Tipping as additional stimulation for an employee SUMMARY A tip is of great importance for any employee in the gambling industry. Also because it directly effects the amount of the personal income of the employee. This article presents the factors which influence and hinder its existence. The survey has shown that in the majority of the Slovenian gambling centers there is no such thing as a clear cut as how to teat it. The only exception being the company HIT Ltd. The reason for its being so developed there were very negotiations between the labour union and the management. This shows that it is possible to put some order in this branch as well. The author finds out that in comparison with other service activities in Slovenia there are tips liable to tax and those tips that are tax-free. In search of different legal actions and possibilities for sensible sharing of the tips the authors constantly uses and shows the examples and solutions as found and used abroad. This is why in the conclusion part there are presented possible ways of dealing with the tips in the future. They should be legally regulated in such a way that they would still stimulatively effect those there employed. Key words: Croupier, tip, gambling desks, gambling slot machines, salary, gambling, tourism, catering industry Napitnina kot dodatna stimulacija za delo Andrej Raspor, M. Valentinčiča 13, 5250 Solkan, Slovenija POVZETEK Napitnina je, kot eden od elementov, ki neposredno vplivajo na višino osebnih dohodkov, za igralniškega delavca zelo velikega pomena. V tem prispevku so opisani tako dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, kot tudi tisti, ki njen nastanek zavirajo. Raziskava je pokazala, da v večini slovenskih igralnic tega področja nimajo posebej razdelanega, z izjemo modela delitve napitnine, ki je nastal v družbi HIT d.d., kot plod skupnih prizadevanj za ureditev stanja na pogajanjih med sindikatom in upravo. Dokazuje, da je možno urediti tudi tako zahtevno področje. Avtor ugotavlja, da, v kolikor igralniške napitnine primerjamo s preostalimi v storitveni dejavnosti v Sloveniji, poznamo tako obdavčljive kot neobdavčljive napitnine. Pri iskanju različnih pravnih podlag in uzanc za delitev napitnine se naslanja predvsem na rešitve v tujini. Zato v sklepnem delu nakaže možne rešitve za zakonsko ureditev iger na srečo, v kolikor bi želeli, da bi tudi v prihodnosti napitnina stimulativno delovala na zaposlene. Ključne besede: Krupje, napitnina, igralne mize (IM), igralni avtomati (IA), plača, gostinstvo, turizem, igralništvo. Raspor, Andrej (2002): Napitnina kot dodatna stimulacija za delo. Organizacija. 35(5), 285-295.
1. IGRALNIŠKA NAPITNINA 1.1. Opredelitev napitnine Napitnina je darilo za nadstandardno storitev. Najbolj poznane so: natakarske in frizerske napitnine, napitnine zaposlenih na bencinskih servisih, napitnine v vseh ostalih storitvenih dejavnostih, kamor spadajo navsezadnje tudi igralniške. Vsem pa je skupno, da jih zadovoljne stranke namenijo zaposlenim. Vsem prej naštetim napitninam, z izjemo igralniških, je skupno tudi to, da potujejo iz rok strank v žep zaposlenih, ne da ti plačali davke. Eskluziva za neplačevanje davkov je prisotna praktično povsod po svetu. Namen tega prispevka ni, da bi razglabljal o napitninah, ki niso vezane na igralništvo. Osredotočil se bom na napitnino igralnih miz. 1.2. Predstavitev dejavnosti Igra sama je stara toliko kot človeštvo. Srečamo jo že v starem Egiptu in Grčiji. Z igrami so se ukvarjali razni misleci, med katerimi najpogosteje omenjajo matematika Pascala (1623-1662), ki je za svoje matematične preizkuse skonstruiral posebno vrtljivo napravo in na njej ugotavljal pogostost izidov posameznih številk; nekateri ga imajo zaradi tega za duhovnega očeta današnje rulete. Nekateri avtorji celo trde, da so verjetnostni račun porodile prav igre na srečo izračunavanje možnosti izida, kombinacij in najmanjšega tveganja naj bi kasneje izkoristili v fiziki, tehniki in drugih vedah. V prvih sto letih svojega obstoja ruleta, kot igralni pripomoček, ni bila deležna velikih sprememb. S pojavom množičnih igralniških centrov pa je prišlo tudi na tem področju do velikih sprememb. Zgodovinsko gledano, je bil tudi razvoj igralnih avtomatov podvržen podobnim trendom, kot je bil razvoj iger s kroglicami (ameriška in francoska ruleta). Prvotno so avtomati nastali za potrebe prodaje cigar. Že kaj kmalu pa so se iz njih razvili igralni avtomati in postali uspešnica ob koncu 19. stoletja. V zadnjih letih so bili deležni velikih sprememb zaradi uvedbe progresivnih nagrad. Te rastejo odvisno od igranosti, dokler ne izide najvišja kombinacija. Povezava več avtomatov pa takšne nagrade še povečuje. Po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo imamo v Slovenji 5 družb, ki se ukvarjajo s prirejanjem klasičnih iger na srečo. Lokacijsko gledano, je največ igralnic ob italijanski meji. V vseh naših nacionalnih razvojnih politikah in programih je turizem (in s tem tudi igralništvo) obravnavan kot perspektivna dejavnost. Država in tudi lokalne oblasti sprejemajo ukrepe za njegovo spodbujanje. Uveljavljeni so že nekateri najpomembnejši dokumenti: zakon o davku od iger na srečo: Uradni list RS, št. 57-2683/1999; posebni prometni davek od posebnih iger na srečo: Uradni list RS, št. 67/1993; zakon o igrah na srečo: Uradni list RS, št. 27/1995; zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo: Uradni list RS, št. 85/2001. Sam zakon o igrah na srečo v 53. členu razdeli vrste iger na srečo na dva dela: tiste, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker) in tiste, ki jih igralci igrajo proti igralnici: igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle); igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog); igre s kockami (craps, tai sai); 2
igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto); igre na igralnih avtomatih; stave. Država je v zadnjih letih turistični dejavnosti namenila nekoliko več sredstev in ugodnih kreditov (prenova smučarskih zmogljivosti). Država je znižala tudi koncesijsko dajatev. Vendar so pomoči še vedno zelo majhne, doslej so bile namenjene predvsem razvoju turistične infrastrukture. Nujne prenove in izgradnje namestitvenih zmogljivosti so brez državne pomoči težko izvedljive. Na lokalni ravni pa so ukrepi prevečkrat le deklarativni in zato igralništvo kljub velikim zneskom, ki jih plačuje v občinski proračun (koncesijska dajatev), ni deležno večje podpore pri vlaganju. 1.3. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek napitnine Napitnina pri prirejanju posebnih iger, ni odraz enega samega dogodka, ampak splet dejavnikov, ki bi jih lahko razdelili na tri temeljne skupine: zunanji dejavniki; notranji dejavniki; dejavniki sreče. Te dejavnike predstavljam s sliko št. 1: Slika št. 1 : Dejavniki, ki vplivajo na višino prejete napitnine Zunanji dejavniki: Vzgojenost igralcev Vraževernost Višina stave Število igralcev Dejavniki sreče: Pozitivni finančni rezultat Notranji dejavniki: Igralna naprava Medsebojni odnosi Plačni sistem Profesionalen odnos Prijaznost Urejenost Splošna razgledanost Neverbalna komunikacija NAPITNINA Zunanji dejavniki so tisti, na katere zaposleni nimajo velikega vpliva. V kolikor pa je vpliv mogoč, se rezultati kažejo šele na dolgi rok. Vzgojenost igralcev je prvi tak dejavnik. Lahko bi ga imenovali tudi igralniška kultura. Ni namreč vseeno, iz katere države izvirajo igralci. Za igralce iz romanskega dela Evrope je značilno, da si želijo biti v središču pozornosti. Praviloma so bolj glasni od ostalih. Če zaposleni znajo prisluhniti njihovim željam, znajo to nagraditi tudi z nadpovprečno visoko napitnino. Pravo nasprotje so Nemci in Avstrijci. Tudi pri igri so bolj dosledni in disciplinirani. Igralniška kultura jim ni tuja. Na vsak polni zadetek dajo en žeton za zaposlene. 3
Drug zunanji dejavnik, ki sicer v manjši meri vpliva na prejeto napitnino, je tudi vraževernost gosta, da lahko krupje vpliva na izid stave. Ta dejavnik pride še toliko bolj do izraza, ko gosta vedno spremlja sreča pri istem krupjeju. Takrat se z menjavami zaposlenih med igralnimi mizami zamenjajo tudi igralci. Tretji dejavnik je višina stave (vložkov) in iz tega izhajajoči dobitek. Višina stave je odvisna od tipa igralca: ali je ta pripravljen več tvegati ali pa igra zgolj za zabavo. Število igralcev posredno vpliva na napitnino. V kolikor le teh ni ni igre in če ni igre, tudi napitnine ne more biti. Število igralcev je odvisno od lokacije igralnice, sezone, ponudbe in konkurence. Ker pa je odvisno tudi od marketinških aktivnosti igralnice, se lahko dolgoročno vpliva na njihovo število. Notranji dejavniki se delijo v dva sklopa. Prvi sklop so tisti, ki izhajajo iz same igralniške organizacije. V prenesenem pomenu, bi jih lahko imenovali tudi higieniki. Prvi tak dejavnik je igralna naprava. Delo le-te mora biti brezhibno in izid zmagovalne kombinacije mora biti izključno posledica naključja. Glede na strukturo iger, bi lahko razdelili napitnino v dva dela: napitnina, ki jo zaposleni prejmejo pri prirejanju iger s kroglicami, napitnina pri prirejanju ostalih posebnih iger. Ni vseeno, ali se igra odvija na ameriški ruleti ali igrah s kartami. V igralništvu velja nenapisano pravilo, da gost ob zadetku na polno (igre s kroglicami) obdari krupjeja z enim žetonom. K temu seveda ni zavezan. Če je s storitvijo zadovoljen, izvajalca nagradi, sicer pa ne. Tako je pač v vseh uslužnostnih dejavnostih. Pravo nasprotje so igre s kartami, kjer napitnina ni odraz enega samega dogodka, ampak največkrat odraz gostovega pozitivnega finančnega rezultata. Medsebojni odnosi so zelo pomembni. V kolikor so le-ti dobri, je posledično dobro tudi delovno vzdušje in tudi gostje so bolj sproščeni ter se počutijo bolj domače. Prirejanje posebnih iger s kartami je večinoma individualno delo in ga izvaja posameznik sam. Pravo nasprotje je ruleta, ki je izrazito skupinsko opravilo, zato so medsebojni odnosi še toliko bolj pomembni. Naloge skupine bi lahko razdelili na naslednja opravila. Krupje izvaja igro. Urejevalec žetonov skrbi, da so žetoni pravilno sortirani. Vodja mize skrbi, da igra poteka korektno in dovolj hitro. Kot zadnji član skupine pa je inšpektor, ki ima nalogo, da komunicira z gosti, opravlja dodatni nadzor nad igro in rešuje morebitne konflikte na relaciji gost tehnika zaposleni. Obnašanje skupine in njena zrelost je v veliki meri odvisna od obnašanja managerjev in narave sistemov, ki jih le-ti nadzirajo. Zato odgovornost v primeru slabih medsebojnih odnosov pripisujemo prav njim. Pomembno vlogo za medsebojne odnose ima organizacijska kultura, ki sicer ureja medčloveške odnose. Po drugi strani pa krati osebno svobodo, vendar omogoča medčloveške odnose znotraj podjetja. Glavne značilnosti dobre organizacijske kulture so (Ferjan, 1998, str.50): dobro počutje zaposlenih, dobri odnosi med samimi zaposlenimi, 4
dobri odnosi me zaposlenimi in managementom, odločitve se sprejemajo ob participaciji zaposlenih. Plačni sistem je dejavnik, ki lahko zaposlene stimulira ali pa ne. Plačilni sistem je v domeni vodstva igralnice. Drugi sklop notranjih dejavnikov so tisti, ki so odvisni od zaposlenih in so v neposredni zvezi z njihovo motivacijo. Motivacija se prične z razumevanjem nalog, ki naj bi jih zaposleni opravili, kako njihove naloge vplivajo na ostale dejavnosti v igralnici. Zaposleni se morajo prvenstveno zavedati prednosti pravilno opravljenega dela na vseh nivojih in učinka slabo izvršenega dela na ostale zaposlene ter na zadovoljstvo gostov. Profesionalni odnos zaposlenih se deli na: odnos do dela (igre), odnos do gostov, čas potreben za izvedbo naročila, napake. Odnos do dela je spoštovanje delovnih navodil. Poleg tega morajo zaposleni spoštovati tudi nepisana pravila, ki so prisotna v igralnici. Na odnos do gostov mislimo, ko govorimo, kako zaposleni obravnavajo goste: glede na njihovo obnašanje, debelino denarnice, kulturo, obleko, ipd. Gostje hitro odreagirajo, če se zaposleni bodisi preveč posvečajo premožnejšim gostom in zanemarjajo ostale ali pa so do vseh enaki. Za razumevanje profesionalnega odnosa je zelo pomemben tudi čas, ki ga porabimo za izvršitev naročila ali storitve. Nepotreben čas je v neposredni zvezi z dobičkom podjetja in zadovoljstvom gostov. Naročilo, ki ga sprejmemo od gosta, je treba izvršiti brez napake. Zato lahko kakovost storitev merimo po napakah. Potem je tu prijaznost zaposlenih, ki je ne smemo enačiti s profesionalnim odnosom. Ta odnos se kaže v ustrežljivosti, kooperativnosti, potrpežljivosti ipd. Mejo med prijaznostjo in pretirano vljudnostjo je zelo težko določiti. To mejo si mora postaviti vsak zaposlen sam glede na izkušnje in trenutno stanje. Kakšno težo ima ta dejavnik, bom utemeljil z naslednjim. Strateški marketing privablja nove goste. Vendar marketinška akcija ne bo dosegla pravega učinka, v kolikor se ne bodo gostje ponovno vračali. Ta notranji marketing pa se s preprostimi besedami imenuje zadovoljen in (vedno) nasmejan delavec. Urejenost zaposlenih je zelo pomemben dejavnik. Na delovnem mestu morajo biti vedno primerno urejeni, v predpisanih in skrbno vzdrževanih ter brezhibno zlikanih oblekah, kot določa katalog delovnih oblek igralnice. Splošna razgledanost je naslednji dejavnik, s katerim lahko zaposleni pripomorejo k višini napitnine. Vsem obiskovalcem, ki so prihajali ali še prihajajo v igralnico, je namreč skupno le to, da so prišli z določenimi željami in pričakovanji. Ko se vračajo domov, morajo imeti občutek, da so za vloženi denar tudi nekaj dobili. Tisti, ki jim morajo to nuditi, pa so prav zaposleni ne glede na lokacijo dela v igralnici. 5
Zadnji dejavnik je neverbalna komunikacija. Tu je najpomembnejše pravočasno ugotoviti, kaj si gost v določenem trenutku želi, in mu tudi ustreči, v kolikor njegove želje niso v nasprotju z veljavnimi delovnimi navodili. Človekovo dojemanje sogovornika je kompleksen proces in ima velik pomen za razumevanje človekovih čustvenih stanj in procesov. Gostje neverbalno sporočajo na različne načine: z obleko in obutvijo, z modnimi dodatki, kozmetiko, pričesko ipd. Poleg tega človek, hote ali nehote sporoča tudi s svojim telesom, ki obsega nekaj tisoč izrazov. Delili pa bi jih lahko v štiri skupine (Ferjan, 1998, str 33): proksemiko (to je položaj in gibanje ljudi v prostoru); držo in hojo ljudi; gestiko (to je kretnje rok, nog in glave); mimiko (to je izraz obraza in oči). Dejavniki sreče so tisti, ki so odvisni izključno od spletov naključij. Vsaka igralna naprava ima pri svojem delovanju določene tolerance in napake. Tako bi morali izdelovalci igralnih naprav, kot zaposleni v igralnici, težiti k temu, da bi bilo odstopanj čim manj. Tak dejavnik je pozitivni finančni rezultat igralca, ki neposredno vpliva na napitnino in njeno višino. Ni vseeno, ali gostje pri igri izgubljajo in se to kaže v pozitivnem finančnem rezultatu igralnice. Ko pa jih pri igri spremlja sreča, takrat igralnica izgublja. Laično gledano je interes krupjeja, da gost dobiva, saj ima takrat največjo napitnino. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji korektnega (beri poštenega) dela krupjeja in brezhibnosti igralnih naprav, pa to nikakor ni možno. Zato v tem primeru krupje nima nobenega vpliva na izid stave. Sam prihodek igralnice je odvisen od teoretičnega donosa igre, ki je za posamezno igro različen. V preglednici št. 1 navajam le najpomembnejše vrste iger. Daljši kot je čas igranja, bolj se donos igralnice približuje teoretičnem donosu. Preglednica št. 1: Teoretični donos posamezne igre Vrsta igre Donos igralnice ameriška ruleta 2,70 % black jack od 0,18 do 0,43 % punto banko od 1,06 do 1,24 % igralni avtomati* od 2,00 do 15,00 % *pri igralnih avtomatih je praktično možen donos od 1 do 99%, vendar pa države z zakonodajo predpisujejo, kolikšen odstotek vplačanega denarja se mora namenjati za izplačila. Šele po izpolnjenih vseh prej naštetih dejavnikih (ali vsaj večini od njih) da gost napitnino krupjeju in mu reče: -»PER GLI IMPIEGATI, - POUR LES EMPLOYES, - FÜR DIE ANGESTELLTEN, - FOR THE BOYS, - ZA, VAS DRUGOVI, - ZA VAS (osebje ob igralni mizi) «6
1.4. Težave zaposlenih pri delu Teoretično bi lahko vse težave, s katerimi se srečujejo zaposleni pri delu, dobili tako, da bi negirali prej naštete notranje dejavnike, ki izhajajo iz organizacije in vplivajo na prejeto napitnino. Tudi v praksi je podobno. Koliko truda mora krupje vložiti, da prejme napitnino, nam pove že kratek opis dela. Delo krupjeja je izredno monotono, kretnje, gibi in postopki se neprestano ponavljajo, in sicer v povprečju vsakih 80 sekund. V glavnem se delo odvija ponoči, v dimu, ob stalnem delovanju klima naprav (tudi prepih pri tem ni izvzet), pod zdravju škodljivimi halogenskimi lučmi, vse vikende in praznike. Vsak krupjejev gib se spremlja z video nadzorom. Značilne so tudi menjave denarja. Čim več menjav v čim krajšem času, pri izplačilih in vplačilih, venomer, vsakih 80 sekund znova. Po nekaj urah tako intenzivnega dela nastopi padec koncentracije, ravno koncentracija pa je eden od osnovnih pogojev za uspešno opravljanje tega dela. S padcem koncentracije se začnejo pojavljati napake, ki posledično pomenijo slabše razpoloženje tako gostov kot nadrejenih. Seveda se da to preseči. In kdor je tega sposoben, je profesionalec. Prav profesionalen odnos pa je tisto, kar napitnina nagrajuje. Poseben problem so medsebojni odnosi v nekaterih slovenskih igralnicah, saj so zaposleni pri svojem delu podvrženi vojaškim, diskriminatornim srednjeveškim načelom. Demokracija in odprtost družbenih načel, kot tudi vpliv svetovnih trendov mode tako ni prinesel moškim možnosti do lepotnih popravkov, kot so; brada, dolgi lasje in uhani. Ženski del zaposlenih si ne sme barvati las in nohtov s preveč kričečimi barvami. Poleg tega se ne smejo razkazovati s preveč bleščečim nakitom. Komunikacija med zaposlenimi in gosti je omejena na minimum. To pomeni, da se lahko z gosti pogovarjajo le o igri, ki se izvaja na igralni mizi. Takšne omejitve so ponekod pripeljale do tega, da je tudi tako banalni pogovor, kot je vreme, prepovedana tema. Delovna navodila so zelo toga, saj narekujejo, da je obračanje glave omejeno na delovno površino mize. Vse s ciljem, da bi se gost v igralnici čim manj moteče počutil (ali je to res tako?). Obiskovalcev igralnice ne zanimajo problemi, s katerimi se zaposleni soočajo pri delu. Pričakujejo le, da jim bodo nudili dovolj visok nivo storitev. V kolikor želijo gostom nuditi dovolj visok nivo storitev, mora delo potekati zelo intenzivno. Tako intenzivnost dela bi težko našli še v katerem poklicu. Tako je poklic krupjeja zaradi stalnih vplačil in izplačil izredno stresen. Kakšen strelovod nejevolje gostov so, vedo le tisti, ki to delo opravljajo.to pa se vsako leto bolj odraža v povečanem obsegu bolezni. Težave, s katerimi se soočajo zaposleni pri svojem delu, prikazuje slika št.2. Slika št. 2: Težave, s katerimi se srečujejo zaposleni pri svojem delu gost - njegove potrebe in pričakovanja težave, ki izhajajo iz samega dela delo krupjeja video nadzor in odnos nadrejenih Na osnovi ogleda delovnih mest, razgovorov z zaposlenimi, kadrovsko službo je bilo pri zdravniških pregledih ugotovljeno, da obstajajo naslednje obremenitve in škodljivosti: pretežno popoldansko in nočno delo in s tem v zvezi moten socialni ritem življenja, neustrezen ritem budnosti in spanja; zahteva po pozornosti in koncentraciji; 7
statične obremenitve vratne in ledvenokrižne hrbtenice; dinamične obremenitve desne roke zlasti v ramenu; izpostavljenost hrupu in umetni osvetlitvi; neugodni klimatski pogoji: dim, suh zrak, prah, premikanje zraka zaradi delovanja klimatskih naprav. Zaradi vsega naštetega pa se največ zdravstvenih težav kaže na naslednjih organskih sistemih po MKBP (IX revizija): psihične težave v smislu psihastenij, anksiozno depresivnih nervoz, zasvojenosti ter druge motnje; težave s prebavili, zlasti ulkusne bolezni; težave z lokomotornim aparatom (vratna in ledvenokrižna hrbtenica); bolezni dihal (zlasti kronična obolenja dihal); okvare sluha in astenopične težave z očmi; bolezni KV sistema (povišan arterijski krvni tlak, bolezni ven na nogah). Kot je bilo že omenjeno, je delo izredno stresno in zato zaposleni nemalokrat iščejo dejavnost za sprostitev. Rešitve so različne, od športa do alkohola, narkomanije in zasvojenosti z igrami. V igralnicah z daljšim stažem pa je zaradi različnih bioritmov z življenjskimi sopotniki prisotno tudi povečano število ločitev, kot sicer velja za slovensko povprečje. 1.5. Vrednotenje dela Kolektivna pogodba dejavnosti uvršča poklic krupjeja v V. tarifni razred, za katerega je poleg srednješolske izobrazbe potreben še izpit za krupjeja in poznavanje jezika igralcev. Glede na to, da so v slovenskih igralnicah pretežno tuji gostje (italijanski, avstrijski) je znanje jezika še kako zelo pomembno za komunikacijo. V kolikor povzamem opisni list delovnega mesta, tam zasledimo naslednje vsebine: pripravljanje naprav za izvajanje iger na igralni mizi; izvajanje iger na srečo; obveščanje (poročanje) o odmikih pri izvajanju iger na srečo; zaključevanje mize z ugotovitvijo stanja vrednostnih žetonov, štetje denarja in napitnine, ter kontrola med stanjem na igralni mizi in blagajno; pobiranje in razvrščanje žetonov v stolpce po barvi in vrednosti; kontroliranje dela v pripravi naprav za izvajanje iger na igralnih mizah; povezovanje izvedbe iger na IM, vodenje in kontroliranje sodelavcev ob izvajanju igre. Krupje naj bi napredoval iz urejevalca žetonov (s tujko chiperja), ki skrbi za podporo krupjeju pri delu na ameriški ruleti. Logična nadgradnja delovnega mesta krupjeja je vodja mize (le ta igro nadzira) in inšpektor iger na igralnih mizah, ki vodi poslovanje igralnih miz. Nov Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo pa je vnesel še nove zahteve pri zaposlovanju v igralništvu. Tako so v pod poglavju 8-Posebne določbe za delavce v igralništvu v III. poglavju vnesli nov 85. a, 85. b člen, ki se glasita (citiram): 85. a člen:»vodje igralnic, krupjeji, vodje iger, osebe, ki opravljajo interni nadzor v igralnici, ter glavni in pomožni blagajniki morajo imeti dovoljenje za delo v dejavnosti 8
prirejanja posebnih iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: licenca), ki ga izda posebna komisija, sestavljena iz dveh članov, ki ju imenuje minister, pristojen za finance, in člana Odbora združenja igralnic pri Gospodarski zbornici Slovenije. K vlogi za pridobitev licence mora koncesionar za osebe iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev: da ima oseba zahtevano izobrazbo in izpolnjuje druge pogoje, katerih minimum vsebin je opredeljen v igralniških standardih, na katere se v predpisu sklicuje minister, pristojen za finance; da izpolnjuje dodatne zahteve, ki jih za delovno mesto predpiše koncesionar; da oseba ni bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir. Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev licence oziroma preneha opravljati delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, za katero je potrebna licenca, mora koncesionar obvestiti komisijo iz prvega odstavka tega člena, ki licenco odvzame. Komisija o odvzemu licence obvesti nadzorni organ.«85. b člen:»nadzorni organ zaradi izvajanja določil tega zakona vodi posebno zbirko podatkov o osebah, ki so pridobile licenco. V zbirki iz prejšnjega odstavka se zbirajo naslednji podatki: ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, izobrazba, datum pričetka veljavnosti licence in delovno mesto. Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo še eno leto od odvzema licence.«za zaposlene pa je zelo pomemben tudi spremenjen 86. člen, ki se glasi (citiram):»delavci v igralnici (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki imajo neposreden stik z izvajanjem igre, se ne smejo udeleževati posebnih iger na srečo kot igralci v igralnici oziroma igralnem salonu, ki je v lasti ali v upravljanju koncesionarja, pri katerem so zaposleni.«nov člen uvaja nekaj več pravic za zaposlene. Po starem določilu je bilo namreč prepovedano kakršnokoli obiskovanje igralnic v slovenskem prostoru vsem, ki so zaposleni kot krupjeji v katerekoli slovenski igralnici. Vendar pa ta spremenjeni člen še ne pomeni, da bodo zaposleni resnično tudi lahko obiskovali konkurenčne igralnice, saj za vodstva igralnic ni obvezujoč. Le ta imajo pravico izdati prepoved vstopa, ne da bi navedli razloge zanjo. 2. REGULACIJA NAPITNINE V TUJINI V nadaljevanju bom v grobem (prostorske možnosti objave raziskave namreč ne dopuščajo poglobljenih študij) predstavil urejenost napitnine v nekaterih evropskih državah in v ZDA, saj se ta od države do države zelo razlikuje. 2.1. Anglija V Angliji se igralniška dejavnost odvija v posebnih klubih. Zaposlenim zato ni dovoljeno sprejemati napitnine med samim izvajanjem igre, ampak ko je igra zaključena in igralna miza ne obratuje več. Višina napitnine je tako odvisna od finančnega izkupička 9
posameznega igralca. Do napitnine so zaposleni upravičeni neposredno v skladu z internimi dogovori v posamezni igralnici. Poleg napitnine so zaposleni upravičeni do plačila iz naslova rednega dela. 2.2. Avstrija V Avstriji imajo plačo izraženo z zajamčeno vrednostjo točke. Število točk regulira relativna razmerja med delovnimi mesti. Vse prejete napitnine so po letu 1990 izključno namenjene za plače zaposlenih v igralništvu. Zaposleni se delijo v dve strukturi: v uslužbence (zaposleni na IM, IA, blagajnah in recepciji) in delavce, (valeji, vratarji, čistilke in ostali pomožni delavci). Napitnino delijo v razmerju 96 : 4 v korist uslužbencev. 27.člen zakona v 3. odstavku zasledimo naslednje besedilo:»delojemalci koncesionarja ne smejo igrati v igralnicah in tudi ne smejo sprejemati od igralcev nobenih zneskov ali bonitet katerekoli vrste. Kljub temu pa je dovoljeno zbiranje zneskov, ki so določeni za skupnost delojemalcev koncesionarja in se zbirajo v posebnih zabojčkih v igralnici (cagnotte).«4.odstavek:»delitev cagnotte med delojemalci koncesionarja, se ureja s kolektivno pogodbo in s posebnim dogovorom. Koncesionar nima nobene pravice do teh zneskov. Vodilni kader, to so člani vodstva, vodilni uslužbenci po posebni pogodbi in delojemalci drugih stranskih obratov nimajo pravice do teh zneskov.«(konec citata) Kaj sploh je»cagnotta«? Poleg 100% napitnine, ki se deli v skladu s kolektivno pogodbo, se v znesek za plače nameni še delež od iger, in sicer ameriške rulete in igre s kartami 28%, od igralnih avtomatov 20% prihodkov. Ta določila si je izboril sindikat, ko so začeli uvajati v igralnico nove igre in igralne avtomate in si tako zagotovil, da jim uvedbe novih iger, ki napitnine ne prinašajo, ne znižajo plače. V skupnem znesku, ki se nameni za plače, predstavlja napitnina 50 odstotkov vsega denarja. V kolikor»cagnotta«ne zagotavlja izplačila plače po zajamčeni točki, se to stori iz še dodatnega denarja iz realizacije. Višina delitve»cagnotte«se usklajuje kvartalno. V kolikor se ustvarjena»cagnotta«v preteklih treh mesecih poveča, se poveča tudi osnova za delitev v naslednjem tromesečju in obratno. Poleg rednih mesečnih dohodkov so zaposleni upravičeni tudi do regresa za letni dopust in božičnega dodatka, le ti se izplačajo iz istega zneska kot ostali prejemki. 2.3. Francija V Franciji se je po sprejemu nove zakonodaje (1993) uvedlo takšen način delitve napitnine, da zaposleni lahko zelo natančno nadzirajo višino zbranih sredstev, kot tudi udeležbo njih samih (objava na oglasni deski), napitnine. Za plače se deli samo dnevno zbrana napitnina, tako gre 80% tistim, ki so delali na določen dan, preostalih 20% pa se nameni za bolniške do 30 dni, dopuste in božični dodatek. Vsi zaposleni si lahko takoj prvega v mesecu izračunajo plačo za pretekli mesec, ko seštejejo osnovno plačo in dodatke ter vse dnevne deleže napitnin, ki jim pripadajo. Zneske pa je potrebno vnesti v davčne napovedi. Poudariti je potrebno, da se napitnina deli na koncu meseca brez zmanjševanja za prispevke in davke, delavec pa lahko izbira ali bo akontacijo dohodnine plačeval mesečno ali bo plačal vso na koncu leta. Med upravičence za delitev napitnine so vključeni delavci, ki sodelujejo pri igrah na srečo: baccara, black jack, ruleta, ameriška ruleta, 30-et-40, craps, boulle, 23, in v zelo 10
omejenem obsegu delavci, ki posredno sodelujejo ali so zaposleni drugje po igralnici oziroma pomagajo delavcem na IM pri teh igrah na srečo. V decembru dobijo zaposleni 13. plačo, le ta znaša 10% letne plače. 2.4. Italija V Italiji plačilni sistem pozna osnovno plačo in dodatke. Zaposleni se delijo v devet plačilnih kategorij, ki so določene ločeno za administracijo in igralnico. Napitnina IM se deli v razmerju 50:50. Prva polovica je namenjena delavcem za igralnimi mizami. Nadaljnja delitev poteka v skladu z internim pravilnikom o delitvi napitnine, tako rekoč naravnost v žep. Delavci so dolžni vnesti zneske napitnine v svoje letne davčne napovedi. Druga polovica se prišteje k realizaciji igralnih miz, v zameno pa je lastnik igralnice dolžan zaposlenim plačevati prispevke za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Poleg tega se po istih merilih tudi dejansko izplača delavcem tako imenovano» trinajsto plačo«. Ta plača ni v nikakršni povezavi z rednimi plačami zaposlenih. V poletnih mesecih pa zaposleni prejmejo regres, ki znaša 10% od letne osnovne plače. 2.5. Madžarska V vseh madžarskih igralnicah je dovoljeno sprejemanje napitnin. Le te se, tako kot je ustaljena praksa po vseh evropskih igralnicah, deponirajo v posebne zabojčke. Dvajset odstotkov napitnine se prišteje k prihodkom (razlika v vsoti vseh vplačil igralcev in vseh izplačil igralcem) igralnih miz in igralnih avtomatov. Prihodki so obdavčeni s štirideset odstotno stopnjo. Preostali znesek napitnin se razdeli med zaposlene kot dodatna stimulacija. 2.6. Nemčija V Nemčiji je dejavnost igralništva urejena z zveznimi zakoni in je zato med posameznimi igralnicami lahko različna. Vsem pa je skupno to, da zaposleni ne smejo napitnine sprejemati neposredno, ampak jo morajo deponirati v posebne skrinjice, imenovane»tronc«. Tako zbrana napitnina se razdeli med vse zaposlene v igralnici, ki so povezani z prirejanjem iger, vključno z zaposlenimi na igralnih avtomatih. Velja dogovor, da so do višjih zneskov napitnine upravičeni tisti zaposleni, ki imajo večji vpliv na njeno višino. Tako prejme krupje več napitnine kot vodja mize, še manj napitnine pa prejme vodja oddelka igralnih miz. Različni so tudi prejemki napitnine glede na status krupjeja. Krupje na ameriški ali francoski ruleti tako prejme več napitnine kot tisti na black jack-u. Upošteva se tudi delovna doba zaposlenih v igralnici. Iz tega sledi, da več kot ima posameznik delovne dobe v igralnici, do večjega deleža napitnine je upravičen. Napitnina je obdavčena z maksimalno 10% stopnjo. Preostanek se po prej opisanem postopku skupaj z deležem realizacije razdeli med zaposlene. 2.7. Nizozemska Delavci prejeto napitnino deponirajo v zabojček za napitnino, imenovan»tronc«. kasnejša razdelitev pa je natančno določena v kolektivni pogodbi. 11
Zaposleni v igralnici se delijo na igralniške delavce (direktor igralnice, pomočnik direktorja igralnice, inšpektor, pomočnik inšpektorja, vodja igralne mize, nadzornik, višji krupje, krupje, kandidat krupje,»bout-de-table«, krupje za black jack, krupje za dvojno ruleto, vodja blagajne in blagajnik) in na neigralniške delavce. Tako imenovani neigralniški delavci (zaposleni na igralnih avtomatih, varnosti in recepciji, režijski delavci..) dobijo fiksne plače in so razdeljeni na 11 funkcijskih skupin, za vsako delo v funkcijski skupini pa je določena minimalna in maksimalna plača. Napitnina je namenjena izključno formiranju mase za plače. Vsako posamezno delovno mesto je ovrednoteno z najnižjim in najvišjim številom točk (napredovanje delavcev). Vrednost točke se določi glede na višino povprečnih mesečnih napitnin. Znesek denarja za plače se dopolni s korekcijskim faktorjem za igre, ki ne ustvarjajo napitnine (približno 10% realizacije na igralnih mizah), s katerimi se zagotavlja izplačilo dogovorjene vrednosti točke. V primeru presežka napitnine več kot tri mesece zapored se vrednost točke poveča. Realizacija igralnih miz pa služi tudi za izplačilo 13. in 14. plače. 2.8. Združene države Amerike V tej državi se»tip«v večini igralnic ne evidentira. Njegova višina od primera do primera zelo varira, saj jo zaposleni v večini igralnic spravijo neposredno v žep. Prejemanje napitnin in njihovo vključevanje v plače pa je v posameznih državah zelo različno urejeno, ali pa ponekod sploh ni urejeno. Poznani pa so tudi primeri, ko je ureditev zelo podobna evropski. Obiskovalci lahko dajejo napitnine delilcem (zaposleni, ki delajo na igrah s kartami) in krupjejem pri igralnih mizah. Na splošno velja le, da management ter zaposleni, zadolženi za nadzor in red, po zveznem zakonu ne smejo prejemati napitnine. Napitnine se glede davkov (dohodnina) obravnavajo enako kot ostali prejemki, obdavčitve pa so minimalne. Kapitalizem je tudi pri delitvi napitnine tu prišel najbolj do izraza; v kolikor napitnine ne dobiš, oziroma je ne ustvariš, je nimaš. V igralnicah, kjer se»tip«ne evidentira, nisi deležen napitnine svojih sodelavcev. V nekaterih igralnicah obstajajo dogovori, da si»team«, ki kroži med igrami, ki napitnine ne prinašajo, in igrami, kjer je napitnine več, deli napitnino v enakih deležih. Poleg napitnine pa zaposleni prejmejo dodatno plačilo za opravljeno uro dela. 2.9. Države bivše Jugoslavija Vse države bivše Jugoslavije imajo sprejeto igralniško zakonodajo. V BIH in republiki Črni gori zakonodaja napitnine ne omenja. Prav tako tudi ni nobene aktivne igralnice, da bi lahko v praksi preverili načine delitve med zaposlene. Sicer pa je na Hrvaškem in v Makedoniji zakonodaja zelo podobna tisti v Avstriji. 3. UREJENOST NAPITNINE V SLOVENSKI ZAKONODAJI Veljavni zakon o igrah na srečo ne obravnava napitnine na način, kot bi si zaposleni želeli. V 88. členu namreč navaja:»delavci, ki vodijo posebne igre na srečo ali nadzorujejo igre, ne smejo od igralcev sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega.«napitnina je omenjena tudi v 91. členu, kjer pa preberemo naslednje; 12
»Ne glede na določbe 88. člena tega zakona, lahko igralci dajejo napitnino za izvajanje določenih iger na srečo, ki se daje v posebne skrinjice na igralnih mizah. Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov koncensionarja. Prihodki iz napitnine so lahko podlaga za plače in plače na podlagi delovne uspešnosti. Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja. Način delitve se določi s splošnim aktom za igralnico v skladu z panožno kolektivno pogodbo.«predlagatelj je zgornji člen obrazložil takole (skrajšano): Napitnine v igralnicah naj bi bile drugačne narave kot npr. tiste v gostinstvu, bencinskih servisih..., saj se napitnina v igralnicah zbira v posebne zabojčke na igralnih mizah. Priznava, da se drugod po svetu igralniške napitnine uporabljajo za izplačilo plač zaposlenim, ki neposredno izvajajo posebne igre na srečo. V sklad za plače se poleg napitnin steka tudi ustrezen del prihodkov igralnice (Avstrija, Nizozemska). Predlagatelju se ne zdi primerno, da bi se celotna napitnina uporabi za plače, boji se namreč možnosti, da bi zaposleni ovirali širitve igralniških zmogljivosti z igrami, ki napitnine ne prinašajo (npr. igralni avtomati). Meni tudi, da zberejo igralnice na Primorskem več napitnine kot tiste v notranjosti in smatra Italijane za bolj radodarne enotna regulacija tega vprašanja naj ne bi bila sprejemljiva. Sistem delitve napitnin naj bi določila panožna kolektivna pogodba. 4. OBREMENITVE NAPITNINE KOT SESTAVINE PLAČE 4.1. Zakon o dohodnini Napitnine, kot sestavni del prihodkov igralnice, se obravnavajo kot osebni prejemki in so podvržene vsem davčnim obremenitvam, ki izhajajo iz zakona. Preglednica št.2.: Stopnja dohodnine za leto 2001: Letna osnova nad do Davek v SIT + % nad - 1.279.236-17 1.279.236 2.558.470 217.469 35 1.279.236 2.558.470 3.837.708 665.201 37 2.558.470 3.837.708 5.116.942 1.138.520 40 3.837.708 5.116.942 7.675.412 1.650.215 45 5.116.942 7.675.412 2.801.526 50 7.675.412 Vir: Ministrstvo za finance RS Davek od osebnih prejemkov se plačuje po predpisani lestvici, ki je progresivna in stopničasta (najnižja 17%, najvišja 50%). Skupine v njej pa so odvisne od povprečne plače zaposlenih v RS v predpreteklem mesecu, zato se lestvica mesečno spreminja. Akontacijo dohodnine plačuje (odvaja) igralnica, kot pravna oseba. V kolikor med letom ni bilo odvedeno dovolj dohodnine, se le-ta poračuna na podlagi odločbe o plačilu dohodnine. 13
4.2. Zakon o prispevkih za socialno varnost Od napitnine, kot sestavine plače, je potrebno plačati tudi prispevke. Prispevke plačuje (odvaja) igralnica kot pravna oseba, ki izplačuje plače in je zavezanec za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, porodniško varstvo in za prispevek za zaposlovanje. Prispevke se obračunava in plačuje od kosmatih plač. Preglednica št. 3.: Prispevki od plač v % Delojemalec Delodajalec Prispevek za pokoj.in invalid.zavarovanje 15,50 8,85 Prispevek za zdravstvo 6,36 6,56 Prispevek za porodniško varstvo 0,10 0,10 Prispevek za zaposlovanje 0,14 0,06 Prispevek za primer nesreče 0,00 0,53 Skupaj 22,10 16,10 Vir: Zakon o prispevkih za socialno varnost 4.3. Zakon o davku na izplačane plače Davke plačuje igralnica kot pravna oseba, ki izplačuje plače in davek obračunava in plačuje od bruto plač. Davek je prihodek proračuna. Stopnje davka nam ponazarja preglednica št. 4. Preglednica št.4: Stopnje davka na plače Če znaša mesečna bruto plača zaposlenega od do, znaša stopnja davka % Mesečna osnova nad do % - 130.000 0,0 130.001 400.000 3,8 400.001 750.000 7,8 nad 750.00-14,8 Vir: Zakon o davku na izplačane plače Celotno obremenitev plače pa ponazarja preglednica št.5. Preglednica št. 5.: Celotna obremenitev plač neto akont.doh. dav.os. prispevki bruto I prisp.podj. bruto 2 %davka davek na IP strošek plač 34.741* 2.316 13.624 10.513 47.570 7.659 55.229 0,0 55.229 65.198** 8.554 50.319 20.923 94.675 15.243 109.918 0,0 109.918 88.039 13.232 77.838 28.730 130.001 20.930 150.931 3,8 4.940 155.871 228.411 83.190 288.168 88.400 400.001 64.400 464.401 7,8 31.200 495.601 386.204 198.047 560.818 165.750 750.001 120.750 870.751 14,8 111.000 981.751 Vir: SIDS januar 2002 * zajamčena plača ** minimalna plača 14
5. OBREMENITEV NAPITNINE KOT PRIHODKA PODJETJA 5.1. Zakon o davku na dodano vrednost Zakon o davku na dodano vrednost določa, da mora zavezanec za DDV za vsak promet blaga oziroma storitve izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun, ter obdržati kopijo računa. Igralništvo je teh davkov oproščeno, saj bi bilo nemogoče gostom pri vsakem izplačilu izdajati račun. Tako je DDV-ja oproščena tudi napitnina. Kljub vsemu pa je igralnica dolžna zaračunavati DDV pri vstopnini v višini 20 odstotkov. 5.2. Zakon o davku na dobiček V tistih podjetjih, kjer se ne razdeli celotna napitnina in se zato steka v prihodke in kasneje v dobiček, je potrebno plačati davek na dobiček. Davek se obračunava pred ugotovitvijo čistega dobička. Davek se obračunava torej tudi iz napitnin. Igralnica kot pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in ima sedež v RS, je tudi zavezanka za plačilo davka. Le-ta znaša 25%. 6. DELITEV NAPITNINE V SLOVENSKIH IGRALNICAH V igralnicah Portorož, Lipica, Bled, Maribor in Ljubljana ne razpolagajo s posebnimi ureditvami napitnine, zato se le-ta prišteje preostalim prihodkom in deli skupaj s preostalim zneskom za plače. Tudi v družbi HIT d.d. se napitnina v skladu z določili 91. člena Zakona o igrah na srečo steka med prihodke podjetja. Samo zbiranje napitnine ureja delovno navodilo, ki določa, da delavci, ki vodijo oziroma nadzorujejo izvajanje igre, ne smejo sprejemati napitnine na svoj račun niti na račun drugih, ne da bi napitnino deponirali v zato določeno skrinjico na igralni mizi. V kolikor je dana napitnina v gotovini, pa jo mora krupje zamenjati v vrednostni žeton. Vsebino skrinjice šteje posebna komisija, ki je sestavljena iz predstavnika igralnih miz, igralnih avtomatov in blagajniškega poslovanja. Evidenca prejete napitnine se vodi z obračunom posamezne igralne mize in na skupnem zbirniku v tekočem dnevu prejete napitnine. V samem pravilniku o plačah je določeno, da se za delitev med zaposlene namenja celotna napitnina. Poleg tega tudi določa kdo so upravičenci in v kolikšnem deležu participirajo v uspešnosti igralnice. Sestavni del pravilnika o plačah je metodologija delitve napitnine, pridobljene na igralnih mizah, ki natančno določa način delitve napitnine med zaposlene. 7. SKLEPNE MISLI V povzetku lahko ugotovimo, da napitnina ni obvezen sestavni del igralniške storitve. Tuja zakonodaja, ki ureja prirejanje posebnih iger na srečo, je v večini držav ne upošteva kot sestavni del prihodkov. Način delitve napitnine med zaposlene je v razvitem svetu v posameznih državah različen in ni neposredno primerljiv. Tako so v avstrijskih, kot tudi v italijanskih igralnicah vsi delavci, ki imajo neposreden stik z gosti za igralnimi mizami, 15
plačani z napitninami. Gostje napitnine podarijo za storjene usluge, zato so le-te enake narave kot napitnine v vseh drugih storitvenih dejavnostih. Te napitnine se zbirajo v posebnih skrinjicah. Čeprav se v nekaterih državah del napitnine steka v prihodke, pa jo po meni znanih podatkih nikjer v svetu ne uporabljajo za izračun realizacije in iz nje povezane uspešnosti poslovanja, ki služi kot osnova za izračunavanje bruto dodane vrednosti. Taka kategorizacija napitnine bistveno izkrivi dejansko višino stroškov za plače. V kolikor bi bila napitnina v prihodkih igralnice in se ne bi delila kot dodatna stimulacija, bi za plače nominalno (realno sicer ne) porabili več denarja kot ga sicer sedaj. V nekaterih igralnicah po svetu so napitnine neobdavčene in so jih zaposleni deležni neposredno. Spet v drugih državah pa so napitnine kljub temu da jih zaposleni prejemajo neposredno, vseeno obdavčene. Večina služb v slovenskih igralnicah (receptorji, valeji, šoferji, garderoberji, blagajniki, natakarji, postreščki, v nekaterih igralnicah tudi zaposleni na IA) napitnino že dobiva neposredno, saj jih zakon o igrah na srečo pri tem ne omejuje. Zakon določa drugačna pravila samo za zaposlene za igralnimi mizami. Prav tako so napitnine deležni delavci drugih storitvenih dejavnosti (frizerji, natakarji, delavci na bencinskih servisih.). V kolikor zaposleni napitnine prejemajo neposredno, jim ni potrebno odvajati nobenih davkov in prispevkov. To kaže, da poznamo v Sloveniji dve vrsti napitnin: obdavčene in neobdavčene. O neobdavčenih govorimo takrat, ko omenjamo napitnine, ki jih stranke dajo konkretni osebi (npr. natakarju). Ta napitnina je osebni prejemek, ki ni obdavčen z nobenim davkom. Na drugi strani so napitnine igralnih miz, za katere zakon določa, da so prihodek igralnice. Ob njihovi delitvi je poleg prispevkov zaposlenih in akontacije dohodnine, ki je razvidna na plačilni listi, potrebno plačati (ta denar odvaja podjetje) tudi prispevke podjetja in davek na plače. Iz tega sledi, da se v državni proračun zbirajo velike vsote denarja, saj se: pri 3,8 % davku na plače 100% vrednost zniža na 83,4% v bruto znesku. V neto znesku pa posameznik prejme 56,5% od osnove. pri 7,8 % davku na plače 100% vrednost zniža že na 80,7% bruto znesku. V neto znesku pa posameznik prejme 46,1% od osnove. pri 14,8 % davku na plače 100% vrednost zniža na 76,4% bruto znesku. V neto znesku pa lahko posameznik prejme le največ 39,4% lahko pa tudi manj v kolikor bi imel zelo visoko plačo. Ko se seznanimo s temi dejstvi, ugotovim, da slovenska zakonodaja deli državljane na privilegirane in neprivilegirane. Taka delitev je po vsej verjetnosti v nasprotju z načeli enakopravnosti, ki so zapisane v ustavi. V Sindikatu igralniških delavcev, ki zastopa zaposlene v slovenskih igralnicah, so mnenja, da so tudi v Sloveniji napitnine namenjene delavcem in zato ne sodijo med prihodke podjetja. Zaradi člena v veljavnem zakonu pa nekatera vodstva igralnic, kljub zahtevam delavcev, še vedno preprečujejo delitev le teh v celoti, pa čeprav bi se plačali vsi prej našteti davki in prispevki. Rešitev, ki so jo uvedli v družbi HIT, je zato prvi korak k ureditvi stanja na tem področju. Rešitev ni idealna niti za podjetje, kaj šele za zaposlene. Je pa edina možna in sprejemljiva, dokler zakon ne bo dovoljeval drugačnih rešitev. V prihodnosti bo zato potrebno spremeniti zakonodajo, predvsem v tistih členih, ki napitnino obravnavajo kot sestavni del prihodkov igralnice. Zaradi zagotavljanja socialnega in ekonomskega standarda pa bi se morala deliti po zgledu Italija in Francije kot druga»masa«. Zaposleni namreč ne bodo zmogli opravljati dela do upokojitve. Vse preveč je bolezni, ki jih bodo prisilile k zamenjavi dela. V kolikor bo prišlo do razumevanja problematike napitnin in le-ta ne bo več podvržena tako visokim obremenitvam, bi en del napitnine namenili za tretji steber pokojninskega zavarovanja in del za sklad za invalide. V osnutku panožne kolektivne 16
pogodbe, katerega so odposlali na Gospodarsko zbornico, so to že upoštevali; kar pa je poseben problem. Pripravljenosti pristojnih, da bi delitev napitnine uredili v panožni kolektivni pogodbi za igralništvo, čeprav zakon iz leta 1995 to določa, ni zapaziti. Vlogo za začetek pogajanj so predstavniki zaposlenih vložili že v letu 1999, a kaj več od pisnega odgovora, da so pristojni pri GZS namero sprejeli na znanje, ni bilo. 7.1. Razmere v igralništvu V svetu napitnina zelo upadu. To izhaja predvsem iz dejstva, da se v igralnice uvajajo igralni avtomati (predvsem elektronske rulete) in igre, ki napitnine ne prinašajo (igre s kartami). Tem spremembam zaposleni niso najbolj naklonjeni. V svetu so rešitve različne; od stavk pa do dogovorov, da se del realizacije iger, ki napitnine ne prinašajo, nameni za plače krupjejev. V prihodnjih letih bo zato prav gotovo prišlo do večjih sprememb pri nagrajevanju zaposlenih, saj je trend uvajanja iger, ki napitnine ne prinašajo v velikem porastu, le-ta pa bo zaradi spremenjenih navad gostov (internet igranje, igralni avtomati) po vsej verjetnosti prisoten tudi v prihodnje. Počasi, a nezadržno se veča razkorak med bogatimi in revnimi sloji ljudi. Srednjega sloja, ki je bil že po pravilu največji uporabnik igralnih miz, je vedno manj. Revnejši sloj pa se bolj poslužuje igralnih avtomatov, ki dopuščajo nižje vložke v igro, vendar napitnine ne prinašajo. Tudi razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, niso ravno spodbudne. Trendi gibanja v zadnjih desetih letih ne kažejo dovolj premikov na bolje, da bi lahko državljane preveval optimizem. Nasploh se v svetu dogajajo velike in pretresljive spremembe, ki so posledica globalnih in socioloških sprememb (»sindrom«11. septembra). Svet se vedno bolj manjša zaradi naglega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi velike spremembe v transportu ljudi, blaga in kapitala ter prenosu informacij. V vsa ta spremenjena pričakovanja in dogajanja je globoko vključeno tudi področje slovenskega igralništva. V prihodnjih letih lahko pričakujemo, da bo Slovenija stopila v Evropsko Zvezo (EZ). Pričakovanja so velika. Kaj se bo v resnici spremenilo na bolje, bo pokazal čas. Po mojem mnenju bi lahko bila prav gostinstvo in turizem ključna nosilca slovenskega približevanja v EZ, če že ne v finančnem, pa v promocijskem pogledu. Vendar, ali bomo znali izkoristiti naravno geografsko lego, relativno čisto okolje in delavnost državljanov? Na drugih področjih namreč ne bomo mogli nuditi razvitejšemu Zahodu dovolj močne in agresivne konkurence. To pa zaradi tega, ker nas bodo na eni strani ovirale države z visoko zmogljivo tehnologijo. Druga ovira pa bodo države s cenejšo delovno silo. Prav obremenitev plač je v Sloveniji nerazvojno usmerjena. Ni namreč razumljivo, kako imamo lahko tako visoko obremenjene stroške dela, če želimo biti konkurenčnejši. Visoka obremenitev plač s prispevki za socialno varnost in z davki je resda lahko dobra za vzdrževanje socialne politike. Po drugi strani pa nižja obdavčitev in s tem tudi večji čisti prihodki iz naslova plač dvigujejo kupno moč prebivalstva (v kolikor se ta del denarja ne bi pretakal v dobiček) ter pospešujejo potrošnjo. Na splošno velja, da imajo podjetja z nizkimi stroški večjo varnost obstoja. Denar, ki bi bil privarčevan, lahko podjetja namenijo za razvoj novih programov ali trženje. V kolikor bi se znižala obremenitev plač, bi bila slovenska delovna sila bolj konkurenčna. Z večjim vlaganjem tujega in domačega kapitala, bi se znižala tudi brezposelnost. Seveda bi država morala ustrezno pokriti izpad prihodkov, ki bi nastali s spremembami. Možnosti je več. Ena je skrb za dosledno plačevanje davkov in kaznovanje tistih, ki davkov ne plačujejo. Druga je preprečevanje»dela na črno«in stimuliranje privatnega sektorja k rednem zaposlovanju delavcev. Na ta način bi se v državni proračun 17
natekla enaka količina denarja. Nižji stroški za brezposelne (manj brezposelnih zaradi novih delovnih mest) pa bi učinke še povečali. Socialno pomoč pa bi prejemali resnično tisti, ki jo potrebujejo. Glede na to, da je bil zakon o igrah na srečo delno spremenjen v letu 2001, je pričakovati, da kaj kmalu ne bo deležen sprememb. Čeprav je bila dejavnost deležna znižanja koncesijske dajatve, pa se bo prometni davek dvigoval za 0,5% na leto še do leta 2005. To seveda dejavnosti ne bo koristilo, v kolikor jo primerjamo s tujino. Zaradi vse večje konkurence na igralniškem trgu srednje Evrope, kot tudi zaradi zastarelosti igralniške ponudbe, sta v zadnjih letih opazna upad obiska in manjši prihodki. V kolikor bodo želele igralnice slediti razvojnim trendom, ki jih narekujejo tekmeci, bodo morale še več investirati v spremljajoče dejavnosti igralništva. Le tako bodo igralnice lahko ohranile obstoječi nivo prihodkov. V nasprotnem primeru pa se bo trend padanja obiska še nadaljeval. Rezultat tega bo prej ali slej odpuščanje osebja. Edina možnost, ki jo vidim, je, da se zniža davčna stopnja na odstotek, ki bi bil nižji, kot je v državah, ki s Slovenijo mejijo, ter slovenskim igralnicam predstavljajo neposredno konkurenco. V prihodnosti, ko se bo ponovno ugotavljalo, ali je zakon dovolj razvojno usmerjen, pa bi se morali pristojni bolj poglobiti v dejavnost igralništva, kot tudi v urejenost napitnine, če želijo, da bo tako od igralništva kot od napitnine sploh še kaj ostalo. Andrej Raspor Literatura; BGB1.Nr.695/93, (1993), 620. Bundesgesetz vom 28. November 1989 zur Regelung des Glücksspielwesens (Glücksspielgesetz-GSpG) in der Fassung, Wien Casino Austria, (1990), Betriebsvereinbarung für die Arbeitnehmer der Casinos Austria, Wien Casino Casis, (1985), Personnel des jeux dans les casinos autoriés, Paris Casino Venezia, (1996), Contrato aziendale di lavoro per i dipendenti del casino Municipiale di Venezia, Venezia, Ferjan, M., (1998), Poslovno komuniciranje, Založba Moderna organizacija, Kranj, Holland Casino, (1999), Collectieve arbeidsovereenkomst, Amsterdam, Institute For Study Of Gambling And Commercuial Gambling, (1999), International Casino Law, University of Nevada, Mohorič, I., (2001), Napitnine in presežki gotovine v gostinski blagajni, Obrtnik, št. 10/01, str. 166-167, Ljubljana Narodne novine Hrvatske republike 36/98, (1998), Odluka o proglašenju zakona o igrama na sreču, Zagreb Podjetniška kolektivna pogodba za družbo HIT d.d., (2001), Nova Gorica, Raspor A., (2000), Napitnina ali For the boys I, Hitove novice, št.3/00, Nova Gorica, 18