PRIMERJAVA KLAVNIH LASTNOSTI MED NAKLJUČNO IZBRANIMI BIKI IN BIKI IZ PROGENEGA TESTA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Marko KRAČUN PRIMERJAVA KLAVNIH LASTNOSTI MED NAKLJUČNO IZBRANIMI BIKI IN BIKI IZ PROGENEGA TESTA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE ZOOTEHNIKA Marko KRAČUN PRIMERJAVA KLAVNIH LASTNOSTI MED NAKLJUČNO IZBRANIMI BIKI IN BIKI IZ PROGENEGA TESTA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2009

POPRAVKI:

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Dejan ŠKORJANC Mentor: doc. dr. Marjan JANŢEKOVIČ Član: doc. dr. Marko VOLK Lektor: Barbara Vinkler, prof. slo. j. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora:

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 IV Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa UDK: 636.2.082.2:636.2.084.52:637.512(043.2)=863 Cilj raziskave je bil spremljanje podatkov na klavni liniji za naključne skupine bikov po pasmah. Primerjali smo klavne lastnosti bikov iz progenega testa z naključno izbranimi biki na klavnih polovicah bikov različnih pasem v starostni kategoriji A. Poskus je bil opravljen v klavnici Celjskih mesnin in v Košakih. Po zakolu in tehtanju toplih polovic je bil trup razvrščen v klavni razred (mesnatost in zamaščenost). V hladilni komori smo opravili meritev dolţine trupa in prsne globine. Zaklanih je bilo največ bikov lisaste pasme (153), ostale pasme pa so zastopane 1 do 3 %. Največjo dolţino trupa in maso polovic so i meli biki pasme šarole (CHA),pri meritvi prsne globine ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj med pasmami. Najmlajši v zakol oddani so bili pitanci lisaste pasme (LS-1 iz progenega testa). Biki mesnih pasem niso dosegali klavne pasemske zrelosti (datum zako la tik pred prekategorizacijo trupa v B razred). Ključne besede: govedo / pitanje / klavne lastnosti / ocenjevanje mesa OP: VII, 34 s., 4 pregl., 4 sl., 6 graf., 27 ref. Comparison slaughterous characteristic betwen coincidental selected bulls and simmental bulls in progeny test The aim of this research was to monitor data on slaughter carcass line in slaughterhouse for random groups of bulls breeds. We are compare slaughterous quality from progeny test with coincidental selected bulls on halfs of bulls body variety breeds. Experiment were done in slaughterhouse Celjske mesnine and Košaki. After slaughter and weighing warm carcass body is achived a ranging carcass body in slaughterous class (fleshiness and fatness) In cooling room we are execute to meas ure lenght carcass and breast depth. In slaughter was been most simental bulls (153), another breeds are deputizing 1 to 3 %. The biggest lenght carcass and body mass have got bulls charolais breeds, at measure breast depth is not bigger deviation of breeds. The youngest bulls in slaughterhouse are been simental bulls (LS -1 from progeny test). Bulls of meat breeds did not reached slaughterous species ripeness (slaughter day is close by over categorize carcass in class B). Key words: cattle / feeding / slaughterous quality / grading meat NO: VII, 34 P., 4 Tab., 4 Pic., 6 Graph, 27 Ref.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 V Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Opredelitev problema raziskave:... 2 1.2 Namen in cilj raziskave:... 2 2 PREGLED OBJAV... 3 2.1 Lisasta pasma in rejski cilji v Sloveniji... 4 2.2 Opis ostalih pasem... 6 2.2.1 Charolais... 6 2.2.2 Limousine... 7 2.2.3 Rjava pasma... 9 2.3 Klavne lastnosti... 10 2.4 Mesnatost in zamaščenost... 11 2.4.1 Vizualno ocenjevanje zamaščenosti... 13 2.4.2 Stopnja zamaščenosti... 13 2.5 Prehrana in vpliv na priraste pitancev... 14 2.5.1 Pitanje z voluminozno krmo... 14 2.5.2 Pitanje s silaţo... 15 2.5.3 Pitanje s krmnimi mešanicami... 15 2.6 Progeni test (testiranje na rastne in klavne lastnosti)... 16 2.7 Katalog bikov za rejce... 17 3 MATERIALI IN METODE... 18 3.1 Material... 18 3.2 Metode dela... 18 3.2.1 Statistična obdelava podatkov... 19 4 REZULTATI Z RAZPRAVO... 20 5 SKLEP... 29 6 VIRI... 30 ZAHVALA... 34

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 VI Kazalo preglednic Preglednica 1: Podatki testiranja bikov v progenem testu v obdobju od 2001 do 2006.... 5 Preglednica 2: Prikaz srednjih vrednosti in standardni odklon za: starost, MTP, GP, DT in neto prirasta... 20 Preglednica 3: Prikaz uvrstitve klavnih trupov za mesnatost v EUROP sistem... 27 Preglednica 4: Prikaz uvrstitve klavnih trupov za zamaščenost v EUROP sistem... 28 Kazalo slik Slika 1: Plemenski bik Urbit... 5 Slika 2: Krava dojilja s teletom pasme charolais na pašniku... 7 Slika 3: Bik pasme limousine na paši... 8 Slika 4: Krava rjave pasme... 9 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Prikaz strukture zakola po rejskih usmeritvah v poskusu za klavnico Celje in Maribor... 21 Grafikon 2: Prikaz dolţine trupov po rejskih usmeritvah... 22 Grafikon 3: Prikaz prsne globine po usmeritvah... 23 Grafikon 4: Prikaz neto prirastov bikov v poskusu (g/dan)... 24 Grafikon 5: Prikaz mase toplih polovic po zakolu... 25 Grafikon 6: Starost bikov v poskusu (dni)... 26

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 VII Legenda opomb MTP (kg) - masa toplih polovic; (to je meso takoj po klanju in primarni obdelavi); Randma ali klavni izkoristek; (MTP / klavna masa X 100); GP (cm) - globina prsi, ki se meri v višini petega rebra od spodnjega roba kanala hrbtenjače do spodnjega roba presekane prsnice; DT (cm) - dolţina trupa se meri na desnih klavnih polovicah od sprednjega roba sramne kosti do sredine kranialnega roba prvega rebra; EUROP ocene - ocene za mesnatost in zamaščenost po točkovnem sistemu; VV - višina vihra (cm), VK - višina kriţa (cm); LS - lisasta pasma; LS-1 - lisasta pasma (progeni test 100 %); AR - ameriško rjava; CHA - šarole (charolais) pasma; RJ - rjava pasma; BBP - belgijsko belo plava pasma; LIM - limuzin (limousine) pasma; ČB - črno bela pasma.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 1 1 UVOD Na domačem in na tujih trgih so potrebe po kvalitetnem govejem mesu zelo velike, prav tako pa se med seboj razlikujejo cene za enoto mesa glede na poreklo, ter kategorijo ţivali in mesto distribucije le tega. Kakovost mesa se odraţa z večimi lastnostmi kot so: vsebnost beljakovin, maščob, vode, barva, struktura, konzistenca in okus mesa. Trendi na trgu pa vedno bolj kaţejo na to, da potrošniki zahtevajo mlado, zmerno mastno in zdravo govedino. Ocenjevanje klavne kakovosti na ţivih ţivalih so ukinile ţe vse gospodarsko in kmetijsko napredne drţave tega sveta. Mnogo bolj zanesljivo pa je ocenjevanje govejih klavnih polovic oziroma trupov na klavni linij. Prireja mesa govedi sodi med najpomembnejše proizvodne usmeritve slovenskega kmetijstva. K bruto vrednosti kmetijske proizvodnje prispeva okoli 14 %. Skupno število govedi je v zadnjih letih razmeroma stabilno. Konec leta 2006 je znašalo 454 tisoč glav, kar je podobno kot v letu prej (453 tisoč). Prirast govedi, ki je v zadnjih letih nihal okoli 80 tisoč ton, je v letu 2006 po podatkih znašal 76,5 tisoč ton, (leta 2007 77,8 tisoč ton), kar je 5 % manj kot v letu prej. Domača prireja mesa se je v letu 2006 zmanjšala za 4 % (na 42 tisoč ton). Še bolj kot domača prireja se je v letu 2006 zmanjšala skupna poraba mesa govedi (-12 %) in po treh letih z nadpovprečno visoko porabo padla pod 42 tisoč ton. Slovenija je bila tako po dveh letih z negativno zunanjetrgovinsko bilanco (neto uvoz) v letu 2006 zopet neto izvoznica mesa govedi. Stopnja samooskrbe je bila 102 % (v letu 2005 93 %). Poraba mesa govedi na prebivalca se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 2 kg in je padla na 21 kg. Skupni obseg zunanje trgovine z govedom (v ekvivalentu mesa) je v letu 2006 obsegal 16 tisoč ton, kar je za četrtino več kot v letu 2005 in največ po letu 1994. Ob tem je bil uvoz za 2 % manjši, izvoz pa za 67 % večji kot v letu prej. Povečal se je uvoz mesa (+6 %) in izdelkov (+53 %), medtem ko se je uvoz ţivih ţivali v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal (-15 %). Večji izvoz v letu 2006 je rezultat močno povečanega izvoza ţivih ţivali (2,5-krat), ki je predstavljal ţe več kot dve tretjini skupnega izvoza. V strukturi izvoza ţivih ţivali je prevladovala klavna ţivina, večina izvoza pa je bila namenjena v Avstrijo. Izvoz mesa, kot tradicionalno najpomembnejše izvozne kategorije, se je zmanjšal za desetino (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2007).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 2 1.1 Opredelitev problema raziskave: Na klavni liniji spremljamo podatke o prsni globini ter dolţini trupa. Kot rezultat pričakujemo različno klavno kakovost in boljše klavne lastnosti bikov iz progenega testa. Za boljše razumevanje je potrebno poudariti, da so v poskus zajeti zgolj in samo goveji pitanci v starostni kategoriji A (do 24 mesecev). 1.2 Namen in cilj raziskave: Na podlagi zastavljenega problema ţelimo ugotoviti in dokazati, da imajo biki iz progeno testne postaje boljšo klavno kakovost, višje dnevne priraste, večjo maso klavnih polovic, boljšo omišičenost in enakomernejšo zamaščenost klavnih polovic.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 3 2 PREGLED OBJAV Pod izrazom meso (goveje, svinjsko) razumemo prečno progaste mišice, z vraščenimi kostmi in hrustancem. Ko pa govorimo o kvaliteti mesa, takrat pa mislimo samo na prečno progaste mišice. Na višino randmana iste kategorije goveda vplivajo naslednji dejavniki: - način prehrane in stopnja spitanosti - transport in odmor pred klanjem - post brez vode in hrane pred končnim tehtanjem - postopek klanja in primarna obdelava klavnih polovic (Caput 1996). Rezultati raziskav kaţejo, da so ţivali iz bolj intenzivnih tehnologij pitanja bolj občutljive na stres v pred klavnem obdobju, kar povzroči večjo frekvenco pojava temnega mesa (Čepin 1990). Proučevanje kakovosti klavnih polovic in mesa pri različnih pasmah in njihovih kriţancih je pokazalo, da so velike in statistično značilne razlike v klavnosti in sestavi klavnih polovic med mlečnimi in mesnimi pasmami, da pa kombinirane pasme in kriţanci kombiniranih pasem in mesnih pasem le malo zaostajajo za mesnimi pasmami (Čepin in sod. 1987). Odstotek klavnosti kot eden od objektivnih meril klavne kakovosti je bil v povprečju visok in sicer 59,7 % s signifikantnim variiranjem od 56,8 % pri mlečni ČB pasmi do največ 61,7 % pri čisti CHA pasmi. Značilno boljša klavnost je bila pri CHA pasmi in kriţancih mesnih in kombiniranih pasem v primerjavi s kombinirano LS in RJ pasmo, najbolj pa zaostajajo po klavnosti čista ČB in njeni kriţanci z AR pasmo (Čepin in sod. 1987). Analiza ocenjevanja klavne kakovosti mladih goved po regijah kaţe močno pozitivno odstopanje v Štajerski in negativno odstopanje v Primorski regiji kot rezultat prevladujoče lisaste oziroma rjave pasme (Čepin in sod. 1993).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 4 Lisasta in rjava pasma imata značilno večja deleţa mesa (71,5 in 71,3 %) kot črno-bela pasma (67,8 %) in značilno manj loja (10,9 in 10,3 %) kot črno-bela pasma (12,4 %) (Čepin in sod. 1994). 2.1 Lisasta pasma in rejski cilji v Sloveniji Lisasta pasma govedi je kombinirana pasma, ki jo uporabljamo za prirejo tako mleka kot kakovostnega govejega mesa. Za pasmo je značilna rumeno rjava do rdeča barva z večjimi in manjšimi belimi lisami. Glava, ki je bele barve ali je na njej vsaj bela lisa je osnovna značilnost pasme. Ţenske ţivali dosegajo 135-148 cm VV ter maso čez 700 kg. Pri njih ţelimo ohraniti velik okvir veliko konzumacijsko sposobnost, poleg tega naj bodo korektnih zunanjih potez, s kvalitetnim vimenom, ter pasmi značilno mlečno vztrajnostjo. Moške ţivali doseţejo VV do 155 cm in več telesno maso pa 1100-1300 kg. Trup naj bo obseţen, pričakujemo dobro omišičenost, hitro rast dobre klavne lastnosti in miren temperament. Moške plemenjake vzrejamo za dve usmeritvi in sicer za: intenzivno mlečno prirejo, (kombiniran tip mleko meso) in za intenzivno prirejo mesa (izrazito kombinirani tip meso mleko). Pri kravah pričakujemo gospodarno prirejo mleka, ki naj presega 7000 kg, poleg tega pa ţelimo ohraniti vse najpomembnejše pitovne in klavne lastnosti. Krave naj bodo sposobne velike prireje mleka, hkrati pa naj bodo prilagodljive na različne tipe reje in okolja, kjer se bodo vzrejale. Pri ţivalih pričakujemo dolgo ţivljenjsko dobo, dobro plodnost, odpornost na bolezni, lahke telitve in veliko zmogljivost rasti (Čepon in sod. 2004).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 5 Slika 1: Plemenski bik Urbit SI 92160211 http://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/katalogi_bikov/2008/katalog_2008_2.pdf; (15.januar 2009). V preglednici so zbrani podatki o testiranju bikov v progenem testu v obdobju od 2001 do 2006. Predstavljeni so podatki o številu ţivali, starosti ţivali ob vhlevitvi ter zakolu. Zajeti so tudi podatki o masi pri vhlevitvi in ob zakolu ter masi toplih polovic. Preglednica 1: Podatki testiranja bikov v progenem testu v obdobju od 2001 do 2006 http://www.gpz.si/?viewpage=12 (24.marec 2008) Število ţivali 993 Starost ob vhlevitvi, dni 71 Masa ob vhlevitvi, kg 124 Starost ob zakolu, dni 483 Masa ob zakolu, kg 607 Prirast ţive masa od vhlevitve do zakola, g/dan 1207 Masa toplih polovic 339

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 6 Iz tabele je razvidno, da so bili pitanci v pitanju 412 dni, v tem času so v povprečju priredili 483 kg ţive mase, masa klavnih polovic pa je bila 339 kg. 2.2 Opis ostalih pasem 2.2.1 Charolais Govedo te pasme je izrazito mesnega tipa z velikim in obseţnim okvirjem. Pasma izhaja iz Francije. Vseskozi so jo selekcionirali samo za potrebe prireje govejega mesa. Je izrazito pašna ţival z veliko sposobnostjo zauţivanja voluminozne krme, zato je prireja mogoča tudi na manj rodovitnih pašnikih. Za pasmo sta značilni dve lastnosti: velika intenzivnost rasti in velika zmogljivost za prirejo mesa. V zadnje času je večji poudarek na vzreji plemenskih bikov za gospodarsko kriţanje. Le to nam omogoča poleg večje prireje govejega mesa izboljšati tudi klavne lastnosti in lastnosti mesa. Krave doseţejo VV 142-146 cm ter telesno maso 700-900 kg. Telijo pri 34 mesecih, ko doseţejo okoli 80 % odrasle velikosti. Krav se ne molze, njihovo mleko, ki ga je dovolj (1500-2000 l) v celoti posesajo teleta. Odstavimo jih pri telesni masi med 280 in 350 kg. Pitance dajemo v zakol pri telesni masi med 600 in 700 kg, dnevni prirasti pa presegajo 1200 g/dan. Primerni so za intenzivno hlevsko pitanje, kot tudi za bolj ekstenzivno pitanje na pašnikih, kajti pasma je bolj pozno zrela in se pozneje zamasti. Pasma je razširjena po vsem svetu, saj ima odlično prilagoditveno sposobnost in je zelo primerna za sonaravno rejo, saj je izrazito pašna ţival, s tem pa pridobimo kvalitetno meso, ki je uporabno v humani prehrani. Vzreja ţivali se deli na dva tipa. Pri vzrejnem tipu (čisto pasemske ţivali) se strmi za tem, da imajo ţivali velik okvir, z veliko zmogljivostjo in intenzivnostjo rasti, z veliko konzumacijsko sposobnostjo in dobrim izkoriščanjem paše. Telitve naj bodo lahke, pri materah ţelimo dobro izraţen materinski čut, do odstavitve na paši pa naj teleta priraščajo preko 1200 g/dan. Pri pitovnem tipu pa pričakujemo dobro omišičenost, ter odlično klavno kakovost in kakovost mesa. Testiranja se izvajajo na kriţancih in mlečnih pasmah, zaradi tega je nujno, da so telitve lahke, tele pa po velikosti ne preobseţno (v izogib teţkim telitvam) (Čepon in sod. 2004).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 7 Ţivali imajo sposobnost dobrega zauţivanja krme, imajo gensko pogojen razvoj mišičja in pozno nalaganje loja. Dnevni prirast pri pitovnih ţivalih je 1500 g/dan, s selekcijskim delom pa so dvignili maso pri moških teletih v starosti 7 mesecev za 10 kilogramov. Teţavo pa predstavljajo teţke telitve, saj tele tehta do 50 kilogramov, zaradi česar je potrebno v kar 9 odstotkih vseh telitev izvajati carski rez. Prav zaradi tega ta pasma ni primerna za intenzivno rejo in krmljene s silaţo, ker se s tem ţe tako teţke telitve še dodatno oteţijo (Sebenik in Štular 2007). Slika 2: Krava dojilja s teletom pasme charolais na pašniku www.myallcharolais.com/img/sires/wonder_woman (7.marec 2008). 2.2.2 Limousine Pasma izhaja iz Francije, kjer so jo uporabljali za delo, zaradi česar so odbirali bolj omišičene ţivali in tiste z močnejšimi nogami. Limousine govedo je primerno za celodnevno pašo tudi v teţjih pogojih. Ne glede na pogoje reje se pasma zelo dobro vključi

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 8 v vse klimatske razmere kar ji poleg vseh lastnosti ne nazadnje omogočajo močne noge. Prednost pasme pri lahkih telitvah se od ostalih pasem kaţe v dveh najbolj očitnih značilnostih: široka medenica pri telicah in kravah ter majhna rojstna masa telet. Na podlagi teh dejstev je preţivitvena sposobnost in vitalnost telet daleč najboljša. Krave imajo dober materinski čut in vse lastnosti dobrih krav dojilj. V vseh klavnih kategorija se kaţe odlična klavna kakovost tako odstavljenega teleta kot tudi pitanca ob doseţeni klavni zrelosti. Klavne polovice vsebujejo veliko čistega mesa in majhnemu delu kosti ter loja. Je izrazito mesna pasma srednje velikega okvirja. VV doseţejo krave 140-144 cm in telesno maso okrog 650 kg. Biki merijo VV okrog 154 cm ter imajo telesno maso pribliţno 1200 kg. Krave imajo v laktaciji le toliko mleka da priredijo teleta, zaradi tega se krav tudi ne molze. Potomci predstavljajo izključno ekonomsko kategorijo (razen odbranih ţivali). Ţivali vzrejamo tako v vzrejnem, kot tudi pitovnem tipu. Pri vzrejnem tipu pričakujemo ţivali velikega okvirja, velikih zmogljivosti in intenzivnost rasti, dobro konzumacijsko sposobnost. Teleta naj na paši do odstavitve priraščajo okoli 1100 g/dan, pri kravah pa ţelimo imeti vse lastnosti dobrih krav dojilj in materinskega čuta (Čepon 2004). Slika 3: Bik pasme limousine na paši http://www.brehmfarms.com/cattle_sale/bulls/jacuzzi-62507.jpg (8.marec 2008).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 9 2.2.3 Rjava pasma Govedo te pasme je bilo sprva selekcionirano kot kombinirana pasma. Zaradi večjega uspeha in dobička v primerjavi z prirejo mesa, so selekcijo usmerili zgolj v prirejo mleka. Rjavo govedo je zelo prilagodljivo na neugodne vplive iz okolja. Rjava pasma je izrazito pašna ţival, saj zelo dobro izkorišča voluminozno krmo na travinju. Krave merijo v VV 135-145 cm ter doseţejo telesno teţo nad 600 kg. Odrasli biki doseţejo VV 150 in več cm, telesna masa pa se giblje med 1000 in 1200 kg. Pomembna lastnost krav rjave pasme je kakovost mlečnih beljakovin, pri tem pa je najbolj v ospredju velika frekvenca alele B za kapa kazein. V zadnjem obdobju se veliko krav osemenjuje z AR (ameriška rjava), kar nam po eni strani prinese večji okvir ţivali, večjo konzumacijsko sposobnost in posledično večjo mlečnost, na drugi strani pa izgubljamo na lastnostih, ki nam prinašajo višjo oceno klavne kakovosti. Osnova rejskega cilja za rjavo pasmo je gospodarna prireja mleka (nad 8000 kg) in sočasna ohranitev osnovnih klavnih lastnosti. Za rjavo pasmo je značilno, da je izrazito pašna ţival, poleg tega pa glede na posestno strukturo in strukturo kmetijskih zemljišč, ima zagotovo svetlo prihodnost, saj se cene vhodnih surovin za prirejo nezadrţno višajo (Čepon in sod.2004). Slika 4: Krava rjave pasme https://rjavo.govedo.si/datoteke/image/rjavo/slike/srednje/s_rj_pasa_krave_1.jpg (20.marec 2008)

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 10 2.3 Klavne lastnosti Med lastnosti, ki štejejo za klavno kakovost spadajo: dnevni neto prirast, indeks konformacije, masa toplih polovic, sestava klavnih polovic ter ocena mesnatosti in zamaščenosti. Dnevni neto prirast nam pove kolikšen je prirast ţive mase ali klavne mase v enem dnevu, saj razlikujemo neto prirast od začetka do konca pitanja, ter prirast od rojstva do zakola oz konca pitanja. Masa toplih polovic je masa obeh polovic takoj po klanju (osnova za obračun). Najobjektivnejši pokazatelj klavne kakovosti je sestav polovic glede na odstotek mesa, lahko ločljivega loja, kosti in kit. Zelo dober objektivni pokazatelj klavne kakovosti je odstotek čistega mesa od ţive mase pred zakolom, ki zajema tako klavnost, kot sestav klavnih polovic in znaša povprečno 44 odstotkov (Čepin in sod. 1987). Konformacija klavnega trupa opisuje razvitost ključnih profilov trupa, še posebej bistvenih delov: stegen, hrbta in pleč (Hickey in sod. 2007). Konformacija klavnih polovic je v glavnem odvisna od genotipa ţivali, torej je njeno spreminjanje moţno predvsem s selekcijo in vnosom tujih genov, kar predstavlja dolgoročen proces. Če si pogledamo kategorijo mladih bikov, to je kategorijo, s katero priredimo največ govejega mesa, potem vidimo, da se je letna vrednost za konformacijo od leta 2000 do leta 2005 zmanjšala iz 3,58 na 2,69. To je verjetno odraz sprememb v pasemski sestavi goved v Slovenji in povečevanja deleţa mlečnih pasem v primerjavi s kombiniranimi. Če ne upoštevamo razredov, v katerih je majhno število opazovanj, potem lahko rečemo, da se s povečanjem mase klavni polovic izboljšujejo tudi ocene za konformacijo. Znotraj vsakega razreda konformacije pa se z maso klavnih polovic povečuje tudi ocena za zamaščenost. To velja za vse kategorije govedi (Bradeško 2006).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 11 2.4 Mesnatost in zamaščenost Pod pojmom mesnatost razumemo kolikšen deleţ v celoti mase klavne polovice predstavlja mišično tkivo. Izoblikovanost posameznih delov trupa so osnova za uvrstitev v posamezni plačilni razred. Ocenitev trupov na klavni liniji izvaja pooblaščena neodvisna organizacija. V Sloveniji izvaja ocenitev klavnih polovic podjetje Bureau Veritas. Sestava govejih klavnih polovic je eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo trţno vrednost zaklanih ţivali. Zato je čim bolj natančna ocena klavnih polovic zelo pomembna tako za rejca kot tudi za klavno industrijo. Osnovni namen ocenjevanja klavne kakovosti je namreč kar se da realno ovrednotiti odkupljeno in zaklano govedo v klavnicah ter tako pridobiti realno oceno vrednosti prodanega blaga, ki je podlaga za izplačilo rejcu. Številni strokovnjaki so poskušali priti do objektivnih meritev oziroma metod za razvrščanje klavnih polovic v trţne razrede, vendar so se le te izkazale za zelo drage, zahtevne, zamudne in neprimerne za rutinsko uporabo na klavni liniji. Čeprav po mnenju strokovnjakov subjektivna ocena ni stoodstotna, pa je kljub temu več kot dvakrat bolj natančna od ocene na ţivih ţivalih in pomeni velik napredek za realnejšo plačevanje klavne kakovosti, predvsem zato, ker to ocenjevanje izvaja neodvisna kontrolna sluţba. Podlaga za izvajanje dejavnosti ocenjevanja klavne kakovosti so uredbe evropske komisije, katere urejajo to področje in so na izvajalski ravni obvezne za vse drţave članice. Standardizirani postopki ocenjevanja klavne kakovosti, katere predpisujejo omenjene uredbe, v prvi vrsti omogočajo nemoteno trgovanje z govejim mesom znotraj vseh drţav članic, hkrati pa so preko mehanizma poročanja cen tudi osnova za izvajanje različnih intervencijskih ukrepov na področju trga z govejim mesom. Slovenija je vsebino uredb povzela v Pravilniku o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na klavni liniji (Ur.l. RS št. 103/2001) ter v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na klavni liniji (Ur.l. RS št. 31/2004). Predpis določa kategorije zaklanih govedi, predpisuje način obdelave klavnih polovic pred tehtanjem ter definira oba osnovna kriterija (mesnatost, zamaščenost), ki določata klavno kakovost. Pravilnik ne predpisuje postopka oblikovanja cene, ki je povsem trţna kategorija in v izključni pristojnosti kupca in prodajalca ţivine, temveč zgolj postavlja osnovo za razlikovanje med boljšo in slabšo klavno kakovostjo (Bradeško 2006).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 12 Dobremu poznavalcu masa klavnih polovic veliko pove zlasti takrat, ko je znana starost ţivali in ekonomske determinante sestave ter kakovost klavnih polovic. Vizualno ocenjevanje konformacije in zunanje pokritosti igra zelo pomembno vlogo v razvoju sistemov razvrščanja klavnih polovic v Evropi (Kempster 1992). Ocena trupov se določa na podlagi: -Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 z dne 7. maja 1990 o razširitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih govedi (UL L št. 119 z dne 11.5.1990, str. 32); -Uredbe Komisije (EGS) št. 344/91 z dne 13. februarja 1991 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 o razširitvi obsega lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih govedi (UL L št. 41 z dne 14.2.1991, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1215/2003 z dne 7. julija 2003 o spremembi Uredbe (EGS) št. 344/91 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 o razširitvi obsega lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved (UL L št. 169 z dne 8.7.2003, str. 32 ) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 344/91/ES); Uredbe Komisije (ES) št. 103/2006 z dne 20. januarja 2006 o dodatnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (UL št. 17 z dne 21.1.2006); -Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2006 z dne 24. julija 2006 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (UL L št. 214 z dne 4.8.2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1183/2006/ES); -Uredbe Sveta (ES) št. 700/2007 z dne 11.junija 2007 o trţenju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev (UL L št. 161 z dne 22.6.2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 700/2007/ES) (Pravilnik o razvrščanju in označevanju trupov goveda 2007). Po omenjenih uredbah se ţivali delijo v naslednje kategorije: A: trupi bikov, mlajših od dveh let; B: trupi drugih bikov; C: trupi moških kastriranih ţivali; D: trupi krav; E: trupi telic.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 13 Trupi odraslega goveda se razvrščajo na podlagi ocene: (a) vizualnega ocenjevanja mesnatosti, (označujejo se s črkami S, E, U, R, O, P) (b) zamaščenosti, (označuje se s številkami od 1-5). 2.4.1 Vizualno ocenjevanje zamaščenosti Z vizualnim ocenjevanjem mesnatosti ocenjujemo razvitost določenih profilov trupa, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče). Razred mesnatosti S: (Superiorni) vsi profili izredno konveksni; izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost), E: (odličen) vsi profili konveksni do super konveksni; mišice izjemno razvite, U: (zelo dober) profili v večini konveksni; mišice zelo dobro razvite, R: (dober) profili v večini ravni; mišice dobro razvite, O: (zadovoljiv) profili v večini ravni do konkavni; mišice povprečno razvite, P: (slab) vsi profili konkavni do zelo konkavni; mišice slabo razvite. 2.4.2 Stopnja zamaščenosti S stopnjo zamaščenosti opisujemo količino maščobe na površini trupa in v prsni votlini Razred zamaščenosti 1: (slaba) brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo, 2: (zadovoljiva) neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod, 3: (srednja) meso, razen stegna in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini, 4: (močna) meso prekrito z maščobo, vendar na stegnu in plečetu še delno vidno, nekaj razločnih oblog v prsni votlini, 5: (zelo močna) celoten trup pokrit z maščobo; obilne maščobne obloge v prsni votlini (Komisija evropskih skupnosti: Uredba sveta o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda 2008).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 14 Uredbe določajo, da drţave članice lahko razrede razdelijo na največ tri pod razrede, kar je v Sloveniji urejeno s Pravilnik o izvajanju uredb Sveta (EGS) in uredb Komisije (EGS) o razvrščanju trupov goveda (Uradni list RS, št. 120/81). 5. člen omenjenega pravilnika določa: (1) V skladu s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe 1208/81 se razredi za ocenjevanje mesnatosti iz Priloge I Uredbe 1208/81 razdelijo v tri podrazrede tako, da je črki, ki določa razred mesnatosti oziroma konformacije trupa, spredaj dodan še»+«v primeru, ko je mesnatost oziroma konformacija trupa nekoliko boljša od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v višji razred, ali»-«ko je mesnatost oziroma konformacija trupa nekoliko slabša od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v niţji razred. (2) Razredi zamaščenosti iz Priloge II Uredbe 1208/81 se razdelijo v tri podrazrede tako, da je številki, ki označuje zamaščenost, spredaj dodan še»+«v primeru, ko je zamaščenost trupa nekoliko boljša od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v višji razred, ali»-«, ko je zamaščenost trupa nekoliko slabša od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v niţji razred. Ur.l list RS, št. 51/06. 2.5 Prehrana in vpliv na priraste pitancev 2.5.1 Pitanje z voluminozno krmo Je smiselno z več vidikov. Prvi je ta, da je krma pridelana doma, poznamo njeno krmno vrednost, skrbimo za ohranjenost krajine, seveda pa je odvisno predvsem od naravnih okoliščin kakšno in koliko krme uporabljamo. Za uspešno pitanje je nujno, da so na voljo bikci in teličke ustrezne pasme, primernega tipa, ki obeta dobre priraste, da so ţivali zdrave, da so bile ţe doslej dovolj intenzivno zrejene (700 do 900 g/dan), da so na volj ustrezni objekti, oskrba in krma (Ţgajnar1990). Količina koncentrata in kvaliteta sena vplivata na rast in razvoj telet. Tako po nekaterih raziskavah (Caput 1996), teleta, ki so hranjena s kvalitetnim senom in samo z 0,90 kg krmne mešanice rasla hitreje kot teleta, ki so bila hranjena s slabim senom in z 1,80 kg krmne mešanice dnevno.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 15 2.5.2 Pitanje s silaţo Je učinkovitejše kot pitanje z voluminozno krmo predvsem zaradi preproste pridelave, majhnih izgub hranilnih snovi, velike energetske vrednosti, dobre prebavljivosti in velikih dnevnih prirastov. Pri izbiri silaţe moramo upoštevati sestavo rastlin, ki jih bomo silirali. Znano je, da je koruzna silaţa enostranska rastlina, saj vsebuje veliko energije, hkrati pa malo beljakovin in rudninskih snovi. Za idealno kombinacijo bi se lahko uporabilo sendvič silaţo ali pa mešanico obeh. Dnevni prirasti so pogojeni s sestavo krmnega obroka, zdravstvenega stanja ţivali, konzumacijske sposobnosti in prebavljivosti obroka. Intenzivno pitanje signifikantno poveča povprečne dnevne priraste (1371g/dan) in dokazuje zmoţnost krmljenja (6,95 kg SS/ kg prirasta) v primerjavi z ekstenzivnim krmljenjem (943 g/dan in 7, 97 kg SS/ kg prirasta) (Sani in sod. 2002). 2.5.3 Pitanje s krmnimi mešanicami Z močno krmo je mogoče zagotoviti popoln krmni obrok, ki je povsem prilagojen starosti pitancev, njihovim potrebam po hranilnih snoveh ter pokriva dnevne potrebe po njih. V obrok vključimo voluminozni del (seno ali slamo), koruzno in travno silaţo ter krmno mešanico in mineralno vitaminski dodatek. S superkoncentratom (10 ali 15 % uree), koruzno silaţo in ustreznim dokrmljevanjem z energijsko bogato krmo (ţita) lahko pri kombiniranih pasmah in kriţancih z mesnimi pasmami doseţemo v povprečju okrog 1000 g prirasta na dan (Ţgajnar 1990). V poskus je bilo zajetih 36 nemških svetlo lisastih bikov. Le ti so bili pitani s koruzno silaţo po volji in 2,5 kg krmne mešanice. Na podlagi krmnega obroka so se dnevni prirasti gibali med 1045 in 1340 g/dan (Schwarz in sod. 2000).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 16 2.6 Progeni test (testiranje na rastne in klavne lastnosti) Najbolj zanesljiv način ocenjevanja PV pitancev in nujen del selekcije je progeni test. Namen testa je ugotovitev sposobnosti prenosa rastnih in klavnih lastnosti očetov na potomce. Informacije o rastnih in klavnih lastnostih dobimo na mladih bikih, ki so potomci domačih elitnih krav in domačih ter tujih najboljših bikov. Teleta v skladu s selekcijskim programom za posamezno pasmo izberejo selekcijske sluţbe območnih zavodov. Teleta se na testno postajo vhlevljajo do mase 120 kg (izjema 125 kg). Testno obdobje se začne po 28 dneh, kolikor traja pred testno obdobje. V tem času so teleta v vezani reji na polnih tleh, kjer se privajajo na ţretje krmne mešanice, sena in vode, ter izvajamo še morebitno potrebno zdravstveno varstvo in karanteno. Pri starosti okrog 180 dni se teleta preseli v hlev za pitanje, kjer jih namestimo v bokse na rešetkastih tleh v skupinah 10 14 ţivali. Hlev za pitanje je urejen za sistem proste reje. Skupine pitancev ne spreminjamo do konca pitanja. Ob prehodu iz sprejemnega hleva v pitališče opravimo meritve VV, VK in telesne mase. V času pitanja se ţivali tehtajo vsakih 60 dni, poleg tehtanj pa jim izmerimo še VV in VK. Tehtanje ponavljamo vse dokler ţivali ne doseţejo povprečno maso skupine nad 500 kg. Zadnje tehtanje se opravi, ko ţivali odpremljamo v klavnico za zakol. Po vhlevitvi se teleta prične krmiti s kvalitetnim senom in TL starter-jem. Prehrana pitancev temelji na koruzni silaţi, siliranem koruznem zdrobu, ter beljakovinskem koncentratu in mineralno vitaminski mešanici. V sestavi krmnega obroka je udeleţeno tudi seno, ki ga dodamo do 1 kg / pitanca. Skladno s povečevanjem telesne mase in dnevnih prirastov povečujemo deleţ koruzne silaţe in zdroba ter krmne mešanice. Pri povprečni telesni masi nad 650 kg gredo biki v zakol. Pri disekciji na levo in desno polovico klavnega trupa opravimo meritve trupa ter ocenitev mesnatosti, zamaščenosti in kakovosti mesa. Na klavnem trupu se na desni polovici izvede meritev dolţine trupa od sprednjega roba sramne kosti do sredine kranialnega roba prvega rebra. Globina prsi se meri od spodnjega roba kanala hrbtenjače do ventralnega roba presekane prsnice v višini petega rebra (Janţekovič in Brus 2005).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 17 2.7 Katalog bikov za rejce Katalog bikov se uporablja za laţje usmerjanje kmetov pri odločitvah s katerim bikom bodo načrtno osemenili svoje plemenice. V katalogu so zajeti podatki o testiranih in mladih bikih. Testirani biki so namenjeni rejcem, ki ţelijo izboljšati posamezno ali več lastnosti. S simbolom je grafično izvedena osnovna glede na poudarkom prireje. Simbola sta dva in sicer: golida (biki na poudarku na mleku) in klavni trup (biki s poudarkom na mesu). Poleg bikov za osemenjevanje mlečnih pasem in bikov za osemenjevanje mesnih pasem, imamo na voljo tudi bike za kombinirane pasme (pasme, ki imajo dobro poudarjene lastnosti za mleko in meso). Ti biki so v katalogu označeni z golido in klavnim trupom. Poleg testiranih bikov so v katalogu navedeni in opisani mladi biki, ki so potomci načrtnega parjenja elitnih plemenskih bikov in krav (bikovskih mater). Z uporabo semena mladih bikov ter zbiranjem in analizami rezultatov njihovih potomcev se izvaja test, katerega izid so testirani plemenski biki. Z uporabo mladih bikov upravičeno pričakujemo, da bodo njihovi potomci boljši od staršev, saj z mladimi biki v osnovno čredo vnašamo genetski napredek. V katalogu bikov so za rjavo, lisasto in črno-belo pasmo na prvi strani navedeni osnovni podatki o biku in njegovo poreklo. Pri ostalih pasmah pa so navedeni le nekateri od teh podatkov. Poleg imena in republiške številke plemenskega bika ter identifikacijske številke so navedeni podatki: datum rojstva in odstotki drugih pasem (razen pri rjavi in črno-beli pasmi) pri pasmah, ki so namenjene za prirejo mleka navajamo tudi genotip za mlečno beljakovino kappa kazein. Ti genotipi so označeni AA, AB, BB in EE najbolj zaţeleni pa je tip AB. Telesne lastnosti ocenjujemo na prvesnicah. Delimo jih na merjene, opisne in ocenjene lastnosti. Razpon pri točkah je od 1 do 9. Pri večini telesnih lastnosti je zaţelena čim večja PV 12. PV 100 se pričakuje za lastnosti: hrbet, nagib kriţa, skočni sklep, dolţina in poloţaj seskov. Na grafičnem prikazu so te lastnosti prikazane z okvirčkom, ki nam kaţe ţeleno območje. Pitovne in klavne lastnosti zajemajo dva indeksa: za prirast ter indeks klavnih lastnosti. Indeks za prirast zajema vse tri dnevne priraste, največjo gospodarsko teţo ima dnevni neto prirast. Indeks klavnih lastnosti vsebuje poleg mase toplih polovic tudi indeks konformacije in deleţ mesa v klavnih polovicah (Logar in sod. 2006).

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 18 3 MATERIALI IN METODE 3.1 Material V poskusu so bile obravnavane klavne polovice mladih bikov iz kmečkih rej, velikih pitališč in iz uvoza (pitanci iz uvoza niso bili obdelani v statistični obdelavi). Poskus s katerim smo primerjali klavne lastnosti, je sestavljen iz dveh skupin mladega pitanega goveda in sicer 32. in 33. progenotestne skupine in naključno izbranimi biki na klavni liniji v klavnici Celjskih mesnin. V poskus je bilo vključenih 88 mladih bikov različnih pasem (lisasta (LS) 47 pitancev, belgijsko belo plava (BBP) 7, šarole (CHA) 2, črnobela (ČB) 23, limuzin (LIM) 3, ameriško rjava (AR) 3, ter rjave pasme (RJ) 3 pitanci), ki so bili zaklani v klavnici Celjskih mesnin in 106 mladih bikov lisaste pasme iz progenega testa (LS-1) zaklanih v klavnici KOŠAKI Maribor. 3.2 Metode dela Meritve na klavnih trupih smo opravili takoj po predhodnem tehtanju mase toplih polovic in določanja mesnatosti in zamaščenosti s strani pooblaščenega ocenjevalca, podjetja Bureau Veritas. Vsako desno klavno polovico, ki je bila na podlagi podatkov razvrščena v kategorijo mladih bikov, smo izvedeli meritvi in popisal identifikacijsko številko, ki je bila potrebna za nadaljnjo obdelavo pridobljenih podatkov. Na desni polovici klavnega trupa smo izmerili dolţino trupa, ki se meri od sprednjega roba sramne kosti do sredine kranialnega roba prvega rebra. Globina prsi se meri od spodnjega roba kanala hrbtenjače do ventralnega roba presekane prsnice v višini petega rebra. Podana subjektivna ocena klavnih trupov je bila ocenjena na podlagi ocene kontrolne organizacije, ki je opravila razvrstitev v komercialne razrede. Neto prirast smo izračunali po formuli NP=MTP(kg) / starost ob zakolu (dni) *1000.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 19 3.2.1 Statistična obdelava podatkov Osnovni podatki za obdelavo so bili pridobljeni iz klavnih zapisnikov pooblaščene organizacije (Bureau Veritas) in lastnega zapisnika meritvah dolţine trupa in prsne globine. Iz urejenih podatkov smo izračunali deskriptivno statistiko. Urejene podatke v Excelu smo obdelali s statističnim paketom SPSS 15.0. Za primerjavo skupin smo uporabili postopek GLM in LSD test. Značilne razlike med srednjimi vrednostmi skupin pri različni verjetnosti smo označili z P 0,05, P 0,01, in z P 0,001.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 20 4 REZULTATI Z RAZPRAVO V poskus je bilo vključenih 106 bikov lisaste pasme, ki so bili vhlevljeni ter vzrejeni do klavne mase nad 650 kg na progeno testni postaji JGZ»Kozjak«v Rogozi pri Mariboru. Povprečna starost pitancev ob zakolu je bila 469,60 dni in SD (standardni odklon) ± 51,74 dni. Ob disekciji na klavni polovici je bila stehtana masa trupov in je znašala 326,29 kg ± 20,53 kg. Z izvedenima meritvama dolţine trupa (DT) in globine prsi (GP) smo po statistični obdelavi prišli do rezultata, da je povprečna dolţina trupa 136,54 cm ± 3,15 cm. Globina prsi meri 41,50 cm ± 1,83 cm. Neto prirast je za progeno testno skupino bil izračunan in znaša 0,70 kg ± 0,07 kg. V poskusu, ki je bil opravljen v klavnici Celjskih mesnin so bili zaklani 103 biki različnih pasem. V pasemsko sestavo je vključenih 7 pasem in so bile zastopane z različnih koncev Slovenije in tudi iz različnih načinov rej. Zaradi premajhnega števila bikov, ki je minimalno potrebno za opravljanje statistične obdelave smo meritve izvajali skupno 3 krat in sicer: 16.1.2006, 1.2.2006 in 3.2.2006. Meritve, ki so bile opravljene, masa toplih polovic ter neto prirast so podani v tabeli. Preglednica 2: Prikaz srednjih vrednosti in standardni odklon za: starost, MTP, GP, DT in neto prirasta PASMA N Starost MTP GP DT Neto prirast LS-1 106,00 469,60±51,74 326,29±20,53 41,50±1,83 136,54±3,15 0,70±0,07 AR 3,00 704,67±9,29 337,67±30,89 39,57±2,50 139,60±2,00 0,48±0,04 BBP 7,00 630,00±85,35 360,57±67,01 40,60±2,66 142,00±6,17 0,57±0,07 CHA 2,00 701,50±7,78 452,50±16,26 41,35±1,63 148,75±1,48 0,64±0,02 ČB 23,00 584,74±136,06 285,91±63,03 41,50±2,98 137,71±8,41 0,51±0,20 LIM 3,00 595,00±61,26 383,67±60,87 41,37±0,65 140,67±2,65 0,65±0,12 LS 47,00 657,96±83,36 354,79±57,72 40,18±2,43 140,61±4,89 0,54±0,08 RJ 3,00 695,00±18,36 349,67±36,12 41,00±0,72 141,77±2,66 0,50±0,05

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 21 Zaradi premajhnega števila ţivali posameznih pasem statistična obdelava ni bila mogoča po pasmah, ampak smo pasme zdruţili v skupine glede na rejsko usmeritev (mleko, PT, kombinirana, meso). V skupino mleko smo uvrstili AR, RJ in ČB pasmo. Biki iz progenega testa so v skupini z oznako PT. Pod oznako kombinirana pasma smo zajeli vse bike lisaste pasme, ki so bili zaklani v klavnici Celjskih mesnin. V skupini z oznako rejske usmeritve meso pa smo zdruţili pasme BBP, CHA in LIM. Podane so srednje vrednosti in standardna deviacija za posamezne obravnavane parametre. 6% 15% 24% MLEKO PGT KOMBINIRANA MESO 55% Grafikon 1: Prikaz strukture zakola po rejskih usmeritvah v poskusu za klavnico Celje in Maribor V pasemski strukturi pridobljeni na podlagi opravljenega poskusa je ugotovljeno, da biki iz progenotestne skupine predstavljajo 55 % vseh bikov. Deleţ bikov kombiniranih pasem, zaklanih v klavnici Celjskih mesnin znaša 24 %. Biki iz rej usmerjenih v prirejo mleka predstavljajo 15 % vseh bikov zaklanih v poskusu. Rejska usmeritev za meso pa predstavlja 6 % vseh zaklanih bikov.

DT (cm) Kračun M. Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 22 Meritev dolţine trupov se v komercialnih klavnicah ne izvaja za potrebe ocenjevanja mesnatosti. Opravimo jo za potrebe poskusov, v katerih se ugotavlja povezava med dolţino trupov in maso toplih polovic ali katere druge postavke, ki jo uporabimo za izboljšanje v prireji govejega mesa. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da so največjo srednjo dolţino trupov dosegali biki mesnih pasem (povprečna vrednost 142,8 cm, standardni odklon ± 5,5 cm). Vse ostale rejske usmeritve so dosegale srednje vrednosti dolţine trupov med 136,5 cm in 140,6 cm. Najniţje izmerjene vrednosti za parameter dolţine trupa je imela LS-1 pasma (biki iz progenega testa povprečna vrednost 136,53 cm, standardni odklon ± 3,15 cm). 146 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 MLEKO PT KOMBINIRANA MESO Grafikon 2: Prikaz dolţine trupov po rejskih usmeritvah

GP (cm) Kračun M. Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 23 Iz grafikona 2 in statistične obdelave podatkov je razvidno, da se biki iz rejske usmeritve za mleko statistično značilno (P 0,05) razlikujejo od bikov iz rejske usmeritve za meso ter progeno testne postaje. Poleg meritve dolţine trupa za enake potrebe izvajamo tudi meritev globine prsi. Prsna globina je meritev, ki jo izmerimo od spodnjega roba kanala hrbtenjače do ventralnega roba presekane prsnice v višini petega rebra. Po opravljenih meritvah prsne globine in primerjave med sabo po rejskih usmeritvah pridemo do ugotovitve,da se srednje vrednosti med sabo bistveno ne razlikujejo oziroma so odstopanja majhna. Med klavnimi polovicami vseh treh rejskih usmeritev (mleko, kombinirana ter meso) in tistimi iz PT ni statistično značilne razlike v globini prsi. Vse srednje vrednosti se gibljejo od 37,8 cm do 43,3 cm. Iz grafikona je razvidno, da najvišjo vrednost za parameter globine prsi dosegajo biki iz progenega testa in dosegajo srednje vrednosti 41,5 cm ter standardna deviacija pa je ± 1,8 cm. 42,5 42,0 41,5 41,0 40,5 40,0 39,5 39,0 MLEKO PT KOMBINIRANA MESO Grafikon 3: Prikaz prsne globine po usmeritvah Podatki iz statistične obdelave ter grafikon 3 kaţejo, da so pri parametru prsne globine statistično značilne razlike (P 0,05) med kombinirano pasmo ter rejskimi usmeritvami

NET. PRIR. (g/dan) Kračun M. Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 24 mleko in meso ter biki iz progeno testne postaje. Iz podatka o topli masi trupa in starosti smo izračunali dnevni neto prirast mase toplega klavnega trupa. Iz podatkov, ki smo jih zajeli v statistično obdelavo in iz grafa je razvidno, da so najniţje neto priraste dosegali biki iz usmeritve za mleko, sledijo jim biki kombiniranih pasem, za njimi so biki rejske usmeritve za meso, najboljše neto priraste pa imajo biki iz progenega testa (LS-1; povprečna vrednost 0,70 kg, standardni odklon ± 0,07). Ugotovljene razlike med pasmami so skladne s splošno znanimi pasemskimi značilnostmi razen pri mesnih pasmah, kjer smo pričakovali večje priraste kot pri ostalih skupinah. Primerjava naših rezultatov s primerljivimi bavarskimi podatki, prav tako doseţenimi v pogojih reje, pa kaţe na to, da v naših razmerah dosegamo več kot 100 g/dan slabše neto priraste, niţje klavne mase, slabšo konformacijo, rezultati pri zamaščenosti pa so si podobni (Prevolnik 2007). V Sloveniji skoraj 15 odstotkov mladih bikov prirašča manj kot 800 g telesne mase na dan oziroma ima prirast trupa manjši od 450 g dan (Čandek Potokar 2007). 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 MLEKO PT KOMBINIRANA MESO Grafikon 4: Prikaz neto prirastov bikov v poskusu (g/dan)

MTP (kg) Kračun M. Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 25 Na podlagi grafikona 4 in statistične obdelave podatkov o neto prirastu bikov v poskusu, smo ugotovili, da so statistično značilne razlike (P 0,05) med rejsko usmeritvijo za mleko ter rejsko usmeritvijo za meso in biki iz progeno testne postaje. Prav tako so statistično značilne razlike (P 0,05) med kombinirano pasmo ter biki iz progenega testa in rejske usmeritve za meso. Po razseku klavnega trupa na klavni polovici se izvrši tehtanje mase klavnega trupa. Po obdelavi smo prišli do rezultatov, ki so prikazani v spodnjem grafikonu številka 5. Iz njega je razvidno, da se mase toplih polovic iz rejske usmeritve za mleko in PT med sabo ne razlikujeta, se pa od njiju razlikujejo mase klavnih polovic bikov kombiniranih pasem in bikov mesnih pasem. Največje srednje vrednosti za parameter mase toplih polovic so dosegali biki iz rej usmerjenih v prirejo govejega mesa in sicer srednje vrednosti 381,7 kg ter standardnim odklonom ± 65,9 kg. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 MLEKO PT KOMBINIRANA MESO Grafikon 5: Prikaz mase toplih polovic po zakolu Po obdelavi podatkov in iz grafikona 5 je razvidno, da so statistično značilne razlike (P 0,05) za maso toplih polovic med rejskimi usmeritvami meso in mleko ter biki iz progeno testne postaje. Prav tako so statistično značilne (P 0,05) razlike med biki iz rejske usmeritve za meso in kombinirano pasmo. Informacijo o starostni sestavi bikov v poskusu smo dobili na podlagi datuma rojstva. Podatke o zakolu z ušesnimi številkami smo

STAROST (dni) Kračun M. Primerjava klavnih lastnosti med naključno izbranimi biki in biki iz progenega testa Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 26 pridobili od pooblaščene organizacije Bureau Veritas, ki smo jih povezali s CPZ Govedo. Z vsemi pridobljenimi podatki smo izračunali starost bikov v poskusu. Iz obdelanih podatkov je razvidno, da so v zakol bili oddani biki lisaste pasme iz progenega testa, ki so imeli najniţjo srednjo vrednost za obravnavani parameter starost ob zakolu (LS-1, povprečna vrednost 464,60 dni, standardni odklon ± 51,47 dni). 800 700 600 500 400 300 200 100 0 MLEKO PT KOMBINIRANA MESO Grafikon 6: Starost bikov v poskusu (dni) Analiza rezultatov klavne kakovosti in intenzivnosti rasti kaţe, da bomo morali v Sloveniji za doseganje boljše klavne kakovosti povečati priraste mladih bikov. Iz tega sklepamo, da pri manjši intenzivnosti pitanja rejci čas zakola določajo glede na starost ţivali, saj so po 24 mesecih biki uvrščeni v 2. starostno kategorijo z niţjim plačilnim koeficientom, pri večji intenzivnosti pa je odločilni dejavnik za čas zakola telesna masa. Zelo teţkim bikom (nad 420 kg klavne mase) se po trenutno uveljavljenem plačilnem sistemu cena za kilogram zniţa, prav tako pa je večja moţnost da se preveč zamastijo (Čandek Potokar 2007). Iz podatkov, ki so podani v grafikonu 5 in 6 je razvidno, da imajo biki lisaste pasme iz progenega testa glede na starost največjo srednjo vrednost mase toplih polovic. Iz tega je razvidno, da je v ostalih rejah od koder izvirajo ostali biki pitanci v poskusu intenzivnost

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009 27 pitanja nizka z majhnimi dnevnimi prirasti, poleg tega pa ţivali oddajajo v zakol prehitro preden doseţejo pasemsko klavno zrelost. Vzrok temu gre iskati v načinu plačila in vrednosti za kilogram klavnega trupa B kategorije (biki nad 24 mesecev). Iz pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je 124 bikov (63,9 % vseh bikov) uvrščenih v R razred sistema EUROP za določanje mesnatosti. V razred U je bilo uvrščenih 38 bikov (19,6 % vseh bikov), v razred O je bilo uvrščenih 28 bikov (14,4 %), v razred P pa so bili uvrščeni 4 biki, kar predstavlja 1,2 %. Preglednica 3: Prikaz uvrstitve klavnih trupov za mesnatost v EUROP sistem USMERITEV EUROP MLEKO PT KOMBINIRANA MESO O- 4 0 1 0 O 14 6 0 0 O+ 2 0 1 0 P- 1 0 0 0 P 1 0 0 0 P+ 2 0 0 0 R- 0 0 9 2 R 4 77 21 3 R+ 1 0 6 1 U- 0 0 2 0 U 0 23 4 2 U+ 0 0 3 4 Iz podatkov o klavni kakovosti,ki so prikazani v preglednici številka 4 smo ugotovili, da se v stopnjo zamaščenosti 3 uvršča kar 145 bikov (74,7 % vseh bikov). V stopnjo zamaščenosti 2 je bilo uvrščenih 48 bikov (24,7 % vseh bikov). V stopnjo zamaščenosti 4 je bil uvrščen le en bik (0,5 % vseh bikov). Tako po nekaterih raziskavah (Čandek Potokar 2007) se najboljši razred (E) uvršča le 1,7 odstotka bikov, predvsem so to čisti LS biki in LS x M kriţanci, v najslabši razred (P) pa se je uvrstilo 2,4 odstotka bikov, predvsem ČB pasme.