotek že odplačanega zneska kredita. Če pa je to obdobje krajše od enega leta, nadomestilo ne sme presegati pol odstotka že odplačanega zneska. Nobeno nadomestilo tudi ne sme presegati zneska obresti, ki bi jih potrošnik plačal med predčasnim odplačilom in dogovorjenim datumom prenehanja kreditne pogodbe. Države članice bodo morale direktivo v svojo zakonodajo prenesti najkasneje v dveh letih po začetku veljavnosti, torej do začetka leta 2010. 3.2 Ureditev potrošniških kreditov v Sloveniji Potrošniške kredite v Sloveniji urejajo predvsem naslednji predpisi: Zakon o obligacijskih razmerjih [ZOR] Obligacijski zakonik [OZ] Zakon o varstvu potrošnikov [ZVPot] Zakon o potrošniških kreditih [ZPotK] Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti [ZPOMZO-1, 2007] Osnovo potrošniškega kreditiranja v Sloveniji ureja Zakon o potrošniških kreditih [ZPotK], ki povzema pravila evropske zakonodaje. Njegov osnovni namen je zaščititi potrošnika. 3.2.1 Osnovne pravice kreditojemalcev (po ZPotK) Zakon o potrošniških kreditih [ZPotK] je bil sprejet v letu 2000 in noveliran v letih 2002, 2004 in 2007 in ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon [ZPotK, 2004]. 14
Zakon vsebuje vrsto pravil, ki zagotavljajo ustrezno obveščenost kreditojemalcev in določajo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Osnovne pravice kreditojemalca, ki izhajajo iz zakona o potrošniških kreditih, so naslednje: Potrošnik mora biti ustrezno informiran o ponudbi (z izračunom efektivne obrestne mere) Potrošnik mora biti seznanjen s kreditno pogodbo Obvezne sestavine kreditne pogodbe Potrošnik ima možnost odstopa od pogodbe Dopustna efektivna obrestna mera Naštete pravice podrobneje obravnavam v nadaljevanju. Potrošnik mora biti ustrezno informiran o ponudbi Kreditodajalec je dolžan že samo informacijo o kreditu, če ta vsebuje obrestno mero ali drug podatek v zvezi s stroški kredita (npr. stroški odobritve kredita), opremiti tudi z 3 efektivno obrestno mero. Vsaka takšna kreditna ponudba mora vsebovati tudi reprezentativen in razumljiv primer izračuna skupnih stroškov kredita z navedbo stroškov, ki jih je oglaševalec izvzel pri izračunu skupnih stroškov kredita. Pri tem je potrebno opozoriti na izjeme, saj se pri izračunavanju skupnih stroškov kredita v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih izvzamejo naslednji stroški: stroški, ki jih plača potrošnik, ki je najel kredit, zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti po pogodbi (npr. strošek opomina, zamudna obrestna mera), dajatve in stroški, ki niso nabavna cena in jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev, ne glede na to ali je transakcija gotovinska ali kreditna, stroški članarine v združenjih ali skupinah, ki niso zajeta s kreditno pogodbo, četudi ima članstvo vpliv na kreditne pogoje, 3 Efektivna obrestna mera po definiciji pomeni tisto obrestno mero (diskontno stopnjo), pri kateri se izenačita sedanja vrednost vseh zneskov, ki jih prejme kreditojemaelc in sedanja vrednost vseh zneskov, ki jih iz naslova tega kredita plača kreditojemalec ne glede na to, ali gre za anuitete, obresti, stroške, provizije ali kaj drugega (Čibej 1998, str. 61) 15
stroški za prenos denarnih sredstev in stroški za vodenje računa, ki je namenjen poplačilu kredita, obresti in drugih obveznosti, razen v primeru, ko potrošniku ni bila dana možnost, da se svobodno odloči ali bo za namen poplačila navedenih obveznosti odprl poseben račun ali izkoristil katero od drugih možnosti, in v primeru, ko so tovrstni stroški nenormalno visoki, stroški za zavarovanja ali garancije; vendar pa so v efektivno obrestno mero vključena tista zavarovanja ali garancije ter druga jamstva, ki so namenjena za zagotovitev plačila dajalcu kredita v primeru smrti, invalidnosti, bolezni ali nezaposlenosti potrošnika v vsoti, ki je enaka ali manjša kot skupni znesek kredita, vključno z obrestmi in drugimi obveznostmi, ki jih naloži dajalec kredita kot pogoj za odobritev kredita. Potrošnik mora biti seznanjen s kreditno pogodbo Potrošnik mora biti seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon o varstvu potrošnikov določa [ZVPot, 2004], da pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo seznanjen z njimi, torej so mu bili dostopni in ga je podjetje nanje opozorilo. Kreditojemalcu ni dovoljeno zaračunati stroškov, ki niso navedeni v kreditni pogodbi. Kreditna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, kreditojemalec pa mora prejeti vsaj en izvod kreditne pogodbe. Če se kreditna pogodba sklicuje na veljavnost splošnih pogojev poslovanja, ki niso zapisani v kreditni pogodbi, mora kreditodajalec potrošnika opozoriti nanje in mu omogočiti, da se seznani z njimi. Kreditne pogodbe ne gre enačiti s posojilno pogodbo. V skladu s 1065. členom ZOR se s kreditno pogodbo banka zavezuje dati kreditojemalcu na voljo določen denarni znesek za določen ali nedoločen čas, v neki namen ali brez določenega namena, uporabnik pa se zavezuje plačevati banki dogovorjene obresti in dobljeni znesek vrniti v času in na način, ki sta določeni v pogodbi. Za razliko od kreditne pogodbe je posojilna pogodba v skladu s 569. členom OZ pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen 16
znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oz. enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Zakon o potrošniških kreditih predpisuje obvezne sestavine kreditne pogodbe: čisto vrednost kredita ali kreditni limit, če ta obstaja; efektivno obrestno mero in pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti efektivno obrestno mero; če ni mogoč natančen izračun efektivne obrestne mere, skupnih stroškov kredita ali druge obvezne sestavine pogodbe, mora pogodba vsebovati vse elemente, od katerih je ta izračun odvisen in izračun predvidene efektivne obrestne mere po pogojih, veljavnih na dan sklenitve pogodbe; način obrestovanja, pogostost kapitalizacije, način prilagajanja obrestne mere in uporabljen indeksacijski mehanizem; stroške, ki v skladu z 18.členom zakona niso zajeti v izračunu efektivne obrestne mere; pogoje plačila, ki so naloženi potrošniku, zlasti predvidene znesek posmeznih plačil, število plačil, natančen datum zapadlosti plačil in, če je mogoče, skupen znesek plačil; zavarovanja, ki jih mora zagotoviti potrošnik; pravico, da potrošnik odplača kredit pred zapadlostjo in pravico, da lahko v takem primeru zahteva zmanjšanje zneskov pod pogoji iz 12. člena zakona; pravico, da lahko potrošnik odstopi od pogodbe in obveznosti potrošnika, če to pravico izkoristi; pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti. V kolikor kreditna pogodba ne vsebuje obveznih zakonskih vsebin, se lahko kršitelja kaznuje z denarno kaznijo, v skrajnem primeru je lahko posledica kršitve tudi odvzem dovoljenja za opravljanje storitev kreditiranja. Potrošnik ima možnost odstopa od pogodbe Kreditojemalec lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga pred koriščenjem kredita v petih dneh od sklenitve pogodbe. Pravica do odstopa preneha, če začne kreditojemalec v tem času koristiti kredit. V kolikor kreditojemalec odstopi od 17
kreditne pogodbe, mora o tem obvestiti dajalca kredita s priporočeno pošto. Kreditodajalec lahko v primeru odstopa potrošnika od kreditne pogodbe zaračuna potrošniku nadomestilo stroškov odobritve kredita in nadomestilo stroškov rezervacije virov sredstev. Potrošnik ima pravico, da v času trajanja kredita predčasno odplača preostanek sedanje vrednosti kredita pred dnevom zapadlosti plačila brez dodatnih stroškov, razen stroškov izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita. V primeru predčasnega plačila lahko potrošnik od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila [diskontirane] kredita odšteje sedanjo vrednost [valorizirano] pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik. Kreditodajalec je dolžan potrošniku izdelati obračun obveznosti predčasnega plačila. Stroški izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita ne smejo presegati polovice stroškov odobritve kredita. Če je torej znašal strošek odobritve konkretnega kredita npr. 100 EUR, potem lahko kreditodajalec v primeru predčasnega odplačila kredita kreditojemalcu zaračuna največ 50 EUR za strošek izdelave obračuna predčasnega odplačila. Dopustna efektivna obrestna mera Če je kreditodajalec oseba, ki ni banka ali hranilnica po določbah zakona, ki ureja bančništvo, lahko znaša efektivna obrestna mera na dan sklenitve pogodbe največ 200% zadnje objavljene povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. Če je v kreditni pogodbi dovoljena efektivna obrestna mera presežena, je ta višja efektivna obrestna mera nična. V tem primeru se šteje, da je bila med strankama dogovorjena efektivna obrestna mera, ki znaša 200% povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. Zakon o potrošniških kreditih se ne uporablja za: najemne pogodbe, razen najemnih pogodb, ki določajo, da lastninska pravica na koncu preide na najemnika; 18
kredite, ki so dani ali so omogočeni brez plačila obresti ali katerihkoli drugih stroškov; kreditne pogodbe, po katerih se ne zaračunavajo nobene obresti ali stroški, pod pogojem, da potrošnik soglaša, da bo kredit poplačal v enkratnem znesku; kreditne pogodbe, v katerih je znesek kredita manjši od 170 EUR; kreditne pogodbe, na podlagi katerih je potrošnik zavezan poplačati kredit v obdobju največ treh mesecev in skupni znesek kredita ne presega višine trikratnega zajamčenega bruto osebnega dohodka v Republiki Sloveniji, za pretekli mesec; pogodbe za stalno dobavo storitev, če ima potrošnik med trajanjem njihove dobave možnost plačila v obrokih. Čeprav Zakon o potrošniških kreditih ne ureja teh pogodb, se za pogodbeno razmerje med potrošnikom in ponudnikom kredita uporabljajo določbe Zakona o varstvu potrošnikov ter pravila pogodbenega prava iz Obligacijskega zakonika. 3.2.2 Pravice potrošnikov v primerih kreditnega posredovanja Ponudniki kreditov so različni, vendar se potrošniki za kredit odločijo največkrat pri bankah in hranilnicah, manj pa pri ostalih ponudnikih kreditov. Po podatkih Banke Slovenije je približno 70 odstotkov zadolženosti prebivalstva pri bankah, ostali dolg je pri drugih organizacijah, kot so lizing podjetja, stanovanjski sklad ipd. Dajalci kredita morajo za opravljanje potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje, ki ga izda urad, pristojen za varstvo potrošnikov. Dovoljenje se izda kreditodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pravilniku o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati dajalec kreditov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, sprejet v letu 2000 [Uradni list RS, št. 102/2000 z dne 10.11.2000]. Pravilnik določa kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati dajalec kreditov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po 22. členu zakona o potrošniških kreditih ter podatke in informacije, ki jih mora vsebovati vloga ali morajo biti vsebovani v dokumentaciji, priloženi k zahtevi za izdajo dovoljenja. Dovoljenja pa ne potrebujejo: banke in hranilnice, ki pridobijo dovoljenje za opravljanje kreditnih poslov po zakonu, ki ureja bančništvo, 19
stanovanjski sklad Republike Slovenije, dajalci kreditov, ki dajejo kredite le svojim zaposlenim in neprofitne organizacije, ki dajejo kredite le za socialne in izobraževalne namene. tisti dajalci kreditov, ki dajejo le kredite, za katere se po 3. členu zakona določbe zakona o potrošniških kreditih ne uporabljajo. Kreditni posredniki in bančni kreditni posredniki Potrošniki lahko potrošniški kredit najamejo tudi s pomočjo t.i. kreditnih posrednikov, ki opravljajo storitev posredovanja pri sklepanju kreditnih pogodb med kreditojemalcem in kreditodajalcem. Kreditni posrednik je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica opravlja posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb v okviru dejavnosti dajalca kredita, ki ga za to pooblasti s pogodbo. Za kreditnega posrednika se ne šteje fizična ali pravna oseba, ki je s strani kreditodajalca pooblaščena, da v imenu in za račun kreditodajalca sklepa pogodbe o potrošniškem kreditiranju. Za kreditnega posrednika se ne šteje fizična oseba, ki posreduje pri sklepanju kreditnih pogodb za kreditodajalca, pri katerem je zaposlena [ZPotK, 2004]. Zakon o potrošniških kreditih opredeljuje poslovanje kreditnih posrednikov, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje njihove dejavnosti s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditne posrednike bank in hranilnic in s pravilnikom minister, pristojen za varstvo potrošnikov, če gre za kreditne posrednike drugih dajalcev kreditov. Natančneje pa pogoje poslovanja kreditnih posrednikov opredeljuje Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik, sprejet v letu 2000 [Uradni list RS, št. 102/2000 z dne 10.11.2000]. Pravilnik ureja pogoje, ki jih morajo za opravljanje kreditnega posredovanja pri sklepanju kreditnih pogodb iz 2. člena zakona o potrošniških kreditih [Uradni list RS, št. 77/04 uradno prečiščeno besedilo] izpolnjevati kreditni posredniki vseh dajalcev kreditov, razen kreditnih posrednikov bank in hranilnic, za katere predpiše pogoje Banka Slovenije. Nadzor nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki glede izpolnjevanja določb tega pravilnika izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. 20
V kolikor kreditni posrednik opravlja posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb za banke ali hranilnice, pa govorimo o t.i. bančnem kreditnem posredniku. Pogoje, ki jih morajo za opravljanje kreditnega posredovanja pri sklepanju kreditnih pogodb iz 2. člena Zakona o potrošniških kreditih [Uradni list RS, št. 77/04 uradno prečiščeno besedilo] izpolnjevati kreditni posredniki bank in hranilnic, natančneje opredeljuje Sklep o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik, sprejet v letu 2007 [Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29.03.2007]. Nadzor glede izpolnjevanja določb tega pravilnika izvaja Banka Slovenije. Pogoji sklepa in pravilnika, ki opredeljujeta pogoje kreditnega posredovanja, so pisani predvsem z namenom varovanja potrošnika pri sklepanju kreditnih pogodb s posredovanjem kreditnih posrednikov. Omeniti velja naslednje obveznosti in prepovedi, ki veljajo za kreditne posrednike: Prepovedana dejanja, saj bančni kreditni posrednik ne sme zahtevati in ne sprejeti izpolnitve denarne obveznosti stranke za račun banke, za katero posreduje. Prav tako ne sme od potrošnika zahtevati plačila storitve kreditnega posredovanja ali nadomestila stroškov, ki jih je imel s svojim posredovanjem. Če kreditni posrednik pri kreditnem posredovanju prekorači pooblastila ali kako drugače povzroči škodo potrošniku, sta kreditodajalec in kreditni posrednik za škodo odgovorna solidarno. Izkazovanje statusa bančnega kreditnega posrednika, saj se mora pred pričetkom opravljanja posameznega posla kreditnega posredovanja posrednik stranki izkazati s pisno izjavo banke, za katero posreduje. V poslovnih prostorih bančnega kreditnega posrednika mora biti na vidnem mestu objavljena izjava banke, za katero posreduje. Bančni kreditni posrednik je lahko fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica opravlja kreditno posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb za banko, ki ima dovoljenje za dajanje potrošniških kreditov. Oseba, ki jo je banka pooblastila, da v imenu in za račun banke sklepa kreditne pogodbe se ne šteje za bančnega kreditnega posrednika. Prav tako se za bančnega kreditnega posrednika ne šteje oseba, ki posreduje za banko, pri kateri je zaposlena. 21
V zvezi z omenjeno obvezo bančnega kreditnega posrednika je potrebno opozoriti na določilo Sklepa o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik, sprejetega v letu 2007 [Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29.03.2007], ki določa odgovornost bančnega kreditnega posrednika in banke v primerih, ko bančni kreditni posrednik prekorači svoja pooblastila ali če pri opravljanju storitev kreditnega posredovanja kako drugače povzroči škodo potrošniku. Banka in bančni kreditni posrednik sta za škodo odgovorna solidarno. Predvsem slednje je razlog, da banke pred podpisom pogodbe o posredovanju preverijo svoje kreditne posrednike, kar posledično potrošnikom omogoča večje varovanje njihovih pravic. Vsi kreditni posredniki razen bank in hranilnic morajo imeti posebno dovoljenje, ki ga izda Urad RS za varstvo potrošnikov. Ob izdaji dovoljenja kreditni posrednik dobi tudi posebno nalepko z napisom DOVOLJENJE ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE, ki mora biti na vidnem mestu kreditnega posrednika. Nalepka, ki ima modro podlago vsebuje napis "DOVOLJENJE ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE" in pod tem z zlatimi črkami dodan napis "URAD RS ZA VARSTVO POTROŠNIKOV". Nalepka je velikosti cca 16 cm x 12 cm. Slika 5: Dovoljenje za potrošniško kreditiranje Vir: Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov [spletna stran] 22
4 ODLOČITEV O KREDITU 4.1 Osnovni pogoji bank za pridobitev kredita Osnovni pogoji, ki jih banke za odobritev kredita zahtevajo od kreditojemalca, so predvsem dovolj dobra boniteta kreditojemalca z upoštevanjem dosedanjega poslovanja, 4 kreditne sposobnosti, rizičnosti poslovanja ter vrste zavarovanja potrošniškega kredita. Kredit pa ima tudi svojo ceno ter ostala nadomestila, ki jih kreditodajalec v obliki obrestne mere in ostalih nadomestil zaračuna potrošniku. 4.1.1 Kreditna sposobnost Kreditno sposobnost presoja vsaka banka sama in po svojih merilih. Banka sposobnost kreditojemalcev ugotavlja na podlagi njegovih rednih prihodkov in jo izraža v deležu od teh prihodkov v določenem obdobju. Običajna obremenitev dohodka je praviloma okrog ene tretjine, maksimalna obremenitev dohodka pa se giblje od polovice do dveh tretjin mesečnih dohodkov, vendar praviloma največ do veljavne 5 minimalne plače. Tabela 1: Minimalna plača v letu 2008 2008 Minimalna plača 2008 Minimalna plača januar 538,53 EUR julij 566,53 EUR februar 538,53 EUR avgust 589,19 EUR marec 566,53 EUR september 589,19 EUR april 566,53 EUR oktober 589,19 EUR maj 566,53 EUR november 589,19 EUR junij 566,53 EUR december 589,19 EUR Vir: Davčna uprava Republike Slovenije [spletna stran] 4 Kreditna sposobnost je finančna sposobnost dolžnika, na podlagi katere kreditodajalec presodi, da mu bo prvi, v skladu z dogovorom, posojilo vrnil in plačal pripadajoče obresti. 5 Zakon o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/2006) v 2. odstavku 1. člena določa, da je minimalna plača določena v mesečnem znesku in da predstavlja najnižje plačilo za delo v polnem delovnem času ter da je izplačilo plače lahko manjše od minimalne plače le v primeru zaposlitve za krajši čas od polnega delovnega časa. Slednje pa ne velja, če delodajalec delavcu izplačuje nadomestilo plače (bodisi zaradi opravičene odsotnosti z dela bodisi iz drugih razlogov), ki je torej lahko nižje od minimalne plače. 23
4.1.2 Zavarovanje kredita Zavarovanje kredita je zraven preverjanja strankine kreditne sposobnosti pomembnejši element, ki banki zagotavlja varnost naložbe. Namenjeno je poplačilu bančnih terjatev, ki bi nastale kot posledica neplačila kredita. Najpogostejši obliki zavarovanj potrošniških kreditov v bankah so: Zavarovanje pri zavarovalnici Poroštvo [fizične osebe] Možne so še ostale oblike zavarovanj kreditov, kot npr. zastava vrednostnih papirjev, zastava premičnih stvari, zastava denarnih sredstev, zastava poslovnega deleža, zastava nepremičnine in ostale oblike, ki pa z izjemo zastave vrednostnih papirjev, ki postajajo vse pogostejša oblika zavarovanj, niso prav pogosta zavarovanja potrošniških kreditov. Za kreditodajalca je pomembno, da je zavarovanje likvidno, torej možnost poplačila v kratkem času ter da zajema poravnavo vseh kreditnih obveznosti, vključujoč preostanek dolga in vse morebitne stroške banke. Zavarovanje pri zavarovalnici je najpogostejša oblika zavarovanj potrošniških kreditov. S tem zavarovanjem zavarovalnica v okviru določil zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in banko krije škodo, ki nastane kreditodajalcu zaradi neodplačanih obveznosti kreditojemalca. Zavarovanec je kreditodajalec, ki je lahko banka, hranilnica ali druga oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Zmotno je velikokrat prisotno razmišljanje kreditojemalcev, da so s plačilom zavarovalne premije zavarujejo sebe v primeru nezmožnosti odplačevanja kredita. Tveganje za primer nastanka škodnega primera zaradi neplačila kreditnih obveznosti res prevzame zavarovalnica, vendar je s tem zavarovana banka in ne kreditodajalec. Zavarovalnica po plačilu neodplačanega kredita banki še naprej terja plačan znesek od kreditojemalca. Kredit je možno tudi zavarovati s poroštvom. Porok je oseba, ki jamči za izpolnitev obveznosti poleg dolžnika. 24
Nekatere lastnosti poroštva, kot jih opredeljuje Obligacijski zakonik [OZ]: S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. S poroštveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost. Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika. Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe. Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. Glede na naravo poroštva porok odgovarja za izpolnitev dolžnikove obveznosti subsidiarno [če dolžnik ne izpolni obveznosti] ali solidarno [upnik lahko že od vsega začetka zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka]. Subsidiarno poroštvo Oseba, ki daje poroštvo [porok] se zaveže upniku, da bo izpolnil obveznost dolžnika [npr. vrnil dolg], če je ne bo izpolnil dolžnik. Od subsidiarnega poroka lahko upnik zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti šele po tem, ko dolžnik tudi po pisnem pozivu upnika ne izpolni svoje obveznosti. Solidarno poroštvo Oseba, ki daje poroštvo, se zaveže kot porok in plačnik. Upnik lahko zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Pri 25
večini bančnih kreditov banke zahtevajo solidarno poroštvo in tudi dajo v podpis poroštveno izjavo, ki ustvari tovrstno poroštvo. Nasvet pred podpisom poroštva Vloga poroka je v praksi velikokrat razumljena napačno oz. se stranke, ki prevzamejo poroštvo za odplačilo kredita, predvsem ne zavedajo pravega pomena poroštva. Enostavno podpišejo kreditno pogodbo kot porok, ker jih je tako prosil prijatelj, sodelavec ipd, saj v nasprotnem primeru banka kreditojemalcu ne bi odobrila kredita. Ker pa gre pri poroštvu predvsem za potencialno obveznost, ki jo mora porok izpolniti v primeru neizpolnjevanja kreditnih obveznosti kreditojemalca, bi moral porok pred podpisom kreditne pogodbe razmisliti vsaj o tem komu daje poroštvo, torej ali gre za zaupanja vredno osebo ali samo za bežnega znanca ter o tem kaj v primeru če kreditojemalec ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz naslova kredita, npr. zaradi izgube službe, nezgode ali celo smrti. Obstoječe poroštvo pa vpliva tudi na ugotavljanje kreditne sposobnosti pri najemanju lastnih kreditov, saj gre za potencialno obveznost, ki jo banka vkalkulira v samo kreditno sposobnosti pri izračunu novega kredita in posledično zniža lastno kreditno sposobnost. 4.1.3 Obrestna mera in ostala nadomestila za kredit V nadaljevanju navajam najpogostejše stroške, ki jih kreditodajalec zaračuna kreditojemalcu v obliki obrestne mere, stroškov odobritve kredita in stroškov zavarovanja kredita. Stroški odobritve kredita. Pri večini ponudnikov potrošniških kreditov so stroški odobritve kredita odvisni od obstoječega poslovnega sodelovanja kreditojemalca z banko. Stroški odobritve kredita so praviloma nižji za komitente banke, ki prejemajo svoje dohodke na banko. Višina stroškov je ponavadi izražena kot odstotek od glavnice kredita, lahko pa tudi v nominalnem znesku. Slednje predvsem v primeru, kadar banka določa najnižji in najvišji strošek odobritve kredita [npr. strošek odobritve znaša 1,5% od glavnice kredita, vendar najmanj 30 EUR in največ 200 EUR]. 26
6 Obrestna mera za kredit. Posamezne banke višino obrestne mere oblikujejo predvsem glede na obstoječe poslovno sodelovanje kreditojemalca z banko ter glede na ročnost kredita. Višina obrestne mere je izražena kot letni odstotek. Stroški zavarovanja kredita. Breme plačila zavarovalne premije plača kreditojemalec, tveganje za primer nastanka škodnega primera zaradi neplačila kreditnih obveznosti pa prevzame zavarovalnica. Višina zavarovalne premije je mnogokrat odvisna od obstoječega poslovnega sodelovanja kreditojemalca z banko, za določitev zavarovalne premije pa se uporabljajo tudi drugi parametri, s katerimi zavarovalnica ocenjuje stopnjo tveganja neplačila kredita [npr. status zaposlitve, ročnost kredita ipd]. Poleg zavarovanja pri zavarovalnicah so v skladu s politiko posamezne banke možne tudi druge oblike zavarovanja kredita, kar posledično spremeni višino tega stroška. 4.2 Najem kredita 4.2.1 Najprej po informativni izračun Informativni izračun je prvi korak pri izbiri kredita. S pomočjo informativnega izračuna lahko potrošnik primerja med različnimi ponudniki potrošniških kreditov in izbere cenovno najugodnejši kredit. Izračun kreditodajalca vsebuje podatke o ceni kredita ter ostalih nadomestilih, ki jih banka zaračuna kreditojemalcu. Kreditna ponudba banke, kjer ima potrošnik transakcijski račun z rednimi prilivi mesečnih dohodkov iz naslova plače, pokojnine ali drugega vira, je praviloma cenovno ugodnejša kot ponudba kakšne druge banke. Seveda so izjeme in je potrebno pri izbiri potrošniškega kredita primerjati med seboj kreditne ponudbe več različnih bank, saj lahko potrošniki z dobro odločitvijo zmanjšajo višino mesečnih obveznosti iz naslova kredita oz. za najem kredita plačajo nižje stroške. 6 Obresti so nadomestilo za uporabo nekega zneska, ki ga je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu. Znesek obresti je odvisen od izposojenega zneska, časa obrestovanja in obrestne mere, ki pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 denarnih enot glavnice, ki smo jo uporabljali eno kapitalizacijsko obdobje, to je obdobje med dvema zaporednima obračunoma obresti [Priporočila o načinu obračunavanja obresti za posle s prebivalstvom, 2008, str.2]. 27
Če kreditojemalcu matična banka ponuja kredit z višjo efektivno obrestno mero v primerjavi z višino efektivne obrestne mere primerljivega kredita pri drugi banki, je smiselno poskusiti obrestno mero in/ali stroške kredita znižati na raven, ki ne bo višja kot pri drugi banki. Med ponudniki so lahko občutne razlike, še posebej, če gre pri najemu za kredit z daljšo ročnostjo, kjer pride razlika veliko bolj do izraza kot pri krajših ročnosti. Kreditne ponudbe bank je lahko najti na njihovih spletnih straneh, vendar gre v večini le za osnovne informacije v obliki kratkega opisa produkta, z možnostjo informativnih izračunov, ki pa zadoščajo le za pregled obrestne mere ter stroškov, ki jih banka zaračuna za odobritev kredita. Osnovni podatki, ki jih dajalec kredita potrebuje za informativni izračun potrošniškega kredita od kreditojemalca, so znesek kredita, ročnost kredita, obstoječe sodelovanje z banko ter način zavarovanja. Na osnovi prejetih podatkov dajalec kredita naredi informativni izračun, ki ponavadi vsebuje najmanj naslednje podatke: znesek kredita, ročnost kredita, obrestna mera, stroški odobritve, stroški zavarovanja, efektivna obrestna mera, datum informativnega izračuna ter vrednost referenčne obrestne mere [če je v izračunu uporabljena referenčna obrestna mera [npr. LIBOR/EURIBOR]. Dodatno pa morajo banke v skladu z zakonom o potrošniških kreditih v informativnem izračunu objaviti še naslednjo vsebino, ki se nanaša na izračun efektivne obrestne mere: veljavnost efektivne obrestne mere, predviden datum črpanja kredita [v kolikor je črpanje kredita na zadnji dan v mesecu, so interkalarne obresti 0 EUR in višina interkalarnih obresti ne vpliva na izračun efektivne obrestne mere]. 4.2.2 Primerjava in izbira kreditne ponudbe Potrošnik opravi osnovno (cenovno) primerjavo med primerljivimi kreditnimi ponudbami s pomočjo podatka o efektivni obrestni meri [EOM]. Banka mora v svojih informativnih izračunih objaviti podatek o efektivni obrestni meri [EOM], kot to 28
predpisuje Zakon o potrošniških kreditih. Efektivna obrestna mera poleg obresti vključuje tudi druge stroške kredita [na primer stroške obdelave vloge, odobritve kredita, stroške odplačevanja kredita ipd] in omogoča preglednejšo in enostavnejšo primerjavo cen primerljivih kreditov različnih ponudnikov. Tako učinki iznajdljivega marketinga posameznih kreditodajalcev ne pomenijo nujno prednosti v sami ponudbi za kreditojemalca. Tudi če je kreditodajalec v oglasu navedel kredit z nizko obrestno mero, je efektivna obrestna mera tista, po kateri kreditojemalec ugotavlja ugodnost ponudbe. Žal v praksi podatek o efektivni obrestni meri še vedno nima prave veljave, saj kreditojemalci namesto temu podatku dajejo večjo prednost višini anuitete ali pa ostalim parametrom v kreditni ponudbi. Sicer lahko bodoči kreditojemalci najdejo vse potrebne informacije na spletnih straneh potrošniških organizacij in poslovnih bank, vendar je osveščenost na tem področju še vedno na nizki ravni. Kreditojemalci še vedno iščejo prednosti v ponudbi skozi višino obrestne mere ponudnika kredita ali pa v višini mesečnih obveznosti, ki jih mora izpolniti kreditojemalec v smislu vračila anuitet, kar lahko vodi v zmotno izbiro ponudnika potrošniškega kredita. Pravilno branje ponudb je pri izbiri kredita nujno, zato ga podrobneje obravnavam v nadaljevanju naloge. Kot je prikazano na spodnjem [izmišljenem] primeru, samo nižja obrestna mera na kreditu ne pomeni vedno tudi ugodnejšega kredita: Tabela 2: Primerjava kreditne ponudbe [10.000 EUR, ročnost 12 mesecev] Banka 1 Banka 2 Obrestna mera 5% 4% Strošek odobritve 30 50 Ostali stroški 150 200 Efektivna obrestna mera 8,75% 9,08% Banka 2 za kredit ponuja nižjo obrestno mero, vendar nam izračun efektivne obrestne mere pokaže, da je skupni strošek nižji za kredit v Banki 1. Tudi v primeru predčasnega celotnega vračila kredita strošek izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita v skladu z določilom zakona o potrošniških kreditih ne bi smel presegati več kot polovico stroškov odobritve kredita, torej za kredit v Banki 1 ne več kot 50 in v Banki 2 ne več kot 100. 29
4.2.3 O čem še razmisliti pred izbiro kredita Kredit je tesno povezan tudi s tveganji, ki jih posamezniku takšno financiranje prinaša in prav ta tveganja so v večini primerov vzrok na negativni prizvok, ki ga ima kredit. Obrestno tveganje, valutno tveganje, tveganje znižanje dohodka zaradi dogodkov kot so menjava zaposlitve, ločitev, bolezen, smrt v družini ipd ali pa kreditojemalec preprosto ni vešč usklajevanja svojih prihodkov in izdatkov vse to lahko privede do delne ali popolne izgube kreditne sposobnosti in posledično do težav pri odplačevanju dolga. Pomembna je lastna presoja kreditne sposobnosti Pri odobritvi kredita presoja vsaka banka kreditno sposobnost posameznika v skladu z internimi merili za določanje kreditne sposobnosti. Ugotavlja jo na osnovi prihodkov kreditojemalca, ki jih običajno obremeni največ od polovice do dveh tretjin mesečnih dohodkov, pri tem pa seveda upošteva vse obstoječe mesečne obremenitve dohodkov iz naslova kreditov, prav tako pa pri določanju kreditne sposobnosti upošteva še znesek veljavne minimalne plače. Seveda banka ne pozna življenskih okoliščin posameznih kreditojemalcev, zato je smiselno in priporočljivo, da o še dopustni mesečni obremenitvi prihodkov razmislijo kreditojemalci sami. Nekatere banke v ta namen že ponujajo obrazce, oz. tako imenovan načrt porabe gospodinjstva, na osnovi katerega lahko kreditojemalci precej realno ocenijo svoje zmožnosti plačevanja mesečnih obveznosti iz naslova želenega kredita. Na podlagi dohodkov in stroškov v preteklem obdobju lahko kreditojemalec izračuna, koliko sredstev mesečno še ima na razpolago za odplačevanje kredita. Priprava takšnega načrta je zelo smiselna tudi v primerih, ko banka ne zahteva informacije o finančnem stanju»pod črto«. Potrošnik bo na tak način lažje obvladoval svoj finančni položaj v prihodnosti, seveda ob predpostavki, da bo pripravljen načrt porabe gospodinjstva temeljil na dovolj realnih postavkah. 30
Kaj v primeru izgube službe, bolezni, nezgode? Do težav pri odplačevanju dolga pa lahko privedejo tudi ostali dejavniki, kot so npr. invalidnost ali pa celo smrt zaradi nezgode kreditojemalca. Tudi tem dejavnikom se je ob izpolnjevanju določenih pogojev mogoče izogniti, saj se lahko kreditojemalec proti riziku smrti, nezgode in invalidnosti ustrezno zavaruje pri zavarovalnicah, to možnost pa ponujajo tudi nekatere banke v sklopu zavarovalnih poslov, ki jih opravljajo za partnersko zavarovalnico. V primeru nastanka dogodka se bo preostanek kredita v celoti poplačal iz tega zavarovanja. Kreditojemalci pa imajo pri nekaterih bankah tudi možnost zavarovanja proti riziku izgube službe, in sicer imajo kreditojemalci ob izpolnjevanju določenih pogojev zagotovljeno plačilo določenega števila mesečnih anuitet s strani zavarovalnice v času brezposelnosti. Valutno tveganje Veliko potrošnikov v Sloveniji se v zadnjih letih odloča poleg kreditov v domači valuti tudi za kredite v tuji valuti, predvsem v švicarskih frankih. Krediti v tuji valuti so zanimivi za kreditojemalce predvsem zaradi nižjih obrestnih mer za kredite v tuji valuti v primerjavi z obrestnimi merami za kredite v domači valuti evro. Medtem ko pri obeh primerih obstaja obrestno tveganje [spremembe ključnih obrestnih mer v evroobmočju in Švici ter posledično sprememba vrednosti EURIBORja oz. LIBORja], je pri kreditu v švicarskih frankih prisotno še valutno tveganje, saj je kredit izplačan v švicarskih frankih [oz. v evrski protivrednosti] in ga v tej valuti ponavadi kreditojemalci tudi vračajo. Ker pa je slovenska valuta evro, je pomembno razmerje med evrom in švicarskim frankom. Valutno tveganje je tveganje spremembe vrednosti tuje valute v primerjavi z vrednostjo domače valute [EUR]. Anuiteta kredita se v primeru rasti švicarskega franka [ali druge tuje valute] proti domači valuti zviša, v primeru padanja pa zniža. 31
Graf 1: Menjalno razmerje EUR/CHF [za 1 EUR] Vir: finance.yahoo.com [spletna stran] Kako se izogniti valutnemu tveganju? Na tveganje najemanja kreditov v tuji valuti opozarja tudi vsebina zgibanke, ki sta ga izdale Banka Slovenije in članice Združenja bank Slovenije [ Banka Slovenije in članice Združenja bank Slovenije - Informacije o tveganjih najemanja kreditov v tuji valuti, 2008]. V zgibanki so zapisana naslednja opozorila in pravila najemanja kreditov v tuji valuti:»nihče ne more predvideti, kaj se bo v prihodnje dogajalo s trenutno obrestno ugodnostjo. Nihče ne more napovedati, kaj se bo v prihodnje zgodilo na področju deviznih tečajev tujih valut in posledično z zneskom vračila kredita. Nihče ne more predvideti končnega donosa privarčevanega instrumenta vračila kredita. Kredit v tuji valuti najemite le, če si to financiranje lahko privoščite tudi s kreditom v evrih oziroma če bi bili sposobni enak kredit najeti tudi v evrih. Vedno upoštevajte tveganja, povezana s takim kreditom kreditne obrestne mere, menjalni tečaji valut in donosnost naložb se včasih lahko precej spremenijo. Ne pozabite na ekonomsko načelo, da je višja donosnost vedno povezana z večjimi tveganji. Ugodni učinki, doseženi v preteklosti, bodisi zaradi ugodnih obrestnih mer bodisi zaradi ugodnih menjalnih tečajev valut, niso v nobenem primeru zajamčeni tudi v prihodnje.uporabljajte samo tiste finančne produkte, ki jih razumere brez tuje pomoči.«socialno šibkejši kreditojemalci bi s prevzemom valutnega tveganja težje sprejeli morebitno rast vrednoti tuje valute in posledično povišanje anuitete in bi bilo smiselneje najti kredit v denarni enoti, v kateri prejemajo tudi svoje redne prihodke. 32
Obrestno tveganje V Sloveniji so najbolj razširjeni krediti s spremenljivo obrestno mero. Ta je največkrat sestavljena iz referenčne obrestne mere 7 EURIBOR ali 8 LIBOR [CHF] in je neodvisna od odločitev banke, ter iz fiksnega pribitka na obrestno mero, ki ga določi banka skladno s svojo poslovno politiko. Slika 6: Struktura načina obrestovanja posojil gospodinjstvom [v %] Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2008 [str. 9] Krediti s spremenljivo [variabilno] obrestno mero so za bodoče kreditojemalce zanimivi predvsem v primerih, kadar so obrestne mere za kredite v tuji valuti nižje od obrestne mere pri kreditih v domači valuti [evro]. Obrestne mere, ki jih banke zaračunavajo za kredite v tuji valuti, so namreč odvisne od medbančnih tržnih oz. referenčnih obrestnih mer [npr. LIBOR], ki veljajo na teh trgih. Nekatere tržne medbančne obrestne mere na drugih trgih pa so občutno nižje od obrestnih mer, ki veljajo na domačem trgu. 7 EURIBOR je kratica za euro interbank offered rate, t.j. medbančna ponujena obrestna mera, ki je bil uvedena z uvedbo evra 1.januarja 1999 in se vsak dan določa v Frankfurtu. Pomeni to, po kakšni obrestni meri si prvovrstne banke v EU med seboj posojajo denar. 8 LIBOR [London Interbank Offered Rate] je referenčna obrestna mera na londonskem medbančnem trgu. Večinoma se uporablja pri poslovanju z dolarji in švicarskimi franki. 33