KAZALO VSEBINE 1. UVOD...3 2. URAVNOTEENA PREHRANA...6 2.1 PREHRANSKO FIZIOLOŠKA KAKOVOST AŠČOB...6 NASIČENE KISLINE...9 ENKRAT NENASIČENE...9 VEČKRAT NENASIČENE...9 2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa)...9 2.2 PREDSTAVITEV D A CH PRIPOROČIL...11 2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti...12 2.2.2 Energija...13...14 3. PREHRANA V OTROŠTVU IN ADOLESCENCI...15 1.1OBDOBJE AJHNEGA OTROKA...15 3.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka...16 3.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 1 4 in 4 7 let...17 3.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1 4 in 4 7 let...19 1.2OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA...19 3.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok...20 3.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 4 7 let in 7 10 let...20 3.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 4 7 in 7 10 let...22 3.3.OBDOBJE ADOLESCENCE...23 3.3.1 Prehranske potrebe adolescentov...23 3.3.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 10 13, 13 15 in 15 19 let...24 3.3.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 10 13, 13 15 in 15 19 let...26 3.4 URAVNOTEENA PREHRANA V ODRASLI DOBI...26 3.4.1 Prehranska priporočila za odrasle...26 3.5 PREHRANA IN STARANJE, PREHRANA OSTARELIH...28 3.5.1 Izguba mišične mase...29 3.5.2 Upad kostne gostote in sinteze vitamina D v koži...30 3.5.3 Imunost, prehrana in staranje...30 3.5.4 Prehrana pri ostarelem žilnem sistemu...30 3.5.5. Funkcije zaznavanja...30 3.5.6 Prehrana in vid...31 3.5.7 Prehranska priporočila...31 3.5.8 Fizična aktivnost...31 3.5.9 Ključna dejstva za prehrano starostnikov...32 4. LITERATURA IN VIRI:... 32 1
KAZALO SLIK Slika 1: Nova prehranska piramida (Willet c. w. in Stampfer J..2003. 6 Slika 2: Standardna (stara) prehranska piramida....6 Slika 3: Sprememba mišične mase z leti.27 KAZALO PREGLEDNIC PREGLEDNICA 1: EVROPSKI PREHRANSKI CILJI (ZGORNJA EJA PRIPOROČIL)...4 PREGLEDNICA 2: NEKATERI DEJAVNIKI ZA NASTANEK KRONIČNIH BOLEZNI PRI SLOVENCIH (REPREZENTATIVNI VZOREC 1050 POLNOLETNIH DRAVLJANOV SLOVENIJE, TOŠ 1994*)...4 PREGLEDNICA 3: PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (WHO), ZA DELE IN KAKOVOST AŠČOB V PREHRANI ODRASLIH (WHO, 1994)...8 PREGLEDNICA 4: KOLIČINSKO IN FIZIOLOŠKO POEBNE AŠČOBNE KISLINE HRANE, NJIHOV FIZIOLOŠKI UČINEK IN VLOGA...9 PREGLEDNICA 5: REFERENČNE ERE TELESNE VIŠINE IN ASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA ETABOLIZA...13 PREGLEDNICA 6: BAZALNI ETABOLIZE IZRAČUNAN Z REFERENČNII ERAI IZ PREGLEDNICE5 TER Z UPORABO FORULE, UPOŠTEVAJOČ SPOL, STAROST IN TELESNO ASO...13 PREGLEDNICA 7: PRIERI ZA POVPREČNO DNEVNO PORABO ENERGIJE PRI RAZLIČNIH POKLICIH IN AKTIVNOSTIH V PROSTE ČASU PRI ODRASLIH...14 PREGLEDNICA 8: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN ENERGIJSKI VNOS V ODVISNOSTI OD BAZALNEGA ETABOLIZA IN OD NARAŠČAJOČE FIZIČNE AKTIVNOSTI....14 PREGLEDNICA 9: REFERENČNE ERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE ASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA ETABOLIZA 1 4 LET IN 4 7 LET...17 PREGLEDNICA 10: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V J IN KCAL/DAN PRI OTROCIH 1 4 IN 4 7 LET, Z BI V EJAH NORALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE ASE...17 PREGLEDNICA 11: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE 1 4 IN 4 7 LET...18 PREGLEDNICA 12: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS AŠČOB PRI OTROCIH 1 4 IN 4 7 LET...18 PREGLEDNICA 13: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH AŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE..18 PREGLEDNICA 14: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 1 4 IN 4 7 LET...18 PREGLEDNICA 15: PRIPOROČEN VNOS VITAINOV, AKRO IN IKRO ELEENTOV IN NA DAN ZA OTROKE 1 4 IN 4 7 LET...19 2
PREGLEDNICA 16: REFERENČNE ERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE ASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA ETABOLIZA ZA OTROKE STARE 4 7 LET IN 7 10 LET...21 PREGLEDNICA 17: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V J IN KCAL/DAN PRI OTROCIH 4 7 IN 7 10 LET, Z BI V EJAH NORALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE ASE*...21 PREGLEDNICA 18: PRIPOROČEN VNOS BELJAKOVIN ZA OTROKE 4 7 IN 7 10 LET...21 PREGLEDNICA 19: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS AŠČOB PRI OTROCIH 4 7 IN 7 10 LET...21 PREGLEDNICA 20: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH AŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE 4 7 IN 7 10 LET...21 PREGLEDNICA 21: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 4 7 IN 7 10 LET...22 PREGLEDNICA 22: PRIPOROČEN VNOS VITAINOV, AKRO IN IKRO ELEENTOV IN NA DAN ZA OTROKE 4 7 IN 7 10 LET...22 PREGLEDNICA 23: REFERENČNE ERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE ASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA ETABOLIZA OTROK STARIH 10 13, 13 15 IN 15 19 LET...24 PREGLEDNICA 24: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V J IN KCAL/DAN PRI OTROCIH STARIH 10 13, 13 15 IN 15 19 LET, Z BI V EJAH NORALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE ASE...24 PREGLEDNICA 25: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE STARE 10 13, 13 15 IN 15 19 LET...24 PREGLEDNICA 26: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS AŠČOB PRI OTROCIH STARIH 10 13, 13 15 IN 15 19 LET...24 PREGLEDNICA 27: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH STARIH 10 13, 13 15 IN 15 19 LET...25 PREGLEDNICA 28: PRIPOROČEN VNOS VITAINOV, AKRO IN IKRO ELEENTOV IN NA DAN ZA STARE 10 13, 13 15 IN 15 19 LET...25 PREGLEDNICA 29: REFERENČNE ERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE ASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA ETABOLIZA PRI ODRASLIH...26 PREGLEDNICA 30: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V J IN KCAL/DAN PRI ODRASLIH, Z BI V EJAH NORALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE ASE...26 PREGLEDNICA 31: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA ODRASLE...27 PREGLEDNICA 32: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS AŠČOB PRI ODRASLIH...27 PREGLEDNICA 33: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH AŠČOBNIH KISLIN ZA ODRASLE.27 PREGLEDNICA 34: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI ODRASLIH...28 PREGLEDNICA 35: PRIPOROČEN VNOS VITAINOV, AKRO IN IKRO ELEENTOV IN NA DAN ZA ODRASLE...28 3
1. Uvod Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja, zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. ed ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čimboljših pogojev za zdravo prehranjevanje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter dijaških domovih. Državni zbor RS je 22. marca 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št 39/2005). Temeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in ohraniti zdravje ter kakovost življenja prebivalcev RS, ki ga bomo dosegli z izboljševanjem prehranskih navad prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne in zdravju koristne hrane za vse prebivalce. (Gabrijelčič Blenkuš, 2005) 1 Pravilna prehrana je pogoj za dobro zdravje. Bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano so klasične deficitarne bolezni, zatem bolezni zaradi kontaminirane hrane in civilizacijske bolezni. Klasične deficitarne bolezni in bolezni zaradi kontaminirane hrane so posledica revščine in neznanja in v svetovnem merilu izredno hitro upadajo, naraščajo pa bolezni izobilja ali civilizacijske bolezni (koronarne bolezni, cerebrovaskularne bolezni, rak, sladkorna bolezen, ciroza jeter, osteoporoza, bolezni zob, anemija, golša, debelost in hipertenzija). Dejavniki tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni so: prehrana bogata z energijskimi hranili, telesna neaktivnost in pozitivna energijska bilanca (debelost), prehrana bogata z (nasičenimi) maščobami, prehrana bogata s holesterolom, sladkorjem in alkoholom, premalo zaščitnih snovi v prehrani (sadja, zelenjave, polnovrednihžitnih izdelkov, balastov, vitaminov in mineralov, antioksidantov) in aditivi in kontaminenti hrane (zdravstveno oporečna hrana). (Pokorn, 1996) 2 Preglednica 1: Evropski prehranski cilji (zgornja meja priporočil) Celotna energija Povprečni idealni IT za odrasle je 20 22 Slovenija* (1994) IT>26 (53% populacije)** aščobe (% energije) 30 37 Ogljikovi hidrati (% energije)*** 75 49 Beljakovine (g/dan) 15 14 Prehranske vlaknine (g/dan) 40 18* Jedilna sol (g/dan) 6 8,8±2,9**** (WHO 1990; Tehnical Report Series 797, Geneva) *Statistični letopis Slovenije 1995 **CINDI, ljubljanska populacija v starosti od 25 64 let (1692 oseb) Gradišek in sod. 1992 ***Najmanj 400 g sadja in zelenjave ****Povprečje za 56 vzorcev celodnevnih obrokov hrane v domovih za starejše občane v Sloveniji, (Pokorn in sod. 1991) 4
Vir: Pokorn, 1996 Slovenci imamo maščobno beljakovinski tip prehrane. Toš je 1994 leta raziskoval dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih. Preglednica 2: Nekateri dejavniki za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih (reprezentativni vzorec 1050 polnoletnih državljanov Slovenije, Toš 1994*) Dejavniki tveganja % preiskovancev Telesna neaktivnost 46,4 Kajenje 28,2 Vsak dan pije vino 42,2 (1992) pivo žganje 3 ali več kav 34,1 5,8 30,8 Ne uživa zajtrka ali le občasno 35,1 Ne uživa zelenjave vsak dan 45,5 Ne uživa sadja vsak dan 45,5 Ne uživa mleka ali mlečnih izdelkov ali le do 2x/teden 26,2 Uživa pretežno bel kruh 44,6 Ne uživajo mesa (vegetarijanci) 1,2 Uživa meso več kot 5x/teden 37,1 Ima alternativno prehrano 30,1 Povprečni IT (kg/m 2 ) 25,8** *Toš N.: Slovensko javno mnenje, Center za raziskovanje javnega mnenja, Ljubljana, 1994 **>25 že možno tveganje za nastanek bolezni pri nekaterih ljudeh Vir: Pokorn, 1996 Kochova (1997) iz opravljene raziskave o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije z vidika zdravja ugotavlja da je energijska vrednost povprečno dnevno zaužitih obrokov hrane odraslih prebivalcev Slovenije prevelika, saj znaša 11.422,5 kj. Delež odraslih prebivalcev Slovenije z IT nad 25 (tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni) je 42,5 %. Le 47,5 % prebivalstva se uvršča v skupino z IT med 20 in 25. Delež energije unesen z maščobo, v povprečni dnevni hrani odraslega v Sloveniji znaša 44,3 %. Od tega 14,8 % odpade na nasičene maščobne kisline. Količina ugotovljenega deleža večkrat nasičenih maščobnih kislin v povprečni dnevni prehrani odraslih prebivalcev je 3,85 % in je v mejah priporočil WHO. Količina holesterola v povprečni dnevni prehrani dosega 278 mg, kar je sicer še v skladu s priporočili WHO, vendar se zelo približuje zgornji meji vrednosti, ki je 300 mg na dan. Skupnih ogljikovih hidratov je v prehrani odraslih prebivalcev Slovenije premalo, dosega le 39,3 %, kar nikakor ni v skladu s priporočili WHO (55 % 75 %). Od tega 19,8 % energije odpade na sladkor. Rezultati raziskave kažejo, da odrasli prebivalci ne uživajo dovolj žitnih izdelkov, še vedno prepogosto posegajo po belem kruhu ter pojedo premalo sadja in zelenjave. Tudi prehranskih vlaknin odrasli pojedo premalo. Povprečna dnevna količina teh snovi znaša komaj 20,1 g, za razliko od priporočil WHO: 27 40 g/dan oz. 3g/1000 kj energije (DACH priporočila). Vzrok za to je premajhna dnevno zaužita količina sadja in zelenjave ter premalo žit in žitnih izdelkov. V povprečni prehrani odraslega prebivalca so beljakovine v mejah priporočil WHO in znašajo 12,8 % energijskega deleža. Poraba alkoholnih pijač ob upoštevanju statističnih podatkov je v Sloveniji prevelika. Rezultati so dali povprečno 2,9 % dnevno unesene energije z alkoholom. Pri moških je delež zaužitega alkohola povprečno 4,2 % kar presega zgornjo mejo priporočil WHO (4 %). Prav tako se pojavljajo statistično najbolj značilne razlike v uživanju alkohola pri odraslih prebivalcih različnih regij (novomeška regija 6,1 %). Prisoten je tudi nepravilen ritem 5
prehranjevanja. Opuščanje zajtrka, kot pomembnega obroka je še vedno prepogosto med odraslimi v Sloveniji, samo 55 % odraslih vedno zaužije zajtrk. Prav tako ni pravilen časovni razmik med nekaterimi obroki. Najpogosteje je presledek nepravilen med zajtrkom in kosilom, saj dopoldansko malico redno zaužije le 25,7 % odraslih. Nekoliko bolj redna prehrana se kaže pri ženskah in odraslih nad 46 let. Izrazite so razlike v prehrani prebivalcev posameznih regij in razlike v pojavnosti nekaterih civilizacijskih bolezni, kar nakazuje nujnost uvedbe za zdravje ustreznejših sprememb v kakovosti prehrane. (Koch, 1997) 3 Rezultati raziskav (Koch 1997; IVZ RS, 2001) kažejo, da prebivalci Slovenije pojedo premalo zelenjave in sadja. Samo 7,4 % odraslih prebivalcev Ljubljane s širšo okolico uživa 3 krat dnevno sadje in le 5,2% uživa 3 krat dnevno zelenjavo. Le 3,7 % mladostnikov v Ljubljani s širšo okolico uživa 3 krat dnevno zelenjavo in 9,5 % uživa 3 krat dnevno sadje. (IVZ RS,2001) 4 Po podatkih CINDI Slovenija (1991/92 in 1996/97) je le dobra tretjina ljudi primerno telesno dejavnih, 40% je mejno telesno dejavnih in četrtina je telesno nedejavnih. (aučec Zakotnik, 2005) 5 2. Uravnotežena prehrana Uravnoteženo prehrano ponavadi ponazarjamo s piramido uravnotežene prehrane, ki je v zadnjih letih doživela nekaj sprememb. Če primerjamo staro»klasično«piramido ter»novo«, ugotovimo da je nova ponazorjena s sedmimi nivoji, za razliko od klasične s petimi nivoji. Bistveno se je spremenil delež polno zrnatih izdelkov na račun izdelkov iz bele moke ter krompirja. Glede živil živalskega izvora nas zanimajo predvsem mleko, jajca in meso. leko je obdržalo svoje mesto v piramidi, ravno tako različne vrste mesa, z izjemo rdečega mesa, ki se sedaj nahaja v samem vrhu piramide skupaj s belim rižem, moko in krompirjem. Glede maščob je poudarek na večji količini enkrat nenasičnih maščobnih kislinah, oz. na uporabi rastlinskih olj, ki vsebujejo oleinsko kislino in niso aterogene, ter nimajo vpliva povečanje količine holesterola v krvi. Predvsem se gre za repično (ogrščično) olje, ekstra sončično olje, olivno olje, laneno olje... Hranilna vrednost živil* živalskega izvora kot so mleko, meso in jajca je že nekaj časa na zatožni klopi čeprav vemo da so beljakovine iz katerih so ta živila sestavljena polnovredne, kar pomeni da imajo visoko vsebnost esencialnih, za življenje nujno potrebnih aminokislin. Nivo teh amino kislin je veliko višji kot pri beljakovinah rastlinskega izvora ter so v tem smislu živila živalskega izvora dragocena za rast in razvoj organizma. Tisto kar ogroža pomen jajc, mleka in mesa v prehrani so seveda njihove maščobe, predvsem količina, njihova maščobo kislinska sestava ter vsebnost holesterola. *(Hranilna vrednost je prehransko fiziološka primernost živil za pokrivanje potreb človeka po esencijalnih hranilnih snoveh, vključno z njihovim vplivom na zdravje.) (Salobir, 1998) 6 6
2.1 Prehransko fiziološka kakovost maščob Prehransko fiziološka kakovost maščob in njihov vpliv na zdravje sta odvisna od izvora, oziroma sestave maščob. aščobe v svoji sestavi kažejo prehransko fiziološko dvojnost; namreč potrebne so za življenje in zdravje, vendar so lahko zdravju lahko tudi škodljive. V javnosti se o maščobah največkrat govori in razmišlja kot o zdravju škodljivih sestavinah hrane. Škodljive so takrat kadar so neustrezne sestave in kadar je prevelik delež maščob v vsakdanji prehrani. So dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kardiovaskularnih bolezni in razvoj drugih bolezni zahodne civilizacije. (Salobir, 2001) 7 7
V cilju zmanjševanja pogostnosti teh bolezni je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podala priporočila za delež in kakovost maščob v uravnoteženi prehrani, ki jih navaja preglednica 3. 8
Preglednica 3: Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), za delež in kakovost maščob v prehrani odraslih (WHO, 1994) eje zauživanja Kriterij zauživanja maščob Najmanj Največ Skupne maščobe (% skupno zaužite energije) 15 30 Nasičene m.k. (% skupno zaužite energije) 0 10 Večkrat nasičene m.k. (% skupno zaužite energije) 3 7 Enkrat nenasičene m. k. (oleinska kislina) 13 27 Holesterol (mg/dan, samo v živilih živalskega izvora) 0 300 Vir: Salobir, 2001 Priporočilo o količini maščob (delež od skupno zaužite energije v %) podaja spodnjo in zgornjo mejo, to pa zato ker za zdravje ni ugodno niti premalo niti preveč maščob. Ker so maščobe koncentriran vir energije, pri pomanjkanju težko pokrijemo potrebe po energiji, če pa jih je preveč hitro pride do presežka energije. V prehrani naj bi bilo nasičenih maščobnih kislin do 10 %. Kot je razvidno iz preglednice 4 so te maščobe aterogene. Največji energijski delež maščob (13 27 %) naj bi pokrivale enkrat nenasičene maščobne kisline. Gre predvsem za oleinsko in palmitoleinsko kislino, ki so manj podvržene peroksidaciji, ter ugodno vplivajo na znižanje skupnega in LDL holesterola ter na povečanje HDL holesterola v krvi (so antiaterogene). Kot opisuje Salobir, (2001) potrebe po esencijalnih maščobnih kislinah (iz družine n 6 in n 3) so zagotovo pokrite če je energijski delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v prehrani 3 7 %. Če je delež večji pride do nastanka škodljivih peroksidov maščob, oziroma prostih radikalov v organizmu. Obe vrsti esencialnih maščobnih kislin sta potrebni za izgradnjo in normalno funkcioniranje celičnih membran in kot predstopnja eikozanoidov, to je tkivnih hormonov, ki imajo zelo pomembne vloge pri uravnavanju intenzivnosti fizioloških procesov. Regulirajo, na primer, kontraktibilnost gladkih mišičnih vlaken, permeabilnost kapilar, krvni tlak, zlepljanje trombocitov, vnetne procese, imunski sistem. Eikozanoidi nastajajo iz treh maščobnih kislin, ki imajo vse po 20 C atomov (eicosa) iz dihomo γ olinske (n 6), iz arahidonske (n 6) in iz EPA (eikozapentanojska kislina, n 3). Iz vsake navedene maščobne kisline nastane več vrst tkivnih hormonov prostoglandinov, tromboksanov, levkotrienov, ki se med seboj razlikujejo glede na vlogo in/ali intenzivnost delovanja. Koncentracije teh tkivnih hormonov morajo biti med seboj uravnotežene. Ker nastajajo po delovanju istih encimov, imajo pa različno biološko vlogo, je medsebojna uravnoteženost njihove sinteze odvisna od ravnotežja v oskrbi organizma z n 3 in n 6 maščobnimi kislinami. (Salobir, 2001) 8 9
Preglednica 4: Količinsko in fiziološko pomembne maščobne kisline hrane, njihov fiziološki učinek in vloga Vsakdanje ime Kratka oznaka Učinek, vloga Nasičene kisline lavrinska 12:0 Zvišuje raven holesterola v krvi (aterogena) miristinska 14:0 Najbolj aterogena palmitinska 16:0 Aterogena stearinska 18:0 Pospešuje strjevanje krvi (trombogena) Enkrat nenasičene palmitooleinska 16:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidaciji oljna (oleinska) 18:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidaciji Večkrat nenasičene Antiaterogene linolna 18:2n 6 Esencijalna m.k., pred stopnja arahidonske α linolenska 18:3n 3 Esencijalna, pred stopnja EPA in DHA γ linolenska 18:3n 6 Funkcionalna pri multipli sklerozi dihomo γ linolenska 20:3n 6 Pred stopnja tkivnih hormonov n 6 vrste arahidonska 20:4n 6 Pred stopnja tkivnih hormonov n 6 vrste EPA 20:5n 3 Pred stopnja tkivnih hormonov n 3 vrste DHA 22:6n 3 Gradnik možganov, živčevja, očesne mrežnice, pomembna za razvoj možganov, mrežnice Vir: Salobir, 2001 2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa) Vprašanje je, ali s prehrano živali (sveža in konzervirana krma) lahko vplivamo na sestavo živalskih maščob, oz. kakšen je vpliv na vsebnost nasičenih, nenasičenih in trans maščobnih kislih, konjugirane linolne kisline v maščobah mleka, jajc in mesa. Salobir K. (1998) navaja da se živinorejska proizvodnja že dalj časa prizadeva za prirejo mesa, mleka in jajc, ki bi vsebovali čim manjši delež maščob in holesterola in z čim bolj zdravo maščobo kislinsko sestavo. En vidik je izbira pasem z manjšim deležem maščob kar je v Sloveniji tradicija. Drug vidik je ustrezna prehrana teh živali. Holesterol se nahaja v večji ali manjši meri v vseh živilih živalskega porekla. Z zauživanjem živil živalskega izvora vplivamo na nivo holesterola v krvi, vendar je ta vpliv sorazmerno majhen. Veliko več na koncentracijo holesterola v krvi vplivajo posamezne maščobne kisline, ki so tudi prisotne. Nasičene maščobne kisline količino holestrola zvišujejo, nenasičene pa znižujejo. Pri tem je tudi pomemben vpliv na HDL in LDL holesterola. HDL holesterola naj bi bilo čimveč (transportno sredstvo za odstranjevanje škodljivega LDL holesterola), LDL holesterola naj bi bilo čim manj. Ugotovljeno je da nasičene maščobne kisline (lavrinska, miristinska in palmitinska) zvišujejo nivo holesterola tudi nivo HDL holesterola. Trans nenasičene maščobne kisline zvišujejo skupni in LDL holesterol. 10
Enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline znižujejo skupni in LDL holesterol, HDL zvišujejo. Ugotovljeno je za stearinsko kislino (nasičena) da znižuje skupni holesterol. Vendar pa je stearinska kislina trombogena (pospešuje strjevanje krvi). Ugotovljeno je da so atrogene (povzročajo atrosklerozo) naslednje maščobne kisline: lavrinska, miristinska (najbolj zvišuje holesterol), palmitinska in trans maščobne kisline. V mesu, mleku in jajcih se nahajajo maščobe zelo različne maščobo kislinske sestave v kateri prevladujejo nasičene maščobne kisline. Zato je maščobo kislinska sestava živalskih maščob eden bistvenih kriterijev kakovosti živil živalskega izvora. S krmo se da vplivati na maščobno kislinsko sestavo maščob mišičnega in maščobnega tkiva zlasti pri neprežvekovalcih, kar velja tudi za jajčne maščobe. Pri prežvekovalcih je vpliv manjši zaradi tega ker se nenasičene maščobne kisline iz rastlinske krme hidrirajo v vampu in pri tem nastajajo trans maščobne kisline. Zelena krma vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline (ω 3 )*, kar ima vpliv na maščobno kislinsko sestavo jajčnih maščob. Pri prašičih tega vpliva ni ker se ne prehranjujejo z voluminozno krmo. Na večjo vsebnost ω 3 v jajčnih maščobah se da vplivati tudi z dodajanjem ribjega olja krmi.*( ω=n) Vpliv sveže in zelene krme je najbolj preučevan pri prežvekovalcih in je ugotovljen vpliv na kakovost mlečnih maščob. Zdavnaj je ugotovljena razlika med maslom pridobljenim po zimi ali poleti. Zimsko je trdo in premalo mazavo, poletno pa pogosto premehko. Večji delež nasičenih maščobnih kislin povzroča večjo trdoto in manjšo mazavost, nasprotno pa večja vsebnost nenasičenih maščobnih kislin povzroča večjo mazavost. Razlike so zaradi zimske prehrane s silažo in poletne s svežo zeleno krmo. lečna maščoba je mešanica večjega deleža nasičenih maščobnih kislin približno trikrat manjšega deleža enkrat nenasičenih maščobnih kislin ter majhnega deleža večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Prehrana z zeleno krmo ima ugoden vpliv na premik maščobno kislinske sestave. S kulinaričnega ali gastronomskega vidika je to najokusnejša maščoba, s prehranskega vidika ugotavljamo velik delež aterogenih maščobnih kislin (lavrinske, miristinske in palmitinske). Delež nenasičenih maščobnih kislin se doseže razen z zeleno krmo z dokrmljevanjem krav s semeni oljaric (sončnica). Posebno pozornost velja posvetiti konjugirani linolni kislini (KLK) ki nastane pri biohidriranju maščobnih kislin s pomočjo mikroorganizmov v vampu. To je konjugiran derivat linolne kisline in ima močno antikancerogeno delovanje. Odkrili so jo v ekstraktu pečene goveje krvi. Deluje antikancerogeno že v majhnih količinah, manjšimi od enega odstotka hrane. Konjugirana linolna kislina ima tudi antiaterogeno delovanje na ta način da vpliva na presnovo maščob in zmanjšuje njihov delež v telesu. Torej je za nas dragocena in je njen vnos povsem odvisen od vnosa mlečnih maščob. Delež konjugirane linolne kisline je največji v mlečnih maščobah molznic na zeleni krmi, v zimskem obdobju pa je večji, če je delež 11
koncentratov majhen. V primerih ko so poskušali izvesti industrijsko hidrogenacijo linolne kisline je konjugirane linolne kisline nastalo zanemarljivo malo. Pri hidrogeniranju dvojnih vezi nastajajo tudi nezaželene trans maščobne kisline. Pri industrijskem hidriranju rastlinskih olj za proizvodnjo margarine nastane elaidinska trans maščobna kislina, ki kaže povezanost s povečano pogostnostjo bolezni srca in ožilja. Pri biohidriranju v vampu nastane trans vakcenska maščobna kislina ki podobne povezanosti ne kaže. Ugotovljeni so tudi vplivi zelene paše na povečano vsebnost n 3 maščobnih kislin v mesu prežvekovalcev. (Salobir, 1998) 9 2.2 Predstavitev D A Ch priporočil Prehrana in prehranjevanje sta tesno povezana z zdravjem. Z neustrezno prehrano so povezane predvsem civilizacijske bolezni (srčno žilne ali kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, rak, debelost s posledicami, ciroza jeter, bolezni kosti, sklepov, zob in obzobnega tkiva), klasične deficitarne bolezni (rahitis, skorbut, pelagra) in bolezni zaradi onesnažene hrane. Raziskave kažejo, da imajo dejavniki tveganja, ki so povezani z nezdravo prehrano in nezdravim načinom življenja pri prebivalcih Slovenije velik vpliv na pojavljanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Z zdravim prehranjevanjem in zdravim življenjskim slogom bi velik delež obolenj in prezgodnjih smrti lahko preprečili. Pri načrtovanju prehrane v Sloveniji do sedaj ni bilo enotnih in natančno določenih strokovnih priporočil. Z izdajo prevoda DACH priporočil, ki so bila narejena na osnovi potreb po vnosu hranil za prebivalstvo centralno evropskega prostora, pa je tudi Slovenija dobila priložnost, da prevzame ta priporočila kot standarde za načrtovanje prehrane za posamezne skupine prebivalstva. Referenčne vrednosti za vnos hranil»d A CH Referenzwerte«so skupaj izdali: nemško prehransko društvo (DGE), avstrijsko prehransko društvo (OGE), švicarsko društvo za raziskovanje prehrane (SGE) in švicarsko združenje za prehrano (SVE). Referenčne vrednosti vsebujejo priporočila, ocenjene vrednosti in orientacijske vrednosti za vnos hranljivih snovi. Njihov cilj je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja. Vnos referenčnih vrednosti hranil naj bi preprečeval s hrano pogojene deficitarne bolezni in simptome pomanjkanja, pa tudi prekomerne vnose nekaterih hranljivih snovi. V tej izdaji so prvič našteti tudi preventivni vidiki hranljivih snovi in sestavin hrane. Tako vse večjo pozornost zaslužijo učinki nekaterih hranljivih snovi kot so vitamin E, β karoten, selen in sekundarne rastlinske snovi (sekundarni metaboliti), ki krepijo imunski sistem in ščitijo pred degenerativnimi obolenji, kot sta ateroskleroza in rak. Upoštevati je potrebno tudi pozitivne učinke folne kisline in preventivni učinek vitamina K. 12
2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti Referenčne vrednosti za vnos energije so povprečne potrebe za posamezne skupine zdravega prebivalstva. Posameznikove dejanske potrebe po energiji je mogoče ocenjevati samo s kontroliranjem telesne mase. Referenčne vrednosti veljajo za osebe z idealno telesno maso in ustrezno telesno aktivnostjo. Po mednarodnem standardu izhajajo iz bazalnega metabolizma in upoštevajo stopnjo fizične aktivnosti kot večkratnik bazalnega metabolizma. Priporočene količine naj bi ustrezale vsem individualnim fiziološkim nihanjem in zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Priporočila so izražena za beljakovine, n 6 maščobne kisline, večino vitaminov in mineralnih snovi ter mikroelemente. Ocenjene vrednosti so navedene pri nekaterih hranljivih snoveh (n 3 maščobnih kislinah, vitaminu E in K, β karotenu, biotinu, pantotenski kislini in nekaterih mikroelementih), kjer človekovih potreb še ni mogoče določiti z želeno natančnostjo. Orientacijske vrednosti so navedene v smislu orientacijske pomoči, če je reguliranje vnašanja potrebno iz zdravstvenih razlogov. Za vodo, fluorid in balastne snovi obstaja želena omejitev navzdol (minimalna vrednost), za maščobo, holesterol, alkohol in kuhinjsko sol pa omejitev navzgor (maksimalna vrednost). Z jedilniki na podlagi referenčnih vrednosti lahko potrebe posameznika pokrijemo le približno, saj individualne potrebe niso znane. Lahko pa referenčne vrednosti uporabljamo kot orientacijo. Referenčne vrednosti so tudi podlaga za prehransko ozaveščanje in vzgojo. Upoštevajo se tudi pri označevanju živil. Za energijska hranila se v skladu s smernicami evropske skupnosti o označevanju hranilne vrednosti, računa z naslednjimi vrednostmi: 1g proteina 1g maščobe 1g ogljikovih hidratov 1g alkohola 17 kj (4 kcal) 37 kj (9 kcal) 17 kj (4 kcal) 29 kj (7 kcal) Izgube hranljivih snovi, do katerih prihaja v gospodinjstvu, se pri referenčnih vrednostih ne upoštevajo. Pri nekaterih živilih, kot so jajca in sladkor so izgube majhne (prilepljeni ostanki hrane na lonce in sklede), pri mnogih živilih rastlinskega izvora in maščobah so večje. Ocenjujejo jih na 10 15 %. Potrebno jih je upoštevati posebej. Prehranska dopolnila v običajnih tabelah hranilnih vrednosti niso zajeta, saj je od vseh obogatitev potrjena le potrebnost dodajanja joda h jedilni soli. 13
2.2.2 Energija Potrebe po energiji izhajajo iz bazalnega metabolizma, delovnega metabolizma, termogeneze po vnosu hranljivih snovi ter potreb za rast, nosečnost in dojenje. Bazalni metabolizem (Basal etabolic Rate, BR) predstavlja pri običajni fizični obremenitvi največji del porabe energije. Stopnja bazalnega metabolizma je odvisna od nemaščobne telesne mase, ki se z leti zmanjšuje. oški imajo večjo nemaščobno maso in zato za okoli 10% večji bazalni metabolizem kot ženske. Formule za izračun bazalnega metabolizma temeljijo na nemaščobni telesni masi, količini telesne maščobe ter na starosti in spolu ali pa enostavno izhajajo iz telesne mase in višine ter starosti in spola. Referenčne vrednosti za telesno maso odraslih so izračunane z vzorčnimi podatki za telesno višino in formulo indeksa telesne mase (Body ass Index, BI). Izračunamo ga tako, da telesno maso (v kg) delimo s kvadratom v metrih merjene telesne višine. Normalno območje BI je tako za moške kot za ženske od BI 20 do BI 25 kg/m². Energijski vnos, ki porabo dolgoročno presega, pripelje do debelosti in ogrožajočih posledic za zdravje. Preglednica 5: Referenčne mere telesne višine in mase za izračun bazalnega metabolizma telesna višina (cm) telesna teža (kg) m ž m ž Otroci od 1 do 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,0 od 4 do 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6 26, od 7 do 10 let 129,6 129,3 7 26,7 od 10 do 13 let 146,5 148,2 37,5 39,2 50, od 13 do 15 let 163,1 160,4 ladostniki in 8 50,3 odrasli od 15 do 19 let 174,0 166,0 67,0 58,0 od 19 do 25 let 176,0 165,0 74,0 60,0 od 25 do 51 let 176,0 164,0 74,0 59,0 od 51 do 65 let 173,0 161,0 72,0 57,0 68, več kot 65 let 169,0 158,0 0 55,0 Preglednica 6: Bazalni metabolizem izračunan z referenčnimi merami iz preglednice5 ter z uporabo formule, upoštevajoč spol, starost in telesno maso telesna masa (kg) bazalni metabolizem kcal/dan 14
m ž m od 15 do 19 let 67 58 1820 1460 od 19 do 25 let 74 60 1820 1390 od 25 do 51 let 74 59 1740 1340 od 51 do 65 let 72 57 1580 1270 več kot 65 let 68 55 1410 1170 Določanje in računanje bazalnega metabolizma dobiva vse večji pomen. V odvisnosti od fizičnega dela in od drugih dejavnosti se dnevne energijske potrebe navajajo v večkratnikih bazalnega metabolizma. Preglednica 7: Primeri za povprečno dnevno porabo energije pri različnih poklicih in aktivnostih v prostem času pri odraslih Težavnost dela in preživljanje prostega časa PAL* Primeri sedeč ali ležeč način življnja 1,2 stari, betežni ljudje sedeča dejavnost z malo ali brez aktiv. v prostem času 1,4 1,5 pisarniški uslužbenci, finomehaniki sedeča dejavnost, občasno 1,6 1,7 vozniki, študenti, večja poraba energije za hojo delavci ob tekočem traku in stoječe aktivnosti pretežno stoječe delo 1,8 1,9 gospodinje, prodajalci, natakarji, obrtniki fizično naporno poklicno gradbeni delavci, rudarji, delo 2,0 2,4 *Stopnja telesne aktivnosti (Physical Activity Level, PAL). kmetovalci, gozdarji, tekmovalni športniki Srednje dnevne potrebe po energiji lahko dobimo iz časovnih deležev teh aktivnosti (npr. osem ur pretežno stoječega dela, osem ur izključno sedeče dejavnosti in osem ur spanja). Preglednica 8: Orientacijske vrednosti za povprečen energijski vnos v odvisnosti od bazalnega metabolizma in od naraščajoče fizične aktivnosti. fizična aktivnost bazalni metabolize (PAL) mladostniki in m 1,4 1,6 1,8 2,0 kcal/dan* kcal kcal kcal kcal odrasli (m) 15
od 15 do19 let 1820 od 19 do 25 let 1820 od 25 do 51 let 1740 od 51 do 65 let 1580 več kot 65 let 1410 mladostnice in 250 0 250 0 240 0 220 0 200 0 290 0 330 0 3600 290 330 0 0 3600 280 0 3100 3500 250 280 0 0 3200 230 250 0 0 2800 odrasle (ž) od 15 do19 let 1460 200 od 19 do 25 let 1390 1900 0 230 0 220 od 25 do 51 let 1340 1900 2100 200 0 260 0 2900 250 0 2800 240 0 2700 230 od 51 do 65 let 1270 1800 0 0 2500 več kot 65 let 1170 1600 1800 2100 2300 *kcal x 4.18 = kj V obdobju rasti je potrebno poleg orientacijskih vrednosti za vnos energije upoštevati še potrebe po energiji za razvoj telesne mase. Pri dolgoročnem vnašanju premalo ali preveč energije, je zdravje odraščajočih ogroženo. Referenčne vrednosti v tabelah se nanašajo na osebe z normalno telesno maso in primerno fizično aktivnostjo. Pri vseh odstopanjih so potrebni popravki. (DACH, 2004) 10 3. Prehrana v otroštvu in adolescenci Glede na razlike v rasti in razvoju, je poglavje razdeljeno na: obdobje majhnih otrok (1 do manj kot 4 leta i 4 do manj kot 7 let), obdobje šolskih otrok (5 10 let) in obdobje adolescentov (10 19 let). 1.1 Obdobje majhnega otroka Po prvem letu starosti otrok pridobiva na teži vendar počasneje in različno. Okončine rastejo hitreje kakor trup, tako da se oblika telesa in sorazmerja spreminjajo. Začenja govoriti, se izražati, hoditi in raziskovati okolico. Te sposobnosti zavisijo od možganov, na kar vpliva jo genska zasnova, okolica, spodbuda in prehrana. 16
V starosti 2 5 leta se nadaljuje hiter mentalni razvoj otroka. Počasneje pridobiva na višini, pridobivanje na teži ostaja približno enako (2 kg na leto). Otrok postaja samostojnejši, vse več zapušča varno družinsko zavetje in se začenja igrati z vrstniki. Nevarnosti za zdravje, vključujoč prehranski status, se spreminjajo. Vse več otrok išče in najde ravnovesje v količini in kakovosti hrane. V tem obdobju ni velikih razlik med punčkami in fantki glede njihovi potreb. Veliko prehranskih navad, dobrih in slabih, ima korenine v tem obdobju. Za starše zgodnje otroštvo večinoma pomeni obdobje zaskrbljenosti v zvezi s otrokovo prehrano. 3.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka Prehranske potreb majhnih otrok se zelo razlikujejo od potreb odraslih zaradi določenih posebnosti: hitra telesna rast, hiter razvoj možganov, hiter razvoj imunskega sistema, hitro okrevanje po infekcijah in velika fizična aktivnost. Hitra linearna rast vključuje pridobivanje novih skeletnih in mišičnih tkiv. Razen potreb po zadostni količini energije so bistvene tudi potrebe po beljakovinah in esencialnih snoveh kot so kalcij, fosfor, natrij in cink. V obdobju do drugega leta starosti poteka hiter možganski razvoj, pri čemer poteka mielinizacija in nastanejo bilijoni nevronov imenovanih dendriti, kar vodi k obsežni membranski sintezi. Nevroni in mielinske membrane vsebujejo fosfolipide, holesterol, glikolipide in proteine. Lipidi so bogati z n 3 in n 6 večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, za katere je ugotovljeno da vplivajo na membranske funkcije in na kapaciteto otrokovega mentalnega razvoja. Do drugega leta je hitrost akumuliranja maščob in beljakovin posebno visoka, kar pove da so potrebe po esencialnih maščobnih kislinah v obdobju zgodnjega otroštva zelo visoke. Tudi potrebe možganov po O 2 strmo narašča vse do 6. leta starosti, ko potrebe dosežejo nivo kot pri odraslih. elezo je ravno tako kritična hranilna snov za razvoj možganov po rojstvu. Kakor je železo nepogrešljivo za pretvorbo energije v mitohondrijih, je nepogrešljivo v neurotransmitorski sintezi in mielinaciji, kar je dokazano v poizkusih na podganah. Razvoj imunskega sistema sovpada z ponavljajočimi»napadi«patogenih mikroorganizmov na telo (infekcije), katerim do sedaj organizem ni bil toliko izpostavljen. Telo se na prvotne infekcije odziva z pospešenim metabolizmom, nastankom in mobilizacijo belih krvničk, sintezo proteinov v jetrih in aktivacijo ustreznih organov. Tem splošnem odzivu sledi odziv imunskega sistema s proliferacijo in delovanjem antiteles in citokinonov. V zgodnjem otroštvu veliko krat infekcija s patogenimi ima za posledico povišano telesno temperaturo, drisko in bruhanje. V takih stanjih ko se imunski sistem odzove na vnetje, pogosto pride do zmanjšanja zalog energije in esencijalnih snovi. Običajno sledi upočasnitev rasti. Če je otrok na splošno dobrega zdravja in ima zadostno količino kakovostne hrane, ponavadi hitro okreva, sledi obdobje povečanega teka in v kratkem času nadoknadi izgubljeno težo. V primeru da so infekcije preveč pogoste in močne otroku to ne bo uspelo. 17
ajhni otroci so bolj aktivni od dojenčkov, vendar manj kakor nekoč njihovi predniki. Za razliko od njih nosijo toplejša oblačila in več časa preživijo toplih domovih. Gregory et al [3 ] ugotovljajo da je energijski vnos leta 1993 bil manjši, hitrost rasti pa večja kakor leta1968. Razen fizičnega in mentalnega razvoja otrok pridobiva sposobnosti obvladovanja okolice. ed pogostim hranjenjem ima otrok možnosti da nasprotuje staršem. Pri tem reakcija ali odgovor staršev na konflikt bistveno vpliva na razvoj prehranskih navad otroka. Kljub temu da otrok pogosto zavrača hrano to ne vpliva na otrokov razvoj na teži, višini in se na splošno normalno nadaljuje. Otroku ne smemo siliti hrano, ampak moramo poiskati individualno rešitev. Namreč lahko zaradi siljenja pride tudi do bruhanja ali driske kar lahko vodi k nedohranjenosti. Do tretjega leta naj bi otroku zraslo 20 zob. Pri otrocih je pogost karies zaradi podedovane slabše kakovosti zob, preveč sladkarij, velikega števila obrokov in neumivanja zob. Z pravilnim umivanjem zob že pred tretjim letom starosti, dodajanjem fluridnih pripravkov ali z uporabo zobnih past z dodatkom fluora se da karies mimimalizirati. Ravno tako se priporoča zmanjšanje vnosa sladkorjev (nemlečnih) na manj kot 10 % celotne dnevno potrebne energije. ajhni otroci potrebujejo zadostno količino kakovostne hrane, bogate z esencialnimi amino kislinami, kalcijem, železom da jim zagotovimo optimalno rast in razvoj, mentalni razvoj in odpornost proti boleznim. (Garrow, 2000) 11 3.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 1 4 in 4 7 let Vrednosti v naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004. Preglednica 9: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma 1 4 let in 4 7 let otrok Telesna višina (cm) Telesna višina (cm) Telesna teža (kg) Telesna teža (kg) 1 do manj kot 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,0 4 do manj kot 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6 Preglednica 10: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v J in kcal/dan pri otrocih 1 4 in 4 7 let, z BI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kj in kcal/kg telesne mase (let) J/dan J/dan kcal/dan kcal/dan Zmerno težka fiz. akt kj/kg Zmerno težka fiz. akt kj/kg Zmerno težka fiz. akt kcal/kg Zmerno težka fiz. akt kcal/kg 1 do 4 4,7 4,4 1100 1000 380 370 91 88 4 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78 18
*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine(zmerno težka fizična aktivnost); za majhno fizično aktivnost je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za veliko fizično aktivnost pa je dodano 12 %. Preglednica 11: Priporočen vnas beljakovin za otroke 1 4 in 4 7 let B g/kg/dan in B g/dan B g/dan g/j 2 (hranilna gostota) g/j 2 (hranilna gostota) 1 do 4 leta 1,0 14 13 3,0 3,0 4 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,9 Preglednica 12: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 1 4 in 4 7 let aščobe (% energije) 1 do manj kot 4 leta 30 40 4 do manj kot 7 let 30 35 Vir: DACH,2004 Preglednica 13: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke Esencialne maščobne kisline % energije n 6 n 3 1 1 do manj kot 4 leta 3,0 0,5 4 do manj kot 7 let 2,5 0,5 1 Ocenjene vrednosti Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno 3 g/j oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/j oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3g/J oz 2,4g/J. Za dojenčke in otroke zaenkrat ni mogoče navesti orientacijskih vrednosti za vnos prehranskih vlaknin. V prvem letu starosti se vnos prehranskih vlaknin povzpne s 1g/J na 2,4 g/j. Tako je tudi za otroke zdi uresničljiva orientacijska vrednost za prehranske vlaknine okoli 2,4 g/ J (10 g/1000kcal). Preglednica 14: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 1 4 in 4 7 let Vnos vode s pijačami ml/dan Vnos vode s trdo hrano ml/dan Oksidacijska voda ml/dan Skupno sprejeta voda ml/dan Vnos vode s pijačami in trdo hrano l/kg in dan 1 4 leta 820 350 130 1300 95 4 7 let 940 480 180 1600 75 19
Preglednica 15: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 1 4 in 4 7 let Hranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi 1 do manj kot 4 leta 4 do manj kot 7 let Vitamin A mg ER 0,6 0,7 Vitamin D g 5 5 Tiamin mg 0,6 0,8 Riboflavin mg 0,7 0,9 Niacin mg EN 7 10 Vitamin B 6 mg 0,4 0,5 Folna kislina g E F 200 300 Vitamin B 12 g 1,0 1,5 Vitamin C mg 60 70 Kalcij mg 600 700 Fosfor mg 500 600 agnezij mg 80 120 elezo mg 8 8 Jod g ( po WHO, CH) 90 90 Cink mg 3,0 5,0 3.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1 4 in 4 7 let Prehrana naj temelji na novi prehranski piramidi (slika 1 jn 2), upoštevajoč DACH priporočila glede na vnos hranilnih snovi. Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin moramo zagotoviti zadostne količine le teh. Potrebno količino n 3 maščobnih kislin bodo otroci dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n 6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju. Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por, ter mineralne vode bogate s kalcijem. Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah fižol, leča, koruza in polnozrnati riž vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod. S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in izdelki pa dobimo cink. 1.2 Obdobje šolskega otroka Šolski otroci od 5 do 10 let so zelo raznolika skupina. Zdravi dečki in deklice naj bi med 5. in 10. letom starosti zrasli okoli 30 centimetrov in pridobili 12 kilogramov. Rast se upočasni, pridobivanje na teži pa se počasi okrepi. Delež telesne maščobe ostane relativno enakomeren pri dečkih, pri deklicah pa počasi narašča (Forbes 1987). Povprečno so dečki do 8. leta starosti nekoliko težji, nato pa postanejo deklice zaradi naraščanja deleža maščobe težje. Ves čas imajo dečki več mišične mase. Potrebe po energiji za telesno aktivnost so različne. Potrebe po hranilnih snoveh za odpornost proti okužbam ter za okrevanje po njih, so prav tako različne. Limfno tkivo raste najhitreje, med 6. in 12. letom starosti se več kot podvoji (Taner 1989). V 20
razvitem svetu so okužbe redkejše, otroci rastejo hitreje in hitreje pridobivajo na teži, puberteta nastopi prej kot v deželah v razvoju. Zgodnja puberteta pa prav tako vpliva na potrebe po hranilnih snoveh. (Garow, 2000) 12 3.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok Prehrana šolskih otrok je tesni povezavi z načinom življenja, raso in kulturo. Šolski otroci imajo na voljo širok izbor prehrambenih izdelkov. Na njihov izbor močno vpliva oglaševanje in kupna moč staršev. Veliko časa preživijo zunaj doma, s svojimi vrstniki, od katerih pogosto prevzamejo vrednote in okuse. Pogosto se sami lahko odločajo glede izbora hrane. Ugotovljeno je da jih najbolj pritegnejo hitra hrana in raznobarvni in, na prvi pogled privlačni, prigrizki. Taki izdelki so ponavadi pretirano začinjeni, z malo prehranskih vlaknin, preveč mastni ali sladki. Današnji šolski otroci zaužijejo zadosti energije in beljakovin, vendar je količina maščob v dnevni prehrani prevelika na račun ogljikovih hidratov. ed ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji tako da je dnevni vnos čistih sladkorjev prevelik, na račun škroba in sestavljenih ogljikovih hidratov. Posledica prevelikega vnosa sladkorja je karies. Določeno število otrok se prehranjujejo vegetarijansko. Vegetarijanska in veganska prehrana, ki izključuje vse izdelke živalskega izvora, sta pomankljivi za šolske otroke. Telesu nudijo premalo energije, biouporabnost kalcija, železa in cinka je nizka, pomanjkanje je vitamina B 12. Če viri beljakovin niso raznovrstni lahko pride do pomanjkanja ene ali več pomembnih aminokislin. Zelo je pomembno poznati kombiniranje različnih beljakovinskih živil zaradi dopolnjevanja limitirajočih aminokislin. Če prehrana dovoljuje kravje mleko je pomanjkanje manjše, vendar je železa še vedno premalo. ed šolskimi otroci je čedalje več debelih otrok. Glede na BI se je število otrok s povečanim BI v zadnjih 30 tih letih precej zvišalo. Debelost med otroci ima dve pomembni posledici. Takšni otroci pridobivajo skeletno, mišično in tudi mastno tkivo, hitreje kot ostali otroci. Posledica je hiter rast kosti, posledično pride do prezgodnjega zraščanja epifiz kosti, kar pomeni da imajo manj časa za dosego končne višine. Rezultat tega je manjša telesna višina od pričakovane. Druga posledica debelosti je posledična veza med debelostjo v otroštvu z debelostjo v odrasli dobi. (Clarke&Lauer 1993, Serdula et al 1993). Naraščajoče število debelih otrok lahko pomeni večje število degenerativnih bolezni v odrasli dobi. Dejstvo je da imajo debeli otroci večjo rezistenco na insulin (Hofman&Amstrong1996). (Garow, 2000) 13 Čeprav je debelost posledica energijske neuravnovešenost še vedno ni jasno, ali sta najpomembnejša vnos ali poraba, kako dolgo mora biti otrok izpostavljen energijski neuravnovešenosti ali kako pomembni so prehranski in okoljski vplivi, ter genetski vplivi na nastanek debelosti v otroštvu. Nekaj raziskav je pokazalo vpliv telesne nedejavnosti (Schlicker et al, 1994). Raziskava o vplivu socioloških in bioloških dejavnikov na debelost pri britanskih otrocih je pokazala da je edini»uporaben«dejavnik BI staršev (Duran Tauleria et al, 1995) (Garow, 2000) 14 3.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 4 7 let in 7 10 let Vrednosti v naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004. 21
Preglednica 16: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma za otroke stare 4 7 let in 7 10 let otrok Telesna višina (cm) Telesna višina (cm) Telesna teža (kg) Telesna teža (kg) 4 do manj kot 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6 7 do manj kot 10 let 129,6 129,3 26,7 26,7 Preglednica 17: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v J in kcal/dan pri otrocih 4 7 in 7 10 let, z BI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kj in kcal/kg telesne mase* (let) J/dan J/dan kcal/dan kcal/dan Zmerno težka fiz. aktivnost kj/kg Zmerno težka fiz. aktivnost kj/kg Zmerno težka fiz. aktivnost kcal/kg Zmerno težka fiz. aktivnost kcal/kg 4 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78 7 10 7,9 7,1 1900 1700 310 280 75 68 *1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine (zmerno težka fizična aktivnost); za majhno fizično aktivnost je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za veliko fizično aktivnost pa je dodano 12 %. Preglednica 18: Priporočen vnos beljakovin za otroke 4 7 in 7 10 let B g/kg/dan in B g/dan B g/dan g/j 2 (hranilna gostota) 4 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,9 7 do 10 let 0,9 24 24 3,0 3,4 Preglednica 19: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 4 7 in 7 10 let aščobe (% energije) 4 do manj kot 7 let 30 35 7 do manj kot 10 let 30 35 Preglednica 20: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke 4 7 in 7 10 let Esencialne maščobne kisline % energije n 6 n 3 1 4 do manj kot 7 let 2,5 0,5 7do manj kot 10 let 2,5 0,5 1 Ocenjene vrednosti g/j 2 (hranilna gostota) Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno 3 g/j oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/j oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3 g/j oz 2,4 g/j. 22
Orientacijska vrednost za prehranske vlaknine za otroke je okoli 2,4g/ J (10g/1000kcal). Preglednica 21: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 4 7 in 7 10 let Vnos vode s pijačami ml/dan Vnos vode s trdo hrano ml/dan Oksidacijska voda ml/dan Skupno sprejeta voda ml/dan Vnos vode s pijačami in trdo hrano ml/kg in dan 4 7 let 940 480 180 1600 75 7 10 let 970 600 230 1800 60 Preglednica 22: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 4 7 in 7 10 let Hranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi 4 do manj kot 7 let 7 do manj kot 10 let Vitamin A mg ER 0,7 0,8 Vitamin D g 5 5 Tiamin mg 0,8 1,0 Riboflavin mg 0,9 1,1 Niacin mg EN 10 12 Vitamin B 6 mg 0,5 0,7 Folna kislina g E F 300 300 Vitamin B 12 g 1,5 1,8 Vitamin C mg 70 80 Kalcij mg 700 900 Fosfor mg 600 800 agnezij mg 120 170 elezo mg 8 10 Jod g ( po WHO, CH) 90 120 Cink mg 5,0 7,0 3.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 4 7 in 7 10 let Podobno, kot pri prehrani majhnih otrok, tudi v tem starostnem obdobju prehrana mora temeljiti na novi prehranski piramidi (Slika1 in 2), upoštevajoč DACH priporočila glede na vnos hranilnih snovi. Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin je nujno potrebno zagotoviti zadostne količine le teh. aščobne kisline n 3 bomo dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n 6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju. Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por ter mineralne vode bogate s kalcijem. Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah, fižol, leča, koruza in polnozrnati riž vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod. S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in podobnimi izdelki pa dobimo cink. 23
3.3.Obdobje adolescence Doba odraščanja ali adolescence (10 19 let) vključuje puberteto med katero pride do razvoja sekundarnih spolnih znakov pri dečkih in deklicah in vodi do končne telesne višine, telesne zgradbe in spolne funkcije. Ta razvoj, ki ga vodijo hormoni, vključuje pospešeno rast. Pri deklicah se začne približno dve leti pred dečki, in se kaže v nastanku sekundarnih spolnih znakov in mesečnega perila. Pri dečkih začnejo nastajati spermiji, vendar to še ni končna stopnja pubertete. K tem burnim hormonskim in telesnim spremembam sledijo večja težnja po samostojnosti v povezavi z večjo labilnostjo in intenzivnostjo čustev, samosvoje obnašanje najstnikov in seveda konflikti z avtoriteto. Pred kakšnimi stotimi leti je puberteta nastopila kasneje kakor danes, npr. 1860 pri starosti 15,5 let, 1960 pa v starosti 13.2 let (Eveleth & Tanner). V današnjem času se mesečno perilo (menstruacija) pojavi med 12. in 13,5. letom starosti. pri kateri deklica dobi prvo mesečno perilo je močno odvisna od starosti matere ob prvem mesečnem perilu. Kaže da gre za genski vpliv na hormonske spremembe. ožni so tudi vplivi okolja in prehrane. Pri debelih deklicah se mesečno perilo pojavi prej kot pri njihovih vitkejših vrstnicah, podhranjenih in tistih, ki opravljajo težko fizično delo. Frisch et al, 1973, trdijo da je za pojav mesečnega perila potrebno vsaj 17 % maščobnega tkiva. Proti tej tezi govorijo rezultati številnih raziskav med športnicami in plesalkami. V neobičajnih okoliščinah (posvojitev) pomembno vlogo igra prehrana. (Garow, 2000) 15 3.3.1 Prehranske potrebe adolescentov Pri zdravih otrocih je linearna rast v puberteti majhna v primerjavi z rastjo v zgodnjem otroštvu. Dečki rastejo hitreje kakor deklice, linearno rast spremlja pospešena rast mišičevja, kar pomeni da se potrebe dečkov močno razlikujejo od potreb deklic. Hkrati se hitro povečuje gostota kosti, pri čemer sta potrebna kalcij in fosfat. 25 % končne kostne mase pridobijo v obdobju odraščanja. Končna masa dečkov je v zgodnji dobi odraslosti 25 30 % večja kot pri deklicah. Zaradi tega so potrebe po hranjivih snoveh za sintezo kosti in mineralizacijo prav tako večje pri dečkih. Raziskave so pokazale, da ima zvišanje vnosa mlečnih izdelkov pozitivne učinke na kostno gostoto. K zvečanju kostne gostote pripomore tudi telesna dejavnost. To je zelo pomembno, ker v razvitem svetu čedalje več ljudi trpi zaradi osteoporoze. Zelo verjetno je, da izboljšanje stanja kosti v zgodnjem življenju pripomore k poznejšem nastopu osteoporoze v poznejšem življenskem obdobju. Deklice pri mesečnem perilu v povprečju izgubijo 44 ml krvi vsake štiri tedne. To je primerljivo z izgubo 12,5 m ol železa na dan. Toda izguba krvi med deklicami je različna, največ do 118 ml ali 34 m ol železa na dan (Hallberg et al, 1966). Zaradi tega so potrebe deklet po železu višje kot pri fantih, ter veliko višje od potreb po železu v pred pubertetnem obdobju. Po prvem mesečnem perilu dekleta lahko zanosijo. V večini držav so spolna aktivnost, kontracepcijska sredstva, spolno prenosljive bolezni, nosečnosti in umetne prekinitve nosečnosti zelo pogost pojav. Nosečnosti so večinoma nenačrtovane. Potrebe po energiji in hranilnih snoveh so prilagojene nenosečim mladostnicam. V primeru nosečnosti je nujno potrebno prehransko reagirati. Pogoste so anemije, pomanjkanje beljakovin, prezgodnje rojevanje otrok, nižja porodna teža otrok ter resni zapleti med nosečnostjo in porodom. Današnji mladostniki veliko stvari počnejo zunaj svojega doma. Veliko jih eksperimentira s hrano, pijačo, kajenjem in/ali drogami ter spolnostjo Vpliv vrstnikov je zelo velik, ravno tako 24