UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK LJUBLJANA 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATERIALE IN METALURGIJO VREDNOTENJE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA OSEBNEGA VOZILA S POUDARKOM NA ANALIZI EMISIJ CO2 DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK LJUBLJANA, JULIJ 2016

UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF MATERIALS AND METALLURGY THE LIFE CYCLE ASESSMENT OF PERSONAL VEHICLES WITH THE EMPHASIS ON THE CO2 EMISSIONS ANALYSIS DIPLOMA WORK URŠKA FERK LJUBLJANA, JULY 2016

PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 58 Število strani: 47 Število slik: 28 Število preglednic: 13 Število literaturnih virov: 37 Študijski program: Materiali in metalurgija Komisija za zagovor diplomskega dela: Predsednik: prof. dr. Milan Bizjak Mentor: prof. dr. Borut Kosec Član: doc. dr. Blaž Karpe Član: prof. dr. Milan Terčelj Ljubljana,

Diplomsko delo je bilo izvedeno pod mentorstvom red. prof. dr. Boruta Kosca

IZVLEČEK Vse večja ozaveščenost o okoljskih obremenitvah, ki jih povzročamo s svojimi nepremišljenimi dejanji, nas vedno bolj sili k temu, da skušamo odstraniti ali vsaj omejiti čim več teh negativnih vplivov na okolje. Kot posamezniki lahko k temu veliko pripomoremo z zavestnimi in premišljenimi dejanji, ki imajo na okolje kar najmanjši negativen vpliv. Kot celotna družba pa si vlade z zakoni, direktivami in smernicami prizadevajo za zmanjšanje okoljske škode. Avtomobili, katerih število raste iz leta v leto, so eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. Težave se začnejo že pri sami izdelavi materialov, kasneje pri izdelavi avtomobila, njegovi uporabi in vzdrževanju, ter nenazadnje tudi pri ponovni uporabi ali končnemu odlaganju odpadkov. Največjo obremenitev za okolje pa predstavlja prav sama uporaba avtomobila. Emisije ogljikovega dioksida (CO 2), ki jih v svoji življenjski dobi povzročijo osebna vozila, so tako velike, da jih lahko podajamo kar v tonah. V diplomskem delu je izvedeno vrednotenje oziroma analiza obremenjevanja okolja glede na posamezne izbrane mejne scenarije. Kot orodje za kvantitativno vrednotenje in analizo okoljskih vplivov proizvodov, procesov in storitev, se danes najpogosteje uporablja metoda vrednotenja življenjskega cikla LCA (Life Cycle Assesment). Rezultati izvedenega vrednotenja in analize pa so vrednotene okoljske obremenitve proizvoda, procesa ali storitve skozi njegov celoten življenjski cikel, ki so najpogosteje izražene kot emisije potencialnega globalnega ogrevanja oziroma emisije CO 2. Kot nadgradnja vrednotenja življenjskega cikla avtomobila je bila izvedena tudi SWOT analiza, kjer smo pod drobnogled vzeli štiri aspekte, in sicer prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti, ki so nam v pomoč pri številnih strateških odločitvah. Ključne besede: osebno vozilo Renault Clio, vrednotenje življenjskega cikla, emisije CO 2, analiza i

ABSTRACT The increase in environmental awareness is forcing us to try to eliminate or at the least restrict the negative influences that we are causing with our reckless behaviour. As individuals, we can contribute by wilful in deliberate actions with the least negative environmental impacts. As a society, governments endeavour to decrease negative environmental impacts with laws, directives and guidelines. Cars, the number of which rises yearly, are one of the biggest environmental polluters. The problems begin with the production of materials, continue with the car assembly and maintenance and finally with the issue of reuse and final waste disposal. The simple use of the car is detrimental to our environment. The carbon dioxide (CO 2) emissions produced in a life span of a car are so substantial, that we refer to them in tons. In this diploma work, the evaluation or analysis of environmental impacts per selected individual limit scenarios is shown. As a tool for quantitative evaluating and analysis of environmental impacts of production, processes and services, the most common method is the Life Cycle Assessment (LCA). The results of the evaluating and analysis are the environmental impacts of the production, processes or services throughout the product s entire life span and are most commonly presented as emissions of potential global warming or CO 2 emissions. As an upgrade to the car s life cycle analysis, a SWOT analysis was also conducted. We took four aspects, which helped us with numerus strategic decisions into consideration: strengths, weakness, opportunities and threats. Key words: personal vehicle Renault Clio, life cycle assessment, CO 2 emissions, analysis ii

KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 1 2. RAZVOJ IN ZAČETKI AVTOMOBILIZMA... 2 3. RAZVRŠČANJE MOTORNIH VOZIL... 3 3.1 DVOTIRNA VOZILA... 3 3.2 ENOTIRNA VOZILA... 3 3.3 DIZAJNIRANJE MOTORNIH VOZIL... 4 3.4 MOTORNO VOZILO KOT TEHNIČNI SISTEM... 6 3.4.1 Tehnični sistem... 6 3.4.2 Sistem motornih vozil... 7 3.4.3 Delovanje enot v motornih vozilih... 7 4. VARSTVO OKOLJA V AVTOMOBILSKI DEJAVNOSTI... 8 4.1 Onesnaženje okolja... 8 4.2 Onesnaženje zraka... 8 4.3 Onesnaženje vode... 8 4.4 Onesnaženje tal in podzemne vode... 8 5. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV... 9 5.1 Zakonski okvir za varstvo okolja... 9 5.2 Ravnanje z odpadki v krožnem gospodarstvu... 9 6. RECIKLAŽA... 11 6.1 TEHNOLOGIJE RECIKLAŽE AVTOMOBILOV... 11 6.2 PRISTOPI RECIKLIRANJA AVTOMOBILOV... 12 6.2.1 Popolna demontaža (nemški pristop)... 12 6.2.2 Selektivna demontaža (francoski pristop)... 13 6.2.3 Ločevanje s predhodnim drobljenjem (ameriški pristop)... 14 6.3 PRODUKTI RECIKLAŽE IN DEMONTAŽE RABLJENIH AVTOMOBILOV... 15 7. OGLJIKOV DIOKSID (CO 2)... 16 7.1 ZMANJŠANJE EMISIJ CO 2... 16 8. VREDNOTENJE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA... 17 8.1 DIAGRAMA POTEKA... 18 8.2 VREDNOTENJE... 20 8.3 STANDARDI SKUPINE ISO 14000... 23 8.4 STANDARDI, KI OBLIKUJEJO METODO LCA... 24 8.4.1 Standard ISO 14040:2 006 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri... 25 8.4.2 Standard ISO 14044:2006 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri... 25 8.4.3 Standard ISO 14044:2006... 26 iii

8.4.4 Standard ISO 14047:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Primeri uporabe ISO 14047... 26 8.4.5 Standard ISO 14048:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Oblika dokumentiranja podatkov... 26 8.4.6 Standard ISO 14049:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Primer uporabe ISO 14049 opredelitev cilja in obsega študije ter LCI... 27 8.5 PROGRAMSKA ORODJA ZA ANALIZO LCA... 28 9. PREDSTAVITEV OSEBNEGA VOZILA RENAULT CLIO... 30 10. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE... 35 10.1 CILJI EU GLEDE POVPREČNIH EMISIJ CO 2 PRI NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILIH... 35 10.2 AVTOMOBILSKE PNEVMATIKE... 36 10.2.1 Starost avtomobilskih pnevmatik... 36 10.2.2 Minimalna dovoljena globina profila pnevmatike... 37 10.3 PRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA, EMISIJAH CO 2 IN EMISIJAH ONESNAŽEVAL ZUNANJEGA ZRAKA NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILOV... 37 10.4 RENAULT IN OKOLJE... 39 10.4.1 Upravljanje življenjskega cikla... 39 10.4.2 ECO2, nova oznaka za modele, ki so gospodarnejši in prijaznejši do okolja... 40 11. ANALIZA OBREMENJEVANJA OKOLJA GLEDE NA POSAMEZNE SCENARIJE 42 12. SWOT ANALIZA... 44 13. ZAKLJUČKI... 45 14. LITERATURA IN VIRI... 46 iv

SEZNAM SLIK Slika 1: Osebno vozilo Renault Clio 4 1,5dCi. [2]... 1 Slika 2: Ford model T [5]... 2 Slika 3: Pregled in razdelitev cestnih vozil. [6]... 3 Slika 4: Dizajniranje motornih vozil [6]... 5 Slika 5: Motorno vozilo kot tehnični sistem [6]... 6 Slika 6:Meja sistema z vhodnimi in izhodnimi podatki... 7 Slika 7: Osnovna načela zakonodaje o odpadkih [6]... 10 Slika 8: Obdelava starih avtomobilov po nemškem pristopu [7]... 13 Slika 9: Materialni tokovi pri reciklaži starih avtomobilov [8]... 14 Slika 10: Osnovni materiali, ki sestavljajo avtomobil v odstotkih [7]... 15 Slika 11: Faze življenjskega cikla in vplivi na okolje. [12]... 17 Slika 12: Faze življenjskega cikla proizvoda z vhodnimi in izhodnimi podatki. [13]... 18 Slika 13: Diagram poteka. [13]... 19 Slika 14: Sistem stalnih izboljšav na podlagi LCA metode. 15... 20 Slika 15: Faze LCA analize. [17]... 21 Slika 16: Proizvodni sistem v skladu s standardom ISO 14001:2015. [21]... 23 Slika 17: PDCA ( Plan Do Check Act) cikel. [21]... 24 Slika 18: Mednarodni standardi skupine ISO 14040. [22-26]... 25 Slika 19: Programska orodja BEES 3.0 [27], GaBi 5.0 [28] in SimaPro 8.0 [29]... 29 Slika 20: Dimenzije Renault Clia iz bočne strani. [30]... 31 Slika 21: Dimenzije Renault Clia iz ptičje perspektive. [30]... 32 Slika 22: Dimenzije Renault Clia s sprednje (zgoraj) in zadnje (spodaj) strani. [30]... 33 Slika 23: Letna (levo) in zimska (desno) pnevmatika. [33]... 36 Slika 24: Primer oznake avtomobilske pnevmatike [34]... 36 Slika 25: Oznaka avtomobilske pnevmatike [34]... 37 Slika 26: Seznam avtomobilov proizvajalca Renault. [35]... 38 Slika 27: Energijsko ekološka bilanca osebnega vozila [6]... 40 Slika 28: Poraba energije v življenjskem ciklu avtomobila [18]... 41 v

SEZNAM PREGLEDNIC Tabela 1: Okoljski zakoni [6]... 9 Tabela 2: Podrobnejša razdelitev faz izvedbe analize in vrednotenja LCA [13]... 22 Tabela 3: Prednosti in slabosti pri pripravi LCA analize [13]... 23 Tabela 4: Programska orodja za vrednotenje življenjskega cikla z metodo LCA [13]... 28 Tabela 5: Tehnične karakteristike Renault Clio 1.5 dci [30]... 30 Tabela 6: Teže karoserij in podsklopov (podatki iz interne dokumentacije REVOZ d.d.)... 31 Tabela 7: Vrednosti dimenzij Renault Clia [30]... 32 Tabela 8: Vrednosti dimenzij s sprednje in zadnje strani Renault Clia. [30]... 34 Tabela 9: Scenariji... 42 Tabela 10: Scenarij 1... 42 Tabela 11: Scenarij 2... 42 Tabela 12: Scenarij 3... 43 Tabela 13: Rezultati SWOT analize osebnega avtomobila Renault Clio 4 1,5dCi.... 44 vi

1. UVOD Avtomobil je cestno vozilo, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh, in ima lasten pogon. Beseda je speljana iz grške besede autos (»samo«,»samodejno«) in latinske besede mobilis (»premično). Z besedo»avtomobil«največkrat označujemo osebno potniško vozilo, ostale tipe avtomobilov pa poimenujemo z drugimi izrazi (tovornjak, poltovornjak, avtobus, ) ali s skupno besedo»motorna vozila«. Tako glede na namembnost avtomobile razdelimo na osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so lahko namenjeni za prevoz oseb ali tovora. [1] Slika 1: Osebno vozilo Renault Clio 4 1,5dCi. [2] 1

2. RAZVOJ IN ZAČETKI AVTOMOBILIZMA Prvi tako imenovani avtomobili so se pojavili že lata 1769, a se s tem ne strinjajo vsi strokovnjaki, zato za začetek velja leto 1885, ko so se pojavili prvi bencinski motorji z notranjim izgorevanjem. Leta 1769 je Nicolas-Joseph Cugnot prvi predstavil tricikel, ki ga je poganjal parni stroj. Zaradi težav z zanesljivostjo ni bil praktično uporaben, a je bil dobra odskočna deska za razvoj avtomobilov kot jih poznamo danes. Karl Benz je leta 1885 izdelal trikolesnik imenovan Benz Patent-Motorwagen, ki ga je upravljal s preprosto ročico in je bil prvi avtomobil na bencin. Prvi znani štirikolesni avtomobil je izdelal Gottlieb Daimler, ki je leta 1887 opravil prvo poizkusno vožnjo. Kočije so bile tudi prve karoserije avtomobilov, ki so jim kasneje, odstranili oje, pod sedeže vgradili motor, lesene dele pa je zamenjala pločevina. Vedno bolj pomembna je postajala tudi estetika avtomobila, aerodinamična oblika, ki poudari hitrost, gladke linije in elegantno zaobljeni blatniki. Hitro pa je na pomenu pridobivalo tudi udobje sedežev in prostornost v kabini. Prva kolesa so bila trda, neelastična in z železnim kolesnim obročem. Pnevmatike so bile s polno gumo obdana kolesa, ki jih je leta 1845 izumil in patentiral William Thomson, a so šle kasneje v pozabo. Novo pnevmatiko je leta 1888 patentiral Dunlop Boyd. Življenjska doba teh pnevmatik je bila zelo kratka, njihova zamenjava pa dokaj težka. V Nemčiji je leta 1873 odprla vrata prva proizvodnja pnevmatik pod vodstvom Edouarda Michelin. V družbi Rudge Whitworth pa so leta 1908 razvili snemljiva kolesa, ki so bila pritrjena z matico. Danes imajo avtomobili kolesa iz stisnjene jeklene pločevine ali litega aluminija in s tremi, štirimi ali petimi maticami. Prvi hladilni sistem, s katerim se odvaja toplota, ki nastaja v motorjih z notranjim izgorevanjem, so temeljili na izparevanju. Leta 1890 je Gottlieb Daimler speljal hladilno vodo po okviru svojega avtomobila, ki je krožila s pomočjo črpalke. To je bil povod za kasnejši razvoj hladilnih sistemov s hladilnimi rebri, ki je uporaben še danes. Na začetku so vozila krmilili z vzvodno ročico za vodenje sprednjih koles. Zaradi preobremenitve koles je bilo takšno vodenje vozila zelo težavno in tudi tvegano. Nov sistem je leta 1889 razvil Gottlieb Daimler, katerega zamisel mu je leta 1893 prevzel Karl Benz. Sistem je vseboval samostojno vodenje obeh osnih krakov, kar je omogočilo, da se je pri zaviranju hitrost sprednjih koles prilagajala upravljanju. Zgodnji razvoj avtomobilizma je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji. Z industrijsko revolucijo in posledično množično proizvodnjo je avtomobil postal dostopen širšemu krogu ljudi. Prvi serijski avtomobil je v tovarni v ZDA izdelal Ransom Eli Olds. Na povsem novo raven pa je s tekočim trakom postavil proizvodnjo Henry Ford, ki je znameniti Ford model T (slika 2) izdelal v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. [1],[3],[4] Slika 2: Ford model T [5] 2

3. RAZVRŠČANJE MOTORNIH VOZIL Cestna ali avtocestna vozila so kategorija, ki obsega vsa vozila zasnovana za cestno vožnjo. V osnovi jih delimo v dve skupini, motorna in priklopna vozila. V nasprotju s priklopnimi vozili imajo motorna vozila vedno mehanski pogonski sistem. Slika 3: Pregled in razdelitev cestnih vozil. [6] 3.1 DVOTIRNA VOZILA Motorna vozila z več kot dvema kolesoma lahko najdemo v dvotirnih ali večtirnih različicah. Te vključujejo: Osebne avtomobile, ki so namenjeni predvsem uporabi in prevozu ljudi, njihove prtljage in manjših tovorov. Uporabljajo se lahko tudi za vleko manjših prikolic. Število sedežev, vključno z voznikovim je omejeno na 9. Komercialna vozila, ki so zasnovana za transport ljudi, tovora in vlečenje prikolic. Osebnih avtomobilov ne razvrščamo v skupino komercialnih vozil. 3.2 ENOTIRNA VOZILA Motorna kolesa so enotirna vozila z dvema kolesoma. V to kategorijo lahko uvrstimo tudi stransko prikolico, ki je pritrjena na motocikel, a le pod pogojem, da skupna masa ne presega 400kg. Motorno kolo se lahko uporablja tudi za vleko prikolice. Enotirna vozila vključujejo: motorna kolesa, ki so opremljena s stalnimi komponentami (posoda za gorivo, motor), ki se nahajajo od kolena do stopal voznika, skuterje, kjer so glavne komponente vozila v višini kolen, saj noge voznika počivajo na dnu, kolesa s pomožnim motorjem, ki imajo nekatere značilne lastnosti koles, kot so na primer pedala. V to skupino uvrščamo mopede, motorna kolesa, 3

3.3 DIZAJNIRANJE MOTORNIH VOZIL Motorna vozila sestojijo iz sklopov komponent in njihovih posameznih komponent. Postavitev posameznih sestavov in njihove relativne pozicije ne urejajo nespremenljivi standardi. Tako, na primer je lako motor oblikovan kot neodvisen sestav, ali pa se lahko integrira kot podsestav večjih pogonskih enot. Ena od opcij je razdelitev vozila v 5 glavnih skupin: motor, pogonska enota, podvozje, karoserija in električni sistem. Odnosi med sestavi in njihovimi sestavnimi deli so prikazani na sliki 4. 4

Slika 4: Dizajniranje motornih vozil [6] 5

3.4 MOTORNO VOZILO KOT TEHNIČNI SISTEM Na sliki 5 je prikazan osebni avtomobil oziroma tipično motorno vozilo kot tehnični sistem. Slika 5: Motorno vozilo kot tehnični sistem [6] 3.4.1 Tehnični sistem Vsak stroj oziroma naprava predstavlja popolen oziroma kompleten tehnični sistem. Značilnosti tehničnih sistemov so naslednje: definirane meje sistema in povezave ter podane omejitve glede na okolje, imajo vhodne in izhodne kanale, najpomembnejši faktor, ki opredeljuje delovanje sistema, je skupno in ne posamezno delovanje posameznih funkcij znotraj sistema. Vhodne in izhodne spremenljivke so predstavljene s puščicami. Število puščic je odvisno od števila vhodnih in izhodnih spremenljivk. Kvadrat simbolizira mejo sistema (hipotetična meja), ki zarisuje mejo, ki ločuje posamezen tehnični sistem od drugih sistemov in okolice (Slika 6). Razlike, ki opredeljujejo značilnosti posameznega sistema vključujejo: vhodne spremenljivke ali parametre, ki vstopajo z zunanje strani meje sistema, obdelava v okviru sistema, izhodne spremenljivke ali parametri so izdani in posredvani okolici, ter ležijo na zunanji strani meje sistema (IPO koncept). 6

Slika 6: Meja sistema z vhodnimi in izhodnimi podatki 3.4.2 Sistem motornih vozil Motorna vozila so kompleksen tehnični sistem v katerem različni podsistemi delujejo v harmoniji, da skupen sistem izpolni svojo nalogo. Naloga osebnega vozila je prevoz ljudi, medtem ko je naloga tovornjaka prevoz tovora. 3.4.3 Delovanje enot v motornih vozilih Sistem je oblikovan tako, da podpira delovne procese v delovnih enotah. Poznavanje procesov, ki se izvajajo v delovnih enotah, kot je na primer pogonski motor, lahko pripomore k boljšemu razumevnju celotnega sistema motornega vozila, njegovega vzdrževanja in popravila. Koncept je primeren za uporabo katerega koli tehničnega sistema. Med glavne enote, ki sestavljajo motorno vozilo spadajo: agregat, skupina pogonskih enot (power-transfer assembly), podporna in nosilna konstrukcija, elektro hidravlični sistem (odprti in zaprtozančni sistemi, ), električni in elektronski sistemi (kot na primer varnostne naprave). Vsaka delovna enota deluje kot podsistem s točno določeno nalogo. [6] 7

4. VARSTVO OKOLJA V AVTOMOBILSKI DEJAVNOSTI 4.1 Onesnaženje okolja Tehnični sistemi, vključno s tistimi, ki so povezani s proizvodnjo motornih vozil in njihovo nadaljno uporabo, ustvarjajo strupene pline, prah kemične snovi odpadno vodo in hrup, ki skupaj predstavljajo vse večjo nevarnost za naše naravno okolje. Konkretno lahko onesnaženje okolja: ogroža zdravje in telesno počutje ljudi in živali (rakotvorne snovi), zaradi kislega dežja povzroča poškodbe rastlin in gozdov, uniči fizične lastnine, kot so stavbe zgrajene iz peščenjaka, spodbuja kopičenje umazanije in kontaminacijo (saje), poškoduje atmosfero in izzove podnebne spremembe, porabi nenadomestljive naravne vire. 4.2 Onesnaženje zraka Zrak onesnažujejo predvsem strupene in škodljive snovi, ki so posledica procesov zgorevanja. Onesnaževalci, ki za kakovost zraka predstavljajo posebno nevarnost vključujejo ogljikov monoksid (CO), nezgorele ogljikovodike (HC), dušikove okside (NO X), žveplov dioksid (SO 2), sajaste delce in delce, ki vsebujejo težke kovine. Ustrezni ukrepi in naprave, ki so na voljo za ohranjanje kakovosti zraka, vključujejo neosvinčena goriva, katalizatorje in filtre za trdne delce, namenjene za uporabo v dizelskih motorjih. 4.3 Onesnaženje vode Onesnaževanje vode je predvsem posledica gospodinjskih in industrijskih odplak. Odpadna voda iz gospodinjstva je v grobem sestavljena iz človeških odplak, ostankov mila in čistilnih sredstev. Industrijske odpadne vode pa sestavljajo strupeni materiali in ostanki mineralnih olj. Sistemi filtracije za posebne namene v posameznih gospodarskih dejavnostih, kot so oljni separatorji, lovilci mulja v avtomobilskih servisih, naprave za čiščenje vode v avtopralnicah, morajo te onesnaževalce odstraniti preden se lahko industrijska odpadna voda združi z gospodinjskimi odplakami v čistilni napravi. Vsi ti ukrepi morajo biti končani, preden se obdelana voda lahko vrne v naravni vodotok. 4.4 Onesnaženje tal in podzemne vode Onesnaženje tal in podzemne vode je posledica naftnih derivatov, na primer nafte in kemičnih čistilnih sredstev. Drugi onesnaževalci vključujejo težke kovine (svinec) in strupene kemikalije, ki so posledica pretirane uporabe gnojil in insekticidov. 8

5. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV 5.1 Zakonski okvir za varstvo okolja Da zagotovimo, da bo človeštvo lahko še naprej živelo pod sprejemljivimi pogoji, v prihodnosti ne bomo imeli druge izbire, kot da prevzamemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje količine onesnaženosti, ki vstopa v okolje. Vlade si z zakoni, direktivami in smernicami prizadevajo za zmanjšanje okoljske škode. Zakoni in predpisi predstavljeni v tabeli, predstavljajo temelj varstva okolja, ki se nanaša na dejavnosti povezane z avtomobilizmom. Tabela 1: Okoljski zakoni [6] Okoljski zakoni Zakon o odstranjevanju odpadkov Vodne pravice Zakon o kemikalijah Avtoceste in prometni predpisi Predpisi glede zdravja in varnosti pri delu Ravnanje z odpadki v zaprtem krogu Zakon o vodnih virih Zakon o kemikalijah Zakon o nevarnih tovorih Zakon o varnostni premi Odlok o odpadnih oljih, odlok o nadzorovani specifikaciji odpadkov, odlok o nadzorovani specifikaciji posebnih odpadkov, odlok o odsluženih vozilih Odlok o skladiščenju tekočin, ki so lahko nevarne za vodo, odlok o opremi za ravnanje z materiali, ki so lahko nevarni za vodo Odlok o nevarnih snoveh in kemikalijah Odlok o prevozu nevarnega tovora Odlok o vnetljivih tekočinah Tehnična navodila o odpadkih Tehnične smernice o nevarnih materialih in snoveh Tehnična direktiva Tehnične smernice o nevarnih tekočinah 5.2 Ravnanje z odpadki v krožnem gospodarstvu Ta zakon ureja odstranjevanje odpadnih snovi in odpadnega olja. Odpadki so definirani kot vsi prenosni oziroma premični materiali, ki jih njihvi lastniki želijo odstraniti in/ali materiali ali substance, ki morajo biti odstranjene, da zadostujejo najnižjim standardom za zaščito okolja. V skladu s tem zakonom, vključuje odstranjevanje odpadkov tudi reciklažo, skladiščenje, zbiranje, prevoz, obdelavo in končno skladiščenje odpadnih materialov. Priznana so naslednja načela: odpadke moramo preprečiti ali vsaj zmanjšati na najnižjo možno raven, če je le mogoče morajo biti dpadki reciklirani, odpadke je potrebno ločiti ali odstraniti, kadar je njihovo preprečevanje ali recikliranje nemogoče. [6] 9

Odpadki če to ni mogoče če to ni mogoče Potrebno se jim je izogniti Ohranjanje virov, npr.: brez odvečnih embalažnih materialov Potrebno jih je reciklirati Recikliranje ali pridobivanje energije, npr.: proizvodnja toplote Potrebno jih je odstraniti Končno shranjevanje, npr.: peščene pasti za ostanke Slika 7: Osnovna načela zakonodaje o odpadkih [6] 10

6. RECIKLAŽA Veliko snovi in materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji motornih vozil imjo veliko ekonomsko vrednost in so primerni za večkratno uporabo pri proizvodnem ciklu. To zmanjšuje stroške, povezane s proizvodnjo novih vozil, hkrati pa znižuje stroške odlaganja odpadkov. [6] Najvažnejše naloge proizvodnje vozila morajo biti: zmanjšanje porabe energije, enostavna demontaža, ustrezno recikliranje in manjša uporaba strupenih kovin in materialov. Trend, ki ga je sprejela večina evropskih držav, je stoodstotno recikliraje starih vozil, ki ga uspešno uporablja že več podjetij. Zahteve o recikliranju pa proizvajalci upoštevajo že pri sami konstrukciji vozil. Reciklaža vozil je zelo pomembna, saj so zaradi stalnega porasta proizvodnje motornih vozil vse večje tudi količine odpadnih vozil. Pri reciklaži starih avtomobilov so pomembne sledeče postavke: odprava strupenih elementov kot so krom, živo srebro, svinec, halogeni polimeri, Pred predelavo v mlinih se mora avtomobil demontirati, pri čemer se odstranijo težke in strupene kovine in druge snovi, ki pri zgorevanju povzročijo nastanek zelo stupenih plinov, ki uničujejo ozonski plašč, ključne strukturne komponente iz osnovnih zlitin, ki bazirajo na skupnih legirnih elementih, pri čemer si moramo prizadevati zmanjšati težo in število elementov, izogibanje neobičajnim legirnim elementom. Te zlitine imajo sicer zaželene lastnosti dodatek litija poveča specifično togost, kalij omogoča odlično plastično oblikovanje, vendar pa lahko ti elementi povzročajo težave pri recikliranju, poiskati trg za vsak recikliran material, spodbujati razvoj trga recikliranih materialov iz starih vozil v vse industrijske veje, oblikovanje delov na način, ki omogoča, da se po predelavi v mlinih dobijo deli iz istega materiala. To je možno doseči s prilagoditvijo delov materialov, tako da nerazdružljivo spojene dele zmanjšamo na minimum, racionalna uporaba kompozitnih materialov. Armirana plastika, keramični kompoziti s kovinsko matrico in nekatere druge redke kombinacije lahko imajo fizične in funkcionalne lastnosti, ki jim dajejo veliko uporabno vrednost (oblike, ki jih ni mogoče dobiti le z uporabo jekla, lahko enostavneje dosežemo z uporabo kompozita, saj so lažji od jekla). Velik problem pri recikliranju kompozitov predstavljajo vlakna, ki jim dajejo trdnost, a otežujejo njihovo razstavljanje na komponente, spodbujanje ločevanja različnih materialov in izgradnjo novih predelovalnih obratov, v katerih se lahko predeluje obdelan aluminij, jeklo in če je mogoče tudi posamezne zlitine. 6.1 TEHNOLOGIJE RECIKLAŽE AVTOMOBILOV V svetu je za recikliranje vozil na koncu življenjskega cikla več pristopov, in se razlikujejo v filozofiji in procesu. Pri načrtovanju same organizacije poteka recikliranja rabljenih avtomobilov, je potrebno posebno pozornost nameniti naslednjim dejavnikom: doseči stpnjo razvoja tehnik in tehnologij za recikliranje starih avtomobilov, še posebej na področju nemagnetnih kovin in njihove ponovne uporabe, uporaba novih materialov za proizvodnjo novih avtomobilov, možnost ponovne uporabe materialov iz postopka reciklaže starih avtomobilov, način zbiranja ostankov odpada, ki spadajo med posebne odpadke, organizacija zbiranja starih avtomobilov. 11

6.2 PRISTOPI RECIKLIRANJA AVTOMOBILOV Najpogostejši pristopi reciklaže avtomobilov so: popolna demontaža (nemški pristop), selektivna demontaža (francoski pristop), ločevanje s predhodnim drobljenjem (ameriški pristop). 6.2.1 Popolna demontaža (nemški pristop) Demontaža delov ter ločevanje delovnih tekočin omogoča ponovno uporabo in reciklažo. Stroški odlaganja in sežiganja odpadkov naraščajo, zato je demontaža vedno bolj dobičkonosen posel. Demontaža rabljenih avtomobilov se lahko izvede: ročno, mehansko, z delno avtomatskimi postopki, ali z avtomatskimi postopki. Demontaža starih avtomobilov se lahko deli na dva načina: brez omejitev na tip ali model avtomobila, oziroma z omejitvami na določen model ali tip starega avtomobila. Pri demontaži določenih modelov ali tipov starih avtomobilov je lahko stopnja avtomatizacije višja, s tem pa se izboljšuje tudi učinkovitost obdelave. 12

Odločitev o obdelavi/prodaji vozila Prevoz vozila na zbirno mesto / demontaža na stroške lastnika Prevzem vozila Obdelava vozila Nadaljnja prodaja vozila Izdaja potrdila o reciklaži Lastnik s potrdilom odjavi vozilo Prevoz vozila do mesta demontaže Prevzem vozila Odvajanje tekočin, demontaža zračnih blazin in motorja Označevanje delov Vodenje evidence delov in demontaže vozila v računalniškem sistemu Stiskanje karoserije in neuporabnih delov Drobljenje Prodaja rezervnih Nevtralizacija delov tekočin Slika 8: Obdelava starih avtomobilov po nemškem pristopu [7] 6.2.2 Selektivna demontaža (francoski pristop) Glavni cilj selektivne demontaže je ponovna uporaba delujočih delov iz starega avtomobila. Postopek selektivne demontaže se uporablja predvsem za demontažo novejših avtomobilov, kjer se domneva, da obstaja veliko število nepoškodovanih delov. Postopek je prilagojen in specializiran zgolj za pridobitev teh delov. Izkušnje kažejo, da takšna demontaža prinaša dobiček, saj je tržišče za dobljen izdelek veliko. Prehod iz drobljenja na predhodno demontažo in nato drobljenje ali stiskanje se večino uporablja v evropskih državah. Demontaža je v večini primerov mehanizirana. Odstranjujejo se pnevmatike, izpušni ventili (zaradi katalizatorja), tekočine (gorivo, olja, hladilne tekočine, zavorne tekočine, ), nato še odbijači, hitrostni menjalniki in električna oprema, vključno 13

z akumulatorjem, alternatorjem in podobnim. Uporabni deli gredo v skladišče rezervnih delov. Stroški demontaže in reciklaže so deloma pokriti ravno iz teh rezervnih delov, saj prodaja le teh predstavlja največji dobiček v celotnem procesu reciklaže starih avtomobilov. Ločeni deli in materiali, namenjeni reciklaži, gredo v nadaljne postopke. 6.2.3 Ločevanje s predhodnim drobljenjem (ameriški pristop) Pri tem postopku se celotni avtomobil zdrobi v posebnih drobilnikih, nato pa se lahko zdrobljen produkt še vedno obdela s katerokoli metodo ločevanja. Avtomobil je dostavljen na kraj, kjer se pred drobljenjem odvedejo vse tekočine, odstrani se akumulator in pnevmatike. Postopek se nadaljuje v drobilniku, ki ima vgrajen tudi sistem za odpraševanje. Zdrobljen material gre v postopek prve stopnje ločevanja, kjer se z magnetom odstranijo železni delci. Ostanek gre v drugo stopnjo ločevanja, v tako imenovn električni separator, kjer se ločuje nekovinski material od ostalih barvnih kovin. Nadalje je mogoče nekovinske materiale in barvne kovine tudi razvrščati. To se lahko doseže s kombinacijo gravitacije in specialnih (magnetnih, električnih in optičnih) metod ločevanja. Staro vozilo Demontaža v obratu za reciklažo Odvoz na reciklažo Rezervni deli Barvne kovine Drobljenje, Razvrščanje z magnetom, 100% razbitine kovine na bazi železa 69% Lahki ostanek 25%, od tega: Lahki ostanek 6%, plastika 29% zračni separator elastomeri 23% steklo in keramika 13% lesna vlakna 10% premazi 3% kovine 17% ostalo 5% Od tega: aluminij 41,2% baker 5% cink 28,7% svinec 1,8% Ostalo 23,3% Reciklaža Odlagališče Reciklaža Odlagališče Slika 9: Materialni tokovi pri reciklaži starih avtomobilov [8] 14

6.3 PRODUKTI RECIKLAŽE IN DEMONTAŽE RABLJENIH AVTOMOBILOV Na zapleten proces reciklaže vpliva že sama sestava avtomobila. Ocenjuje se, da avtomobil v povprečju vsebuje okoli 80 različnih vrst materialov in 10000 sestavnih delov. Na sliki 10 so v odstotkih prikazani osnovni materiali, ki sestavljajo avtomobil. [7] TEKOČINE; 6% STEKLO; 3% OSTALO; 3% GUMA; 4% PLASTIKA; 8% KOVINA; 76% Slika 10: Osnovni materiali, ki sestavljajo avtomobil v odstotkih [7] 15

7. OGLJIKOV DIOKSID (CO2) Ogljikov dioksid je glavni toplogredni plin, ki se sprošča zaradi različnih človeških dejavnosti. V letu 2014 je od vseh ameriških emisij toplogrednih plinov, bilo 80,9% ravno ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid je naravno prisoten v ozračju kot del Zemljinega ogljikovega cikla (naravno kroženje zraka med atmosfero, oceani, tlemi, rastlinami in živalmi). Človeške dejavnosti pa z dodajanjem ogljikovega dioksida v ozračje ta cikel spreminjajo in vplivajo na sposobnost gozdov in drugih rastlin, ki iz ozračja odstranjujejo ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid sicer nastaja tudi iz različnih naravnih virov, za povečanje teh emisij pa so odgovorne človeške dejavnosti. Glavna dejavnost, ki oddaja ogljikov dioksid v ozračje je gorenje fosilnih goriv (premoga, zemeljskega plina, nafte) za energijo in transport, čeprav ogljikov dioksid nastaja tudi pri nekaterih industrijskih procesih in spremembi rabe tal. Glavni viri emisij ogljikovega dioksida so: električna energija. Enega večjih posamičnih virov emisij ogljikovega dioksida dobimo s proizvodnjo električne energije. Vrsta fosilnih goriv, ki se uporablja za ustvarjanje električne energije vpliva na količino oddajanja ogljikovega dioksida (kurjenje premoga proizvede več CO 2, kot zemeljski plin ali nafta), transport. Naslednji večji vir emisij je prevoz ljudi in blaga, ki nastane pri zgorevanju bencina ali dizelskega goriva. Ta kategorija vključuje ves cestni, letalski, morski in želežniški promet, industrija. Veliko industrijskih procesov oddaja CO 2 preko zgorevanja fosilnih goriv. Številni postopki proizvajajo CO 2 s pomočjo kemijskih reakcij, ki ne vključujejo zgorevanja, kot na primer proizvodnja in poraba mineralnih izdelkov, kot so cement, proizvodja kovin (železo, jeklo), ter proizvodnja kemikalij. Številni industrijski procesi pa uporabljajo za proizvodnjo električno energijo in s tem posredno povečujejo emisije CO 2 iz proizvodnje električne energije. Ogljikov dioksid se nenehno izmenjuje med ozračjem, oceani in kopnim, saj je tako proizveden kot porabljen s strani veliko mikroorganizmov, rastlin in živali. Narava tako s proizvedenim in porabljenim CO 2 tvori ravnotežje, ki pa ga je porušil človek, še posebej po industrijski revoluciji, ki se je začela okoli leta 1750. Človeške dejavnosti so tako znatno prispevale k podnebnim spremembam z dodajanjem CO 2 in drugih toplogrednih plinov v ozračje. 7.1 ZMANJŠANJE EMISIJ CO 2 Najučinkovitejši način za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje je zmanjšanje porabe fosilnih goriv. Primeri zmanjšanja emisij CO 2 so: izboljšanje izolacije stavb. Z izolacijo stavb in uporabo bolj učinkovitih in varčnih električnih naprav, zmanjšamo porabo goriva za ogrevanje in pridobivanje električne energije, varčevanje z energijo. S skrbnim upravljanjem in doslednim ugašanjem naprav, ki niso v uporabi, pripomoremo k zmanjšanju povpraševanja po električni energiji in posledično tudi zmanjšamo porabo fosilnih goriv za pridobivanje le te, menjava goriva. S proizvodnjo več energije iz obnovljivih virov in uporabo goriv z nižjo vsebnostjo ogljika, prav tako znižujemo raven CO 2 v ozračju. Življenjska doba ogljikovega dioksida je slabo definirana, saj se v daljšem časovnem obdobju plin ne uniči, ampak se premika med različnimi deli sistema ocean - ozračje kopno. Nekaj odvečnega ogljikovega dioksida se hitro absorbira, na primer na površino oceanov, nekaj pa ga ostane v ozračju tisoče let, deloma zaradi počasnih procesov, s katerimi se ogljik veže na morske sedimente. [9] 16

8. VREDNOTENJE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA Danes se kot orodje za kvantitativno vrednotenje in analizo okoljskih vplivov proizvodov, procesov in storitev najpogosteje uporablja metoda vrednotenja življenjskega cikla (kroga) (LCA - Life Cycle Assesment). [10] Standard ISO 14040 [11] definira LCA kot postopek razčlenitve življenjskega cikla oziroma kroga proizvoda, procesa, storitve oziroma sistema na posamezne faze v celotni njegovi življenjski dobi in analiziranje njegovih okoljskih vplivov. Rezultati izvedenega vrednotenja in analize pa so ovrednotene okoljske obremenitve proizvoda, procesa oziroma storitve skozi njegov celoten življenjski cikel, ki so najpogosteje izražene kot emisije potencialnega globalnega ogrevanja oziroma kot emisije ogljikovega dioksida (CO 2). Slika 11: Faze življenjskega cikla in vplivi na okolje. [12] Metoda vrednotenja življenjskega cikla je opredeljena objektivno za vrednotenje ekološkega bremena, ki je povezan z izdelkom, njegovo izdelavo in uporabo. Metoda meri in identificira porabljeno energijo, uporabljene materiale in odpadke spuščene v okolje ter navsezadnje ocenjuje tudi njihov vpliv na okolje. V oceno je vključeno načrtovanje, pridobivanje surovin, izdelava, pakiranje, transport, uporaba, vzdrževanje, morebitna reciklaža ter odlaganje. Tako lahko na podlagi dobljenih rezultatov izboljšujemo in optimiziramo proizvode in proizvodne procese. V nasprotju z nekaterimi tradicionalnimi metodami lahko z LCA ovrednotimo posamične faze celotnega življenjskega obdobja izdelka, pri tem pa upošteva tudi njihove medsebojne odvisnosti in njihov skupen vpliv na okolje. Okoljske vidike in možne vplive na okolje LCA določa: z zbiranjem podatkov (inventarizacija) vseh surovin, količine porabljene energije v celotni življenjski dobi izdelka in količini emisij, ki so sproščene v celotno okolje, z ocenjevanjem in vrednotenjem vseh teh vplivov na okolje, s pravilno interpretacijo podatkov, ki je ključna za dobro razumevanje vplivov proizvodov in proizvodnega procesa na okolje. 17

Metoda vrednoti vse vhodne in izhodne podatke izbranega proizvoda, procesa ali storitve, z njimi povezane odpadke, vplive na človeka in njegovo zdravje, vplive na okolje ter pravilne interpretacije in posredovanje dobljenih rezultatov. 8.1 DIAGRAMA POTEKA Diagram poteka je orodje za prikaz vhodnih in izhodnih tokov oziroma podatkov (Slika 12) obravnavanega procesa, proizvoda oziroma storitve. Slika 12: Faze življenjskega cikla proizvoda z vhodnimi in izhodnimi podatki. [13] Z združevanjem diagramov poteka posameznih stopenj oziroma faz življenjskega cikla, dobimo celotno sliko vhodnih in izhodnih tokov v življenjskem ciklu. Bolj ko je diagram poteka kompleksen, večja je natančnost rezultatov, prav tako pa se kompleksnost odraža na porabljenih sredstvih in času. Pri primerjavi dveh proizvodov, procesov ali storitev je pomembno, da sta si diagrama poteka obeh čim bolj podobna, saj lahko v nasprotnem primeru pride do izkrivljenja rezultatov. Na sliki 13 je prikazan primer diagrama poteka procesa, ki ima namen proizvesti določen končni produkt oziroma izdelek. 18

Slika 13: Diagram poteka. [13] Metoda vrednotenja življenjskega cikla (LCA) upošteva okoljske vplive proizvodnih procesov, pridobivanje surovin, uporabljenih v teh postopkih, uporabo in vzdrževanje proizvoda s strani potrošnika, njegov konec življenja (recikliranje, ponovno uporabo ali odstranjevanje) in tudi različni načini prevoza, ki se pojavljajo med vsako povezavo v verigi. Metodo LCA lahko opredelimo kot objektivno metodo za vrednotenje oziroma določitev ekološkega bremena, povezanega z izbranim proizvodom, procesom ali aktivnostjo. Metoda poleg identificiranja in izmere energije, uporabljenih materialov in odpadkov odloženih oziroma spuščenih v okolje, ocenjuje tudi vpliv energije in materialov, uporabljenih iz okolja in spuščenih oziroma odloženih v okolje. Z njo lahko tudi predlagamo in določimo možnosti za izboljšanje obravnavanih proizvodov, procesov in storitev. Metoda vrednotenja življenjskega cikla je metoda, s katero ovrednotimo obremenitve okolja, povezane s proizvodnjo proizvoda, procesom ali s storitvijo, tako da ugotovimo, koliko energije in materialov glede na vrsto in količino je potrebnih, kakšne so vrste in količine odpadkov in emisij v okolje ter kakšne so možne posledice za okolje. Z oceno življenjskega cikla proizvodov je možno predvideti mogoče izboljšave v odnosu do okolja. Ocene vključujejo celotno LCA, vključno z načrtovanjem, izdelavo, transportom in distribucijo, pakiranjem, uporabo, vzdrževanjem, morebitnim recikliranjem in končnim odlaganjem. Organizacije in podjetja, ki želijo prepoznati in nadzirati vpliv na okolje, lahko izboljšajo okoljsko učinkovitost z uvedbo standardov serije ISO 14001. 14 Temeljni namen in smisel metode vrednotenja življenjskega cikla LCA je slediti sistemu stalnih izboljšav, ki jih kupec zahteva in pričakuje od proizvajalca, kar se odraža skozi vse faze proizvodnega procesa od vhoda do izhoda (Slika 14). 19

STALNE IZBOLJŠAVE K U P E C Z A H T E V E UPRAVLJANJE Z VIRI ODGOVORNOST VODSTVA MERJENJE, ANALIZE IN IZBOLJŠAVE Z A D O V O L J S T V O K U P E C REALIZACIJA IZDELKA VHOD IZDELEK IZHOD Slika 14: Sistem stalnih izboljšav na podlagi LCA metode. 15 8.2 VREDNOTENJE V okviru diplomskega dela bomo uporabili metodo vrednotenja oziroma analize življenjskega cikla (LCA) za definiranje in vrednotenje okoljskih vplivov preko celotnega življenjskega cikla posameznih proizvodov, procesov in storitev. Analiza življenjskega cikla temelji na mednarodno standardizirani metodologiji in omogoča sistematično, strukturirano in celovito ovrednotenje vplivov, ki jih imajo proizvodi, storitve in proizvodni procesi na okolje, zdravje ljudi, klimatske spremembe, ozonsko plast, toksikološki stres ter ekološki sistem (poraba vode, zemlje, hrup,...). [16] Ameriška agencija za varovanje okolja (EPA) definira metodo vrednotenja življenjskega cikla LCA kot orodje za določanje okoljskih vidikov in možnih vplivov proizvodov, procesov in storitev z: zgraditvijo inventarja relevantnih energetskih in materialnih vnosov in okoljskih izpustov, oceno potencialnih okoljskih vplivov identificiranih vnosov in izpustov, ter interpretacijo rezultatov za pomoč pri odločanju o okoljskih vplivih proizvodov, procesov oziroma storitev. Principe in postopke uporabe metode LCA pokrivajo standardi družine ISO 14040, ki v osnovi predvidevajo 4 faze izvedbe (Slika 13): [17] definicija cilja in meje sistema, analiza podatkov, ocena vplivov, in razlaga rezultatov oziroma interpretacija. 20

Slika 15: Faze LCA analize. [17] 21

Podrobnejša razdelitev faz izvedbe analize in vrednotenja LCA je prikazana v Tabeli 2. Tabela 2: Podrobnejša razdelitev faz izvedbe analize in vrednotenja LCA [13] 1. Definiranje ciljev in obseg projekta: definirati cilje projekta, definirati informacije, ki jih potrebujemo, definirati potrebno natančnost analize, definirati organiziranost podatkov in prikaz končnih rezultatov, definirati obseg projekta, ter definirati osnovna pravila izvedbe dela. 2. Zbiranje podatkov - analiza: priprava diagrama življenjskih ciklov vrednotenega proizvoda, procesa oziroma, storitve, priprava načrta zbiranja podatkov, zbiranje podatkov, ovrednotenje in poročanje rezultatov. 3. Ocena vplivov: določitev vplivnih skupin, razvrščanje podatkov v vplivne skupine, pretvarjanje podatkov zaradi primerljivosti, primerjava podatkov, grupiranje indikatorjev (npr. glede na lokacijo izvora), tehtanje označevanje potencialno največjih vplivov in njihov vpliv, presoja in dokumentiranje rezultatov. 4. Interpretacija: analiza rezultatov, izdelava zaključkov, pojasnitev omejitev, priprava predlogov na podlagi ocene vplivov in nepristransko poročanje o ugotovitvah, priprava razumljive, popolne in konsistentne predstavitve LCA analize skladno z zastavljenimi cilji, zaključni del - revizija celotne LCA analize. Definiranje cilja in opredelitev mej problema zajema določitev funkcij v sistemu, izbor funkcionalne enote, izbor sistemov in način delitve obremenitev okolja. Z opredelitvijo mej sistema določimo preučevane procese in operacije, ki so predmet analize. Analiza podatkov, imenovana tudi kratko LCI (Life Cycle Inventory), zajema zbiranje podatkov o vnosih in iznosih sredstev, materiala, energije in snovi, ki sestavljajo in poganjajo proces ali proizvod oziroma kako drugače prispevajo k življenjskemu krogu. Faza ocene vplivov ali LCIA (Life Cycle Impact Assessment) predstavlja vrednotenje potencialnih človeških in okoljskih vplivov porabe energije, vode in materialov ter na drugi strani okoljskih izpustov identificiranih v predhodni fazi. Faza razlage oziroma interpretacije rezultatov poteka vzporedno z vsemi zgoraj opisanimi fazami. Je metoda sistematične identifikacije, kvantifikacije, preverjanja in evaluacije informacij iz rezultatov LCI ali LCIA. To dosežemo z identifikacijo podatkovnih elementov, ki odločilno prispevajo k vsaki kategoriji vpliva, evalvacijo občutljivosti, vrednotenjem celote in konsistence raziskovanega primera in povzemanjem zaključkov ter priporočil na temelju razumevanja kako je bila metoda uporabljena. Prednosti in slabosti pri pripravi analize in vrednotenja življenjskega cikla so zbrane v Tabeli 3. 22

Tabela 3: Prednosti in slabosti pri pripravi LCA analize [13] + Prednosti uporabna na različnih ravneh odločevanja, možna eliminacija negativnih vplivov pred implementacijo procesa, informiranost in možnost izbire. - Slabosti kako primerjati vplive in odločanje, časovno in finančno potratna, razumljivost in pravilna interpretacija, pravilnost in zaupanje v podatke. Uporaba LCA postaja vse bolj razširjena. Obstaja večje število nacionalnih ali regionalnih podatkovnih baz, ki pokrivajo glavne industrijske sektorje, kot so farmacija, proizvodnja hrane, gradbeništvo, livarstvo, industrija jekla, avtomobilska industrija. Danes imajo številne organizacije organizirane lastne službe LCA, na trgu pa obstaja cela množica programskih orodij za analizo LCA. Danes je LCA tudi predmet poučevanja na dodiplomskih in podiplomskih študijih uglednih evropskih in svetovnih univerz. [18] 8.3 STANDARDI SKUPINE ISO 14000 Naraščajoča skrb za varovanje okolja in človekovega zdravja nas spodbuja, da namenjamo vedno več pozornosti vplivom svojih dejavnosti, proizvodov ali storitev na okolje. Dobro gospodarjenje vključuje okoljske prednosti in omejitve. [19] Mednarodni standardi za ravnanje z okoljem omogočajo učinkovito vključevanje vidikov okolja v delovanje posamezne organizacije. Eno izmed orodij za iskanje ravnovesja med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki oziroma za doseganje trajnostnega razvoja je tudi sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami ISO 14001. [20] Na Sliki 16 je prikazan proizvodni sistem v skladu s standardom ISO 14001. Slika 16: Proizvodni sistem v skladu s standardom ISO 14001:2015. [21] Mednarodni standardi skupine ISO 14000 opredeljujejo sistem, ki izboljšuje okoljsko učinkovitost in pomembno prispevajo k izboljšanju poslovanja organizacije kot celote. 23

Osnova Standarda ISO 14001 je t.i. Demingov krog ali PDCA cikel. Nenehno izboljševanje deluje na sistemu PDCA (Plan Do Act Check - Načrtuj Izvrši Preveri Ukrepaj) cikla, kjer mora podjetje ustrezno načrtovati, izvesti, preveriti in ukrepati glede na učinkovitost izvedenega ukrepa (Slika 17). Slika 17: PDCA ( Plan Do Check Act) cikel. [21] 8.4 STANDARDI, KI OBLIKUJEJO METODO LCA Standardi sami po sebi ne postavljajo meril za način ravnanja z okoljem. So le orodje, pomoč za dober pregled nad uresničevanjem postavljenih ciljev. Na področju vrednotenja, analize in ocenjevanja življenjskega cikla (LCA) imamo na voljo mednarodno uveljavljen standard ISO 14040, ki obsega skupino standardov (Slika 18). [22-26] 24

ISO 14040:2006 Environmental Management - Life Cycle Assessment - Principles and Framework ISO 14041:1998 Environmental Management - Life Cycle Assessment - Goal and Scope Definition and Inventory Analysis ISO 14042:2000 Environmental Management - Life Cycle Assessment - Life Cycle Impact Assessment ISO14043:2000.Environmental Management - Life Cycle Assessment - Life Cycle Interpretation ISO 14044:2006 Environmental Management - Life Cycle Assessment Guidelines ISO 14047:2008 Environmental Management - Life Cycle Assessment Examples of Application of ISO 14042 ISO 14048:2008 Environmental Management - Life Cycle Assessment - Life Cycle Assessment Data Documentation Format ISO 14049:2008 Environmental Management - Life Cycle Assessment - Examples of Application of ISO 14041 to Goal and Scope Definition and Inventory Analysis Slika 18: Mednarodni standardi skupine ISO 14040. [22-26] V nadaljevanju sledi kratek opis in razlaga najpomembnejših standardov iz skupine ISO 14040. 8.4.1 Standard ISO 14040:2 006 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri Opisuje načela in okvire za analizo življenjskega cikla vključno z opredelitvijo cilja in obsega analize življenjskega cikla, fazo določitve inventarja življenjskega cikla, fazo vrednotenja vpliva, fazo interpretacije rezultatov življenjskega cikla, načinom poročanja in kritične ocene LCA, omejitvami LCA, razmerji med posameznimi fazami LCA ter pogoji uporabe izbranih vrednosti in neobveznih elementov. Standard ne opisuje detajlov tehnik izvedbe LCA, niti ne določa metodologij za posamezne faze LCA. Namen uporabe rezultatov LCA in LCI je določen v fazi opredelitve cilja in obsega študije, same uporabe LCA pa ta standard ne obravnava. [22] 8.4.2 Standard ISO 14044:2006 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri Sestavljen je iz sedmih poglavij: obseg, ki ga standard pokriva, napotki glede uporabe standarda, definicije ključnih besed, opis LCA-metode, metodologija, poročanje, kritična presoja. 25

Metoda LCA lahko služi kot izredno uporabno orodje pri: prepoznavanju priložnosti za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov na različnih točkah v njihovem življenjskem ciklu, obveščanju nosilcev odločanja v organizacijah industrije, vladnih ali nevladnih (npr. za strateško načrtovanje, določanje prednostnih nalog, proizvodih ali procesih oblikovanja in prenove), izboru ustreznih kazalnikov okoljske uspešnosti, vključno z merilnimi tehnikami in trženju (npr. izvajanju sheme za znak za okolje, zaradi česar je okoljske zahteve, ali za proizvodnjo okolju prijaznih proizvodov - izjava). LCA obravnava okoljske vidike in morebitne vplive na okolje (npr. uporaba virov in okoljske posledice izpustov) na celotnem življenjskem ciklu proizvoda od nabave surovin s proizvodnjo, uporabo, konec življenja, obdelavo, recikliranje in končno odlaganje (tj. od zibelke do groba). [23] 8.4.3 Standard ISO 14044:2006 Opisuje načela in okvir za oceno življenjskega kroga (LCA), vključno z: opredelitvijo cilja in obsega LCA, analizo življenjskega cikla zalog (ISD), analizo učinkov življenjskega cikla (LCIA), razlago življenjskega cikla, poročanjem in kritičnim pregledom LCA, omejitvami LCA, odnosi med fazami LCA, ter pogoji za uporabo izbire vrednosti in neobveznih elementov. LCA študija zajema štiri faze. To so: opredelitev cilja in obseg, opis analize, presoja vpliva, in razlaga. LCI študija zajema tri faze: opredelitev cilja in obseg, popis analize, in razlaga. 8.4.4 Standard ISO 14047:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Primeri uporabe ISO 14047 Vsebuje primere, ki ilustrirajo aktualno prakso pri izvajanju analize vrednotenja vplivov življenjskega cikla v skladu z ISO 14047. To so samo nekateri možni primeri uporabe, ki zadoščajo pogojem standarda ISO 14047 in odražajo ključne elemente faze vrednotenja vpliva. [24] 8.4.5 Standard ISO 14048:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Oblika dokumentiranja podatkov Vsebuje zahteve in strukturo dokumentiranja podatkov, kar naj bi vodilo v pregledno in nedvoumno dokumentacijo. Ta tehnična specifikacija obravnava tudi izmenjavo podatkov med 26

analizo življenjskega cikla in določitvijo inventarja življenjskega cikla, kar s specifikacijo in strukturiranjem pomembnih informacij omogoča dosledno dokumentiranje podatkov, opis zbiranja podatkov, izračun podatkov in kvaliteto podatkov. Tehnična specifikacija ne določa točnih zaporedij operacij, grafičnih ali proceduralnih rešitev za predstavitev in obravnavanje podatkov. Prav tako ne omenja specifičnih metodologij modeliranja podatkov za LCA in LCI. [25] 8.4.6 Standard ISO 14049:2008 Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Primer uporabe ISO 14049 opredelitev cilja in obsega študije ter LCI Vsebuje primere, ki ilustrirajo trenutno prakso pri izvajanju analize vrednotenja vplivov življenjskega cikla v skladu z ISO 14049. To so samo nekateri možni primeri uporabe, ki zadoščajo pogojem standarda in odražajo ključne elemente faze opredelitve cilja in obsega študije ter faze LCI. [26] 27

8.5 PROGRAMSKA ORODJA ZA ANALIZO LCA Danes je uporabnikom na voljo cela paleta programskih orodij za vrednotenje življenjskega cikla proizvoda (LCA). Orodja so zelo različnih kakovosti in nivojev zahtevnosti za uporabnika ter zelo različnih cenovnih razredov. V Tabeli 4 so zbrana uveljavljena programska orodja za vrednotenje življenjskega cikla (LCA), njihovi izdelovalci in domače spletne strani. Tabela 4: Programska orodja za vrednotenje življenjskega cikla z metodo LCA [13] Programsko orodje Proizvajalec Domača spletna stran BEES 3.0 NIST Building and Fire Research Laboratory http://www.bfrl.nist.gov/oae/software/bees.html Boustead Model 5.0 Boustead Consulting http://www.boustead-consulting.co.uk/products.html CMLCA 4.2 Centre of Environmental Science http://www.leidenuniv.nl/cml/ssp/software/cmlca/index.html Dubo-Calc Ecoinvent 1.2 Netherlands Ministry of Transport,Public Works and Water Management Swiss Centre for Life Cycle Inventories http://www.rws.nl/rws/bwd/home/www/cgibin/index.cgi?site=1&doc=1785 http://www.ecoinvent.ch Eco-Quantum IVAM http://www.ivam.uva.nl/uk/producten/product7.html EDIP PC-Tool Danish LCA Center http://www.lca-center.dk eiolca.net Carnegie Mellon University http://www.eiolca.net Environmental Impact Indicator EPS 2000 Design System GaBi 5 ATHENA Sustainable Materials Institute Assess Ecostrategy Scandinavia AB PE Europe GmbH and IKP University of Stuttgart http://www.athenasmi.ca http://www.assess.se/ http://www.gabi-software.com/software.html GEMIS Öko-Institut http://www.oeko.de/service/gemis/en/index.htm GREET 1.7 DOE s Office of Transportation http://www.transportation.anl.gov/software/greet/index.html IDEMAT 2005 Delft University of Technology http://www.io.tudelft.nl/research/dfs/idemat/index.html KCL-ECO 4.0 KCL http://www1.kcl.fi/eco/softw.html LCAIT 4.1 CIT Ekologik http://www.lcait.com/01_1.html LCAPIX v1.1 KM Limited http://www.kmlmtd.com/pas/index.html MIET 3.0 Centre of Environmental Science http://www.leidenuniv.nl/cml/ssp/software/miet/index.html REGIS Sinum AG http://www.sinum.com/htdocs/e_software_regis.shtml SimaPro 8.0 PRé Consultants http://www.pre.nl/simapro.html SPOLD The Society for Promotion of Life- Cycle Assessment http://lca-net.com/spold/ TEAM 4.0 Ecobalance http://www.ecobalance.com/uk_lcatool.php Umberto ifu Hamburg GmbH http://www.ifu.com/en/products/umberto US LCI Data Lab National Renewable Energy http://www.nrel.gov/lci 28

Praksa in ocene strokovnjakov so pokazali, da so za področja inženirstva materialov in proizvodnih tehnologij, kamor lahko vključimo tudi avtomobilsko industrijo, najbolj učinkovita tri t.i. zahtevna programska orodja: BEES 3.0 [27], GaBi 5.0 [28] in SimaPro 8.0 [29] (Slika 19). Slika 19: Programska orodja BEES 3.0 [27], GaBi 5.0 [28] in SimaPro 8.0 [29]. Programsko orodje BEES 3.0 omogoča racionalno, sistematično tehniko za izbiro in vrednotenje okolju prijaznih, cenovno ugodnih proizvodov. [27] S programskim orodjem GaBi uporabnik lahko sestavi modele za katerikoli proizvod, izravna emisije, material ali energijske vhodno izhodne komponente, sestavi rezultate, izdela grafe in poda interaktivna poročila. [28] SimaPro 8.0 se uporablja za zbiranje, analizo in spremljanje okoljske učinkovitosti proizvodov in storitev. [29] 29

9. PREDSTAVITEV OSEBNEGA VOZILA RENAULT CLIO V primerjavi s sprejšnjo generacijo ima Renault Clio 4. generacije veliko boljše vozne lastnosti in prostornost. Obravnavan bo Renault Clio s turbodizelskim motorjem majhne prostornine 1,5dCi v močnejši različici, ki razvije 90 konjskih moči in 220Nm navora (Slika 1). V tej novi generaciji priljubljenega vozila motor razvija 20Nm več navora kot njegov predhodnik. V praksi se to kaže z večjo odzivnostjo vozila. Interval med trenutkom, ko pritisnemo na pedal in odzivnostjo, je zmanjšan na minimum. Motor pri nizkih hitrostih vleče zelo zadovoljivo, kar je še posebej vidno pri mestni vožnji. Zahvaljujoč dobri izolaciji je zvok motorja v kabini prijetno nizek. Večji hrup motorja ob zagonu, je moč opaziti pri zelo nizkih temperaturah. Menjalnik je 5- stopenjski, a so prestavna razmerja popolnoma zadovoljiva. Dokaz za to je nizka poraba goriva, ki je na testih pri kombinirani vožnji pokazala 4,2 litrov dizelskega goriva na prevoženih100 km. K nizki porabi pa prav gotovo prispeva tudi Stop-Start sistem. Medosna razdalja se je povečala za centimeter, kolotek koles za dva, blažilniki so nekoliko trši kot pri predhodniku, teža avtomobila pa je zmanjšana za 9 odstotkov. Vse to so podatki, ki so izboljšali vozne lastnosti. Vpliv elektromehanskega sistema na volanu je minimalen, upravljanje pa hitro. Nekoliko trši amortizerji drastično zmanjšajo nagibanje karoserije v ovinkih, s tem pa nudijo udobnejšo vožnjo na ovinkasti cesti. Pohvala gre tudi napredku, ki so ga inženirji dosegli z vgradnjo poliuretanskih ''tihih blikov'', ki so se v Cliu pojavili prvič. Poleg tega, da so izboljšane vozne lastnosti, je drastično zmanjšan tudi hrup med vožnjo. Udobje avtomobila je na zadovoljivi ravni, čemur prav gotovo prispevajo tudi pnevmatike dimenzij 195/55 R16. Tehnične karakteristike so prikazane v tabeli 5, teže karoserij in podsklopov v tabeli 6, dimenzije pa so plastično prikazane na slikah 20, 21, 22 in zbrane v tabelah 7 in 8. [30] Tabela 5: Tehnične karakteristike Renault Clio 1.5 dci [30] Novi Renault Clio 1.5 dci - tehnične karakteristike Tip motorja Turbodizel Common - Rail Št. cilindrov 4 Prostornina motorja (cm 3 ) 1461 Maksimalna moč motorja (KW ; o/min) 66 / 4000 Maksimalni navor (Nm ; o/min) 220 /1750 Maksimalna hitrost (km/h) 181 Pospešek 0-100 km/h (s) 12,1 Poraba goriva (L / 100km) 4,2 Prostornina prtljažnega prostora (L) 300 Prostornina rezervoarja (L) 45 Teža avtomobila / nosilnost (kg) 1071/524 Dimenzije pnevmatik 195/55 R16 Dolžina avtomobila (mm) 4062 Širina avtomobila (mm) 1732 Višina avtomobila (mm) 1448 Medosna razdalja (mm) 2589 30

Tabela 6: Teže karoserij in podsklopov (podatki iz interne dokumentacije REVOZ d.d.) Teže karoserij in podsklopov KAROSERIJA Brez zapirnih elementov Z zapirnimi elementi STRANSKA VRATA Spredaj levo s tečaji Spredaj levo brez tečajev Spredaj desno s tečaji Spredaj desno brez tečajev Zadaj levo s tečaji Zadaj levo brez tečajev Zadaj desno s tečaji Zadaj desno brez tečajev POKROV MOTORJA S tečaji Brez tečajev POKROV PRTLJAŽNIKA S tečaji Brez tečajev BLATNIKI Blatnik levi ASS Blatnik desni ASS 292,1 kg 350,5 kg 16,6 kg 15,9 kg 16,6 kg 15,6 kg 12,8 kg 12,2 kg 12,4 kg 11,8 kg 14,5 kg 12,9 kg 12,8 kg 12,4 kg 1,7 kg 1,7 kg Slika 20: Dimenzije Renault Clia iz bočne strani. [30] 31

Slika 21: Dimenzije Renault Clia iz ptičje perspektive. [30] Tabela 7: Vrednosti dimenzij Renault Clia [30] DIMENZIJE CLIO GT-Line A Medosna razdalja 2,589 2,589 B Celotna dolžina vozila 4,063 4,077 C Previs spredaj 853 863 H1 Celotna višina praznega vozila pri odprtih prtljažnih vratih 1,448/1,920 1,441/1,920 J Višina praga prtljažnega prostora (pri praznem vozilu) 716 716 K Oddaljenost vozila od tal (pod obremenitvijo) 120 120 L Prostor v višini kolen v drugi vrsti sedežev 140 140 Višina od sedišča do stropa spredaj in zadaj, merjeno pod P/P1 kotom 14 880/847 880/847 Y2 Notranja širina med blatniškimi koši 1,011 1,011 Z Višina odprtine prtljažnih vrat 550 550 Z1 Največja nakladalna dolžina od prtljažnih vrat do preklopljenih zadnjih sedežev 1,388 1,388 Z2 Nkladalna dolžina do naslonjal sedežev 649 649 32

Slika 22: Dimenzije Renault Clia s sprednje (zgoraj) in zadnje (spodaj) strani. [30] 33

Tabela 8: Vrednosti dimenzij s sprednje in zadnje strani Renault Clia. [30] DIMENZIJE CLIO GT-Line E Sprednji kolotek 1,509 1,506 F Zadnji kolotek 1,513 1,503 G Celotna širina brez zunanjih ogledal, skupaj z bočnimi letvami 1,732 1,732 G Celotna širina vključno z zunanjimi ogledali 1,945 1,945 H Celotna višina praznega vozila 1,448 1,441 Y Širina v zgornjem delu/največja širina odprtine prtljažnih vrat 770/1,038 770/1,038 Y1 Širina v spodnjem delu odprtine prtljažnih vrat 905 905 Z3 Nakladalna višina do prtljažne police 558 558 34

0 10. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE Renault Clio 4 1,5dCi z novim motorjem Energy dci 90 odlikuje nizka poraba goriva, ki je po podatkih iz katalogov proizvajalca pri kombinirani vožnji 3,5 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov (4,0 pri vožnji v naselju oziroma 3,2 l/100 km pri vožnji izven naselij). Na podlagi podatkov iz uradnega kataloga proizvajalca spada vozilo v emisijski razred EURO5; emisije CO 2 so pri kombiniranem režimu vožnje 90 g/km, emisije dušikovih oksidov (NO X) 0,1354 g/km, emisije trdnih delcev pa 0,00037 g/km. Podatki iz nekaterih drugih (spletnih) virov podajajo porabo 3,6 litra/100km in emisije CO 2 93 g/km. Na testih je pri kombinirani vožnji Renault Clio 4 1,5dCi z novim motorjem Energy dci 90 pokazal porabo 4,2 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar je za cca. 20 % preko vrednosti idealnih podatkov iz kataloga. Po podatkih za Renaultova vozila z dizelskim motorjem, ki pokurijo 4,2 l/100 km znašajo emisije CO 2 okvirno 110g/km in prav tako spadajo v emisijski razred EURO5. [31] Priporočene pnevmatike Renault Clio 4 1,5dCi so dimenzij 195/55 R16, katerih teža letnih pnevmatik FULDA EcoControl 195/55 R16 znaša 7,80 kg (stehtano), pnevmatike ostalih proizvajalcov so v intervalu tež ± 5%, zimske pnevmatike pa so približno 10 % težje od letnih, tako da je njihova teža približno 8,60 kg. Po podatkih pooblaščenih servisev mreže Renault se redni servisi vozil tega proizvajalca izvajajo po prevoženih 30.000 km oziroma na 2 leti. Ostali proizvajalci imajo zelo različne predpise glede izvajanja rednih servisov svojih vozil. Tako imajo vozila nemškega proizvajalcev avtomobilov Volkswagen in Audi redne servise pedpisane na vsakih 15.000 prevoženih km oziroma na 1 leto, Fiat na 40.000 prevoženih km oziroma na 2 leti, Citroen enako kot Renault na 30.000 prevoženih km oziroma na 2 leti,.. 10.1 CILJI EU GLEDE POVPREČNIH EMISIJ CO 2 PRI NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILIH Uredba (ES) št. 443/2009 je predpis Evropske unije, ki velja neposredno tudi v Sloveniji in določa obvezne cilje za zmanjšanje emisij CO 2 iz novih avtomobilov ter varčnejšo porabo goriva v avtomobilih, ki se prodajajo na evropskem trgu. Povprečni vozni park novih avtomobilov vsakega proizvajalca mora doseči 130 gramov CO 2 na kilometer (g/km) do leta 2015 (postopoma od leta 2012) in 95 g/km CO 2 do leta 2021. Cilja za leto 2015 in 2021 predstavljata zmanjšanje za 18% oziroma 40% v primerjavi s povprečjem za vozni park za leto 2007, ki znaša 158,7 g/km. Glede na porabo goriva, cilj za 2015 je približno enak porabi 5,6 litra na 100 kilometrov (l/100 km) neosvinčenega 97 oktanskega bencina ali 4,9 l/100 km dizelskega goriva. Cilj za 2021 je približno enak porabi 4,1 l/100 km neosvinčenega 97 oktanskega bencina ali 3,6 l/100 km dizelskega goriva. [32] 35

10.2 AVTOMOBILSKE PNEVMATIKE Poseben problem so seveda avtomobilske pnevmatike ali po domače kar gume. Pri avtomobilskih pnevmatikah je temeljno vodilo odgovoriti si na dve preprosti vprašanji: Kako je s starostjo pnevmatike? in Kolikšna je minimalna dovoljena globina profila pnevmatike? Slika 23: Letna (levo) in zimska (desno) pnevmatika. [33] Na sliki 24 je prikazan primer oznake avtomobilske pnevmatike in pomen posameznih segmentov oznake. Slika 24: Primer oznake avtomobilske pnevmatike [34] 10.2.1 Starost avtomobilskih pnevmatik Tako kot vsi proizvodi in naprave, imajo tudi avtomobilske pnevmatike določeno svojo življenjsko dobo. Zato jih ne moremo uporabljati, vsaj ne varno in zanesljivo, v neskončnost. Zato se pri avtomobilskih pnevmatikah pojavi zelo pomembno podvprašanje: Kdaj naj bi jih zamenjali? Seveda 36

vsi najprej pomislimo na profil pnevmatike, ki je zakonsko določen. Poleg profila pa je zelo pomembna tudi starost pnevmatike. Starost oziroma datum izdelave je odtisnjen na vsaki pnevmatiki posebej, tako da lahko to vedno preverimo. Vsaka pnevmatika ima oznako, ki predstavlja datum njene izdelave. Tako na primer oznaka avtomobilske pnevmatike DOT1514 da kupcu naslednje pomembne podatke: 15 pomeni, da je bila pnevmatika izdelana 15. teden v letu 2014 (Slika 25). Pri nakupu avtomobilskih pnevmatik ne kupujmo starih, to je starejših več kot leto oziroma v skrajnem primeru dveh let. Pnevmatike s starostjo izgubljajo svoje lastnosti, ki pa so bistvene za zanesljivost vožnje in varnost v prometu. Priporočljivo je, da pnevmatike zamenjamo na maksimalno 3 leta oziroma na maksimalno 30.000 prevoženih kilometrov, vsekakor pa pnevmatike starejše od 4 let zaradi varnosti obvezno zamenjamo. Slika 25: Oznaka avtomobilske pnevmatike [34] 10.2.2 Minimalna dovoljena globina profila pnevmatike Glede profilov avtomobilskih pnevmatik je zakonsko določeno, da je za letne pnevmatike minimalni dovoljeni profil 1,6 mm, za zimske pa 3,0 mm. [34] 10.3 PRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA, EMISIJAH CO 2 IN EMISIJAH ONESNAŽEVAL ZUNANJEGA ZRAKA NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILOV Uredba o informacijah o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, ki so na voljo potrošnikom o novih osebnih avtomobilih (Uradni list RS št. 24/2014), določa vsebino informacij in način obveščanja potrošnikov o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida (CO 2) in emisijah onesnaževal zunanjega zraka za nove osebne avtomobile, ki se ponujajo za prodajo ali najem na območju Republike Slovenije. Zato se objavlja seznam modelov novih osebnih avtomobilov, ki so v tekočem letu naprodaj na ozemlju Republike Slovenije. Seznam vsebuje uradne podatke o porabi goriva, specifičnih emisijah CO 2, emisijski stopnji osebnega avtomobila in specifičnih emisijah onesnaževal zunanjega zraka. Iz seznama vseh avtomobilov je povzet tudi seznam "Izbor 10", ki vsebuje avtomobile z najučinkovitejšo porabo goriva, razvrščenih po rastočih specifičnih emisijah CO 2 kombinirane porabe za vsako posamezno vrsto goriva. Seznam vozil francoskega proizvajalca vozil Renault glede na navedene okoljske kriterije je prikazan na sliki 26. [32] 37

Slika 26: Seznam avtomobilov proizvajalca Renault. [35] 38

10.4 RENAULT IN OKOLJE Avtomobilski koncern Renault se je skupaj s svojimi partnerji, dobavitelji in podizvajalci zavezal k zmanjšanju vpliva svojih dejavnosti in proizvodov na okolje v celotnem življenjskem ciklusu, od zasnove proizvoda do recikliranja. Ta politika tudi operativno odraža našo vizijo in odločenost zmanjšati naš okoljski odtis tako, da se osredotočamo na pet prednostnih področij: podnebne spremembe in energetska učinkovitost, viri in konkurenčno krožno gospodarstvo, zdravje in ekosistemi, inovativni sistemi mobilnosti, okoljsko ravnanje in preglednost. Koncern Renault je zahvaljujoč tej politiki učinkovitejši in konkurenčnejši pri vsakodnevnem okoljskem ravnanju v vseh svojih poslovnih funkcijah. 10.4.1 Upravljanje življenjskega cikla Cilj danes in praktično zadnjih 20 let je zmanjšanje vpliva vozil na okolje v vseh fazah njihovega življenjskega cikla. Štiri faze življenjskega cikla vozil v koncernu Renault: Snovanje. Dejavnike okolja upoštevamo vse od trenutka, ko naši oblikovalci narišejo prve skice. Dobavitelji in oblikovalci so nato vključeni v vsakem koraku za zmanjšanje vpliva vozil na okolje v vsaki fazi njihovega življenjskega ciklusa. Proizvodnja. Leta 1998 so uvedli proces izboljšav, da bi zmanjšali vpliv proizvodnih obratov na okolje. Za ta proces so pridobili certifikat standarda ISO 14001. Uporaba. Raziskave življenjskega cikla so pokazale, da se več kot 85 % toplogrednih plinov v življenjskem ciklu vozila sprosti v fazi uporabe. Poleg ukrepov, s katerimi se zmanjšuje porabo goriva, voznikom tudi pomagajo, da osvojijo gospodarnejši in bolj ekološki način vožnje. Posvetili so se tudi fazi ob izteku življenjskega ciklusa naših vozil, kjer dosegajo 85 % stopnjo recikliranja materialov in delov v avtomobilski industriji. Program ekološke vožnje Driving ECO2, ki temelji na sistemih pomoči pri vožnji, kot so spletne storitve R-Link, ter na usposabljanju, postavlja voznike v aktivno vlogo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Uporaba vseh Renaultovih sistemov Driving ECO2 pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem lahko zmanjša porabo goriva in izpuste CO 2 tudi do 25 %, odvisno od pogojev in voznikovega načina vožnje. Glavni kazalec ekološke prijaznosti vozil je ogljični odtis, ki je povezan s potencialnim segrevanjem podnebja zaradi izpustov toplogrednih plinov (vključno s CO 2) in upošteva faze življenjskega cikla vseh vozil in storitvene dejavnosti skupine na število prodanih vozil. [36] 39

10.4.2 ECO2, nova oznaka za modele, ki so gospodarnejši in prijaznejši do okolja Renaultova zaveza k trajnostnemu prevozu za vse je stara že več kot 20 let. Renault je bil leta 2007 prvi avtomobilski proizvajalec, ki je uvedel oznako ECO2, s katero so lahko kupci v trenutku prepoznali vozila z manjšimi izpusti CO 2 in porabo goriva. Renault zdaj najavlja novo oznako v okviru trajne politike zmanjševanja svojega okoljskega odtisa. Ime zaradi doslednosti ostaja enako, toda pogoji za pridobitev oznake ECO2 so zdaj še bolj zaostreni. Nova oznaka ECO2 ima tako večji pomen za voznike in bolje ustreza njihovim zahtevnim pričakovanjem. Oznaka ECO2 pri vsakem Renaultovem modelu označuje tiste izvedenke, ki imajo najmanjše izpuste CO 2. Nova oznaka ECO2 odraža Renaultov nenehni razvoj na področju zmanjševanja izpustov CO 2 pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Ujema se tudi z Renaultovo ambiciozno okoljsko politiko, katere cilj je zmanjševanje ogljičnega odtisa za povprečno 3 % letno pri vsakem prodanem vozilu na svetovni ravni, kakor tudi nenehno zmanjševanje okoljskega odtisa vsake naslednje generacije modelov v celotnem življenjskem ciklu vozila, od risalne deske do odpada. Renault najavlja novo oznako ECO2, ki prinaša strožja merila kot njena predhodnica. Nova oznaka ECO2, ki je bila uvedena leta 2015, je še bolj selektivna in označuje sisteme za prenos moči z najboljšo energetsko učinkovitostjo. Oznaka ECO2 izraža Renaultovo željo ponuditi najširšemu krogu kupcev izbiro izvedenk svojih modelov z ekonomično porabo goriva, ki bodo po eni strani zmanjšale ogljični odtis, po drugi strani pa bodo varčnejše pri porabi virov. Renaultova nova oznaka ECO2 označuje izbor vseh izvedenk vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki imajo majhne izpuste CO 2. Nove oznake ECO2 bodo deležne vse izvedenke Renaultovih modelov z najbolj ekonomično porabo goriva, glede na vrsto goriva in menjalnika. Vozniki so lahko prepričani, da bo energetska učinkovitost vsakega vozila z oznako ECO2 med najboljšimi v razredu. Merila za pridobitev nove oznake ECO2 so strožja kot pri prejšnji oznaki ECO2, ki so si jo prislužile vse izvedenke iz programa Renaultovih osebnih vozil: z izpusti CO 2 pod 120 g/km, izdelane v tovarnah s standardom ISO 4001, ter z vsaj 85 % recikliranjem delov in (od leta 2011) z najmanj 7 % plastike, izdelane iz recikliranih materialov. [36] Slika 27: Energijsko ekološka bilanca osebnega vozila [6] 40

Vrednosti porabe energije v življenjskem ciklu osebnega avtomobila so prikazane na sliki 28. Slika 28: Poraba energije v življenjskem ciklu avtomobila [18] 41