Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk

Similar documents
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Atim - izvlečni mehanizmi

GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo

Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JERCA JESENKO

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Shranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo

OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)

EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012)

OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA

ENERGETSKA PRENOVA IN STORITEV ENERGETSKEGA UPRAVLJANJA JAVNIH OBJEKTOV V DRAVSKI IN MISLINJSKI DOLINI

Trajnostni transport & mobilnost

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE

BIODIZEL. (raziskovalna naloga)

LESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO

PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI

Sončne elektrarne. Energija, ki nam jo nudi sonce

FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

VPLIV BIOGORIV NA PROCES ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU

Pametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti

Energijska izraba odpadkov kot AG

PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA

PRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA IN EMISIJAH CO2.

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Globalization in the Field of Fluid power

KAKO SE BO ZNIŽEVALA INFLACIJA. Franček Drenovec. Povzetek. Abstract

D I P L O M S K O D E L O

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS

URURU SARARA. Celovita. rešitev za udobje

RAZISKAVA UPORABE KONCEPTA KAIZEN V SLOVENIJI

-

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Časopis Skupine Premogovnik Velenje. izhaja od leta 1953 posebna številka/november Razvojni dosežki Skupine Premogovnik Velenje

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO TEHNIŠKA FAKULTETA POTENCIALI UVEDBE SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V VASI SLAP DIPLOMSKO DELO

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

Razvoj nepremičninskega projekta za trg

ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O.

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes

Trendi v avtomatizaciji

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA

Segrevanje vodnikov. Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja. Žiga Žerjav. Mentor: prof. dr.

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?

bojlerji in zalogovniki

NAVODILA ZA UPORABO: Namestitev aplikacije Renault Media Nav Toolbox

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI

HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje. Dogodki ob 140. obletnici Cinkarne Celje. Letnik LIX december 2013 številka 2 316

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

Republike Slovenije VLADA 736. o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev. Št.

Prvi korak pri izbiri tesnil

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

STROKOVNI POSVET ZBS. > Vidni betoni > Rok Ercegovič / univ. dipl. inž. grad. / PRO-S, Svetovanje pri gradnji, s.p.

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV

TURBEC PLINSKE MIKROTURBINE

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost?

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

16x EAN

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026

Ugotavljanje izkoriščenosti vetrne elektrarne glede na meteorološke podatke

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

SLOVENSKO GRADBENIŠTVO POTREBUJE NOVO VIZIJO. Aktualno LETNIK 13, ŠT. 54 / JUNIJ 2010 GLASILO INÎENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV

Republike Slovenije VLADA 862. o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Št. Ljubljana, sreda.

Raziskave in razvoj iz ljubezni do ljudi

UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK

Transcription:

Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk

VSEBINA Položaj industrije cementa v sodobni družbi in njene ključne lastnosti Razvoj energetske učinkovitosti s poudarkom na zniževanju ogljičnega odtisa cementa Glavni vzvodi za doseganje ciljev podnebne politike v cementni industriji Predlogi za bolj učinkovito doseganje podnebnih ciljev Zaključki

Zaradi svojih izjemnih lastnosti, preprostosti pri uporabi, nizke cene, široke dostopnosti in trajnosti konstrukcij je danes beton temelj sodobne infrastrukture. Vse napovedi za razvoj materialov v naslednjih desetletjih pa kažejo na povečevanje njegove uporabe.

Cement je sestavljen iz najpogosteje prisotnih elementov v zemeljski skorji in je zaradi tega mogoča njegova proizvodnja praktično povsod in ni vezana na posebne vire surovin. To omogoča njegovo razširjenost in nizko ceno. Element Utežni % Kisik 46,6 Silicij 27,7 Aluminij 8,1 Železo 5,0 Kalcij 3,6 Natrij 2,8 Kalij 2,6 Magnezij 2,1 Titan 0,4

Cement in beton sta najširše uporabljana materiala in predstavljata temelj sodobne infrastrukture. Vse napovedi kažejo, da bo potreba po cementu in betonu naraščala tudi v naslednjih desetletjih. Vir: Energy Technology Perspectives, Pathways to a Clean Energy System, IEA 2012

Proizvodnja cementa je kapitalsko in energetsko intenzivna dejavnost in strošek energije in emisij predstavlja pomemben delež vseh stroškov. Povečevanje obremenitev zaradi emisij CO2 lahko pomembno zmanjša konkurenčni položaj cementne industrije v Evropi. Poraba energije na enoto proizvoda električna energija toplotna energija 100-120 kwh/t cementa 2900 MJ/t cementa 110 kg premoga/t cementa Toplotna energija predstavlja približno 85% vse energije za proizvodnjo cementa 14% 86% Električna energija Toplotna energija

V preteklih desetletjih je evropska industrija cementa že pomembno prispevala k zniževanju emisij toplogrednih plinov. Industrija cementa je odločena še naprej iskati možnosti za zniževanje emisij in ima za to tudi jasno zastavljen načrt. - Emisije CO2 za proizvodnjo 1 t cementa so se v Evropi od leta 1990 do 2010 znižale iz 719 kg/t na 660 kg/t cementa. - Evropsko združenje proizvajalcev cementa je v letu 2013 pripravilo načrt za zniževanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, s katerim bi emisije znižali za 30%, z uvajanjem shranjevanja ogljika pa še veliko bolj. - Z izkoriščanjem prednosti betona v stavbah in infrastrukturi bi lahko pomembno znižali emisije iz drugih sektorjev in industrija cementa je pripravljena sodelovati pri tem razvoju. Tako je CEMBUREAU naprimer soustanovitelj Iniciative za beton, ki se bo ukvarjala z trajnostno uporabo betona. Specifična poraba toplotne energije v cementarnah se je že močno približala teoretičnim mejam.

5 vzporednih poti za zniževanje CO2 emisij iz proizvodnje cementa Racionalna raba virov Energetska učinkovitost Shranjevanje ogljika Učinkovita raba cementa Trajnostna gradnja - Uporaba Alternativnih goriv ter stranskih proizvodov in odpadnih surovin - Nadomeščanje klinkerja v cementu - Nove vrste cementov - Učinkovita logistika - Električna energija - Toplotna energija - Shranjevanje v zemlji - Skladiščenje z biološkimi procesi - Beton z nizkim ogljičnim odtisom - Pametne stavbe - Recikliranje betona - Karbonatizacija betona Vir: The role of CEMENT in the 2050 LOW CARBON ECONOMY, CEMBUREAU

Glavni potencial za zniževanje emisij toplogrednih plinov iz proizvodnje cementa je v uvajanju BAT tehnik na vseh novih napravah, uvajanju novih tipov cementa in v uporabi skladiščenja ogljika. Vir: The role of CEMENT in the 2050 LOW CARBON ECONOMY, CEMBUREAU

Za zmanjšanje emisij CO2 iz proizvodnje cementa skladno s cilji podnebne politike je potrebna uporaba tehnologije za shranjevanje ogljika. Predvideni ukrepi v industriji cementa za zmanjševanje emisij CO 2 za omejevanje segrevanja na 2 o C, kot jih predvideva IEA 2020 2030 2040 2050 Industrija Uvedba BAT v vseh sektorjih Peč z recikliranjem zgornjega plina Bio-osnovane kemikalije in plastike Gasifikacija črne tekoče frakcije Novejše membranske tehnike separicije Taljenje z vodikom in oksidna elektroliza v staljenem železu in jeklu Inertne anode in karbotermična redukcija Novi tipi cementa Izboljšanje katalitskega procesa CCS v cementu CCS v aluminiju CCS v amonijaku in HVC Vir: Energy Technology Perspectives, Pathways to a Clean Energy System, IEA 2012

S spreminjanjem strukture goriv v proizvodnji cementnega klinkerja so se emisije CO2 na enoto proizvoda pomembno znižale. Specifične emisije iz goriv so se znižale za več kot 25%, delno zaradi povečanega dela biomase, delno pa zaradi manjše vsebnosti ogljika v strukturi goriv. Alternativna goriva predstavljajo danes v Salonitu 60% potrebne toplotne moči 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% Energijski delež sekundarnih energentov Delež (%) 20 15 10 5 0 DELEŽ BIOMASE V SESTAVI ENERGENTOV - SALONIT 10,0% 0,0% 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Prenos proizvodnje na učinkovitejše sisteme predstavlja pomemben potencial za povečanje energetske učinkovitosti proizvodnje cementa. To bi pripeljalo tudi do zniževanje specifičnih emisij CO2 Proizvodnja klinkerja po tipih cementarskih peči v EU 28 Leto Suhi postopek z izmenjevalcem toplote in kalcinatorjem (%) Suhi postopek z izmenjevalcem toplote in brez kalcinatorja (%) Suhi postopek brez izmenjevalca toplote (%) Mešan tip peči (%) Pol suhi postopek (%) Mokri postopek (%) 1990 0,23 0,36 0,06 0,11 0,15 0,09 2000 0,34 0,34 0,03 0,11 0,12 0,06 2005 0,42 0,32 0,02 0,09 0,09 0,05 2006 0,43 0,32 0,02 0,09 0,09 0,05 2007 0,43 0,32 0,02 0,09 0,08 0,05 2008 0,43 0,33 0,03 0,09 0,08 0,05 2009 0,46 0,32 0,02 0,08 0,07 0,04 2010 0,45 0,33 0,04 0,07 0,07 0,04 2011 0,44 0,33 0,04 0,07 0,07 0,05 Vir: WBCSD 2013

Posodobitev linije za pečenje s postavitvijo visoko učinkovitega izmenjevalnika toplote in hladilnika klinkerja z visoko stopnjo rekuperacije je pomembno zvišala energetsko učinkovitost proizvodnje. Danes naša proizvodnja spada med najučinkovitejše linije v Evropi.

Salonit Anhovo je z načrtnim posodabljanjem proizvodne linije in razvojem na področju goriv in izdelkov pomembno znižal specifične emisije CO2 pri proizvodnji klinkerja osnovne surovine za proizvodnjo cementa Emisijski faktor (tco2/t) 0,88 0,86 0,84 0,82 0,8 0,78 0,76 0,74 0,72 0,7 Emisijski faktor (t CO 2 / t proizvedenega klinkerja) Benchmark; 0,766 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

S sistematičnim razvojem novih cementov smo v Salonitu dosegli pomembno znižanje specifične emisije CO2 na enoto proizvoda. Ogljični odtis naših proizvodov je zaradi tega bistveno nižji od povprečja v EU. 78 DELEŽ KLINKERJA V CEMENTIH - SALONIT 77 76 75 Delež (%) 74 73 72 71 70 69 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Specifična poraba toplote, uporaba alternativnih goriv in delež klinkerja v cementu so ključni parametri, ki lahko izboljšajo ogljični odtis cementa. Predviden razvoj ključnih indikatorjev učinkovitosti svetovne proizvodnje cementa na poti v nizkoogljično družbo. 2012 2015 2020 2025 2030 2050 Poraba toplote na tono klinkerja GJ/t 3,9 3,8 3,5-3,7 3,4-3,6 3,3-3,4 3,2 Delež alternativnih goriv 5-10% 10-12% 12-15% 15-20% 23-24% 37% Delež klinkerja v cementu 77% 76% 74% 73,5% 73% 71% Emisije CO2 na tono cementa 0,75 0,66 0,62 0,59 0,56 0,42 Vir IEA, 2009; z rdečo so označeni razredi kamor se danes uvršča Salonit Anhovo

Za učinkovito pot v nizko-ogljično proizvodnjo cementa potrebujemo stabilno zakonodajno in poslovno okolje. Pogoste spremembe v sistemu trgovanja z emisijami in negotovost glede cen CO2 ne spodbujajo k investicijam v zniževanje CO2. - Potrebujemo predvidljiv in stabilen sistem trgovanja z emisijami, ki bo omogočal dolgoročna vlaganja v okolijske posodobitve naprav. (Tipična doba cementarne je 20-30 let z vložkom cca 250 MEUR/ 1M t proizvodnje na leto.) - Potrebujemo okolijsko politiko, ki upošteva globalno okolje sicer bomo emisije le preselili na druga področja sveta, emisij pa globalno ne bomo znižali. Politika mora skrbeti tudi za ohranjanje konkurenčnosti evropske industrije. Samo tako bomo tudi v Evropi lahko prispevali k razvoju na področju izboljševanja tehnologij za nizko-ogljično proizvodnjo. - Okolijska politika mora biti usklajena z industrijsko politiko.

Hvala za pozornost!