FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST Mateja Kalan mateja.kalan@siol.com Povzetek Tako z vidika zmanjševanja onesnaževanja ozračja kot izkoriščanja obnovljivih virov energije je zanimiva v projektu predstavljena postavitev fotovoltaične elektrarne na strehi enega od objektov velikega slovenskega podjetja. Obravnavano podjetje je lastnik številnih objektov na nekaj hektarjev velikem zemljišču, katerih strehe so zaenkrat neizkoriščene, predstavljajo pa potencial za izkoriščanje energije sončnega sevanja. Izjemna vrednost te naložbe je v zavedanju ožjega in širšega okolja o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, ki se v obravnavanem primeru izkazuje tako v obliki zmanjševanja učinkov onesnaževanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije kot tudi v odgovornem odnosu do zaposlenih in spodbujanju njihovega vključevanja v poslovanje družbe. Obravnava predloga s strani vodstva podjetja potrjuje njegov pozitiven odnos do inovativnosti, iznajdljivosti ter dokazuje njegovo skrb za okoljsko ozaveščenost zaposlenih. Izvedba investicije bi pozitivno vplivala na ugled podjetja, nenazadnje tudi v očeh zaposlenih, saj je podjetje že z obravnavo predloga pokazalo naklonjenost do njihovih sugestij. Ključne besede: fotovoltaična elektrarna, Eko sklad, družbena odgovornost, skrb za okolje, obnovljivi viri energije, zaposleni 1 Uvod Zeleno, eko, trajnostno. Besede, ki so zelo»in«. A ne bi smele biti»in«samo trenutno, pač pa se moramo zavedati, da moramo skozi te besede gledati predvsem v prihodnost. Ne bi jih smeli imeti samo na jeziku, odražati se morajo predvsem skozi naša dejanja. Ta pa bodo na svoji vrednosti pridobivala, ko bomo vse naše poti do cilja podredili želji, da so te res samo in izključno le zelene, naravne, eko, trajnostne. Pot do tja pa nas vodi tudi preko ogličnega odtisa podnebno energetskega indikatorja (Kern 2009), ki kaže na splošno sprejeto dejstvo, da prav vse človekove dejavnosti povzročajo izpuste toplogrednih plinov, ki negativno vplivajo na okolje, predvsem na podnebni sistem. Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo človeške dejavnosti, je ogljikov dioksid (CO 2 ). Praktično vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste CO 2, posledica teh pa so podnebne spremembe. Z uporabo električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na fosilna goriva, s sežiganjem plina ali kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskimi ali dizelskimi motorji je vsakdo med nami odgovoren za emisije CO 2. 313
Podnebne spremembe so ena najbolj vročih tem, o kateri se razpravlja na mednarodni ravni. V prispevku»going Green«v slovenskem turizmu (Pak 2009) avtorica ugotavlja, da so podnebne spremembe dejstvo, ki vedno bolj vpliva na življenje na našem planetu. Raziskave kažejo, da spreminjajo vrednote ljudi. Ljudje postajajo bolj informirani, s tem pa ozaveščeni o vplivih podnebnih sprememb. Turisti se vedno bolj zavedajo svojega ogljičnega odtisa in vedno pogosteje iščejo zelene destinacije. Potrošniki, investitorji, delničarji, zaposleni in splošna javnost zahtevajo od podjetij odgovorno ravnanje na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Razumeti, kako naraščajoče okoljsko zavedanje vpliva na vedenje potrošnikov in s tem na poslovanje podjetij, je ključnega pomena tudi pri prilagajanju turistične ponudbe novim razmeram, če hočemo poslovati konkurenčno na daljši rok in hkrati povzeti svoj del odgovornosti do planeta. Evropska unija (EU) si je s podpisom protokola v Kyotu zastavila ambiciozne cilje v boju proti podnebnim spremembam, in sicer temelji na formuli 3x20 do leta 2020 (SmakSol 2010). To pomeni 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU in 20 % zmanjšanje porabe primarne energije ter 20 % povečanje deleža obnovljivih energetskih virov v porabi energije EU do leta 2020. Z 48 milijardami EUR za ukrepe, katerih cilj je doseganje podnebnih ciljev EU in oblikovanje nizkoogličnega gospodarstva, kohezijska pogodba znatno prispeva k doseganju teh ciljev. To vključuje 23 milijard EUR za železnice, 6 milijard EUR za čist mestni promet, 4,8 milijard EUR za obnovljive vire energije in 4,2 milijarde EUR za energijsko učinkovitost (Europa Press Releases 2009). Pričujoči članek prikazuje možnost, kako na hipotetičnem (v resnici pa na realnem) prostoru postaviti fotovoltaično elektrarno in kakšni bi bili gospodarski in okoljevarstveni učinki tega. Seveda članek ostaja samo na tej ravni in njegov namen ni posegati v kakršne koli poslovne odločitve družbe ali jih prejudicirati. 2 Fotovoltaika Živimo v času, ko se je človeštvo končno začelo zavedati pomembnosti zmanjševanja porabe fosilnih goriv in posvečati več pozornosti skrbi za okolje in živa bitja, s katerimi si delimo planet. V zadnjih letih so se ukrepi, ki bi to omogočili začeli tudi intenzivneje izvajati. Fotovoltaična elektrarna je zagotovo prava rešitev. 2.1 Postavitev fotovoltaične elektrarne Opazovana družba je lastnik številnih objektov na območju velikosti nekaj hektarjev, katerih strehe so zaenkrat povsem neizkoriščene, predstavljajo pa velik razpoložljiv potencial za izkoriščanje energije sončnega sevanja, ki je trenutno najbolj obetaven obnovljiv vir energije. Sonce je zastonj, ni od nikogar in ga ne bo zmanjkalo. Na količino sončnega sevanja ne vplivajo krize, recesije itd. S tega vidika je zanimiva naložba v lastno fotovoltaično elektrarno (v nadaljevanju elektrarno) ali pa oddaja strehe v najem potencialnim zunanjim investitorjem. Naložba v elektrarno ima številne pozitivne lastnosti. Zaradi predvidljivosti proizvedenih količin električne energije in zajamčene odkupne cene v naslednjih 15 letih je to naložba z nizkim faktorjem tveganja in visoko stopnjo donosnosti. Lastnik elektrarne namreč proizvedene elektrike ne uporabi zase, ampak jo po ločenem števcu oddaja v omrežje. Odkupna cena, po kateri jo oddaja, je približno štirikrat višja od tiste, ki jo plačuje kot 314
uporabnik. Razliko v ceni namreč subvencionira država, ugodna odkupna cena pa je s pogodbo zajamčena za 15 let in to ne glede na gospodarske razmere. Nekaj ugotovitev: za postavitev elektrarne na streho ne potrebujemo gradbenega dovoljenja; pozitiven okoljski vidik - zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov; promocija podjetja kot ekološko osveščenega, ki želi aktivno prispevati k ohranjanju okolja; minimalna lastna udeležba (samo 10 % investicije) omogočena z ugodnimi krediti Eko sklada. Več ali manj so to že znana in v praksi potrjena dejstva. V podkrepitev zgornjih trditev pa v nadaljevanju sledi še konkretna analiza predlagane investicije in njenih učinkov. Postavitev elektrarne z močjo 93,6 kwp: ocenjena investicija 300.000 EUR (investicijska vrednost po predračunu enega od možnih dobaviteljev sicer znaša 271 tisoč evrov, vendar je bila zaradi morebitnih nepredvidljivih dodatnih stroškov povečana za 10 %); financiranje: lastna udeležba (100 %): 300.000 EUR, družba s plasiranjem lastnih sredstev v tovrstno investicijo doseže maksimalno odkupno ceno električne energije); pričakovana letna proizvodnja ob pričetku obratovanja: 105.160 kilovatnih ur (kwh); letni prihodek (subvencionirana cena): 40.487 EUR; pričakovana življenjska doba: 30 let; doba vračila: 12 let pri zgornjih vhodnih podatkih; korigirana interna stopnja donosa: vsaj 10 % ob predpostavki, da denarne tokove reinvestiramo po stopnji 5 %. 2.2 Presoja investicije z vidika donosnosti V tem sklopu je bila narejena ocena vpliva investicije na poslovni izid in denarni tok podjetja. Analiziran je izključno pesimistični scenarij, kar pomeni, da so posamezne predpostavke manj ugodne od navedb v pridobljenem predračunu. Na ta način je tveganje, povezano z investicijo oziroma njenimi donosi še dodatno zmanjšano. Uporabljene predpostavke: investicijski izdatek: 300.000 evrov presega vrednost iz predračuna za dobrih 10 % za primer dodatnih nepredvidenih del; življenjska doba: 15 let (enaka obdobju, za katerega je garantirana odkupna cena električne energije); davčna stopnja: 20 %; 315
proizvedena količina električne energije: po izračunu dobavitelja, s tem da je predvideno zmanjšanje za 1 % letno zaradi staranja elektrarne in s tem zmanjševanja njenega izkoristka; zavarovanje: 500 EUR letno; vzdrževanje: zaradi zmanjšanja tveganja projekta vključen, čeprav naj načeloma niti ne bi bilo potrebno; financiranje. 100 % lastna sredstva. Ugotovitve: Investicija ima tako v svoji 25 letni življenjski dobi, kot tudi v 15-letnem obdobju, v katerem je garantirana odkupna cena električne energije, pozitivno in hkrati relativno visoko notranjo stopnjo donosa. Tako v primeru, da upoštevamo denarne tokove v 25-letnem obdobju, za kolikor lahko pričakujemo, da bo elektrarna obratovala, notranja stopnja donosa znaša 8,46 %. Celo v primeru 15-letnega obdobja, v katerem je garantirana odkupna cena električne energije, je notranja stopnja donosa 8,17 %. Notranja stopnja donosa predvideva reinvestiranje ustvarjenih denarnih presežkov po enaki stopnji, kar je znotraj obdobja trajanja projekta lahko problematično. Zato v smislu zmanjševanja tveganja notranjo stopnjo donosa korigiramo tako, da predvidimo reinvestiranje ustvarjenih presežkov denarnih sredstev po stopnji 5 %. V tem primeru se notranja stopnja donosa za 25-letno obdobje zniža na 5,98 %, kar je ob upoštevanju dejstva, da gre za pesimistično oceno, še vedno sprejemljivo. Izvedbi v prid govori tudi doba vračila investicije, ki znaša 8,5 let, kar je glede na ostale investicije družbe (pretežno objekti, ki se povrnejo v daljšem časovnem obdobju), ugodno. Enak zaključek izhaja iz izračuna neto sedanje vrednosti (pri čemer kot diskontno stopnjo uporabimo 6 %, kar je diskontna stopnja za druge investicije v družbi), ki je pozitivna v višini skoraj 50.000 EUR. Podrobnejši izračun donosnosti je v prilogi številka 1. Z vidika financiranja je potrebno še dodati, da bi na donosnost projekta pozitivno vplivalo sofinanciranje z bančnimi posojili ali posojili Eko sklada. Seveda je to smiselno izključno v primeru, da gre za primanjkljaj lastnih sredstev ali za možnosti alternativnega donosnega plasiranja lastnih sredstev. V primeru zadolžitve obrestna mera za izposojena denarna sredstva po naši oceni ne bi bila višja od notranje stopnje donosa oziroma zahtevane stopnje donosa. Posledično bi obresti kot poslovni odhodek pomenile prihranek pri odlivih za davek od dobička, kar pozitivno vpliva na ustvarjeni denarni tok in s tem notranjo stopnjo donosa, neto sedanjo vrednost in dobo vračila investicije. Zaradi zadolžitve tveganje po naši oceni ne bi naraslo. Investicija namreč že od prvega leta dalje ustvarja pozitiven neto denarni tok, ki bi ga lahko uporabili za poplačilo izposojenih sredstev. 2.3 Preteklost, sedanjost in prihodnost Ker se bo treba vse bolj obvladovati pri porabi že zdaj primanjkujočih fosilnih goriv in, ker se hkrati krepi skrb za čistejše ozračje, EU od svojih članic zahteva povečevanje uporabe okoljsko sprejemljivejših obnovljivih virov energije. V strukturi teh virov energije v Sloveniji prevladuje hidroenergija, s precej manjšim deležem ji sledijo biomasa in drugi. Zanimiva 316
možnost je izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije. Delež elektrike, ki jo v Sloveniji pridobimo s pomočjo sonca pa je za zdaj simboličen.»v Sloveniji potrebujemo 12.000 gwh električne energije na leto. Da bi potrebe v celoti zadovoljili le s sončnimi elektrarnami, bi potrebovali približno milijon elektrarn s površino 100 m 2. Zdaj imamo po državi približno 80 sončnih elektrarn s skupno močjo okoli enega megavata (mw), ki odvisno od letnega sončnega obsevanja proizvedejo 1000 mwh električne energije. To zadošča za oskrbo približno 330 gospodinjstev, če upoštevamo, da slovensko gospodinjstvo v povprečju porabi 3.000 kwh na leto«pojasnjuje Franko Nemec, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE), kjer so leta 2001 na svoji strehi postavili prvo sončno elektrarno, priključeno na električno omrežje s simbolično močjo 1,1 kw (Kadunec 2008). Večji razvoj elektrarn v Sloveniji se je začel šele leta 2005, ko je vlada povišala zagotovljeno odkupno ceno električne energije z 28 na 37,5 centa za kwh, poleg višje cene pa so za spodbujanje gradnje elektrarn postala ugodnejša tudi posodila Eko sklada. Tega leta je znašala skupna moč slovenskih fotovoltaičnih elektrarn še 200 kw, nato pa se je vsako leto približno podvojila. Glede na interes in pripravo projektov je realno pričakovati, da se bo podobno nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Zaradi vedno večjih okoljskih zahtev investicijske vrednosti vseh vrst elektrarn stalno naraščajo. Fotovoltaične elektrarne so edina tehnologija, pri kateri se investicijske vrednosti zmanjšujejo. Ko je bila leta 2001 na ApE v Sloveniji postavljena prva fotovoltaična elektrarna, je znašala investicijska vrednost 10.000 EUR na kw, zdaj je približno 5.000 EUR/kW, z razvojem tehnologij in ekonomijo obsega serijske proizvodnje pa bo ta cena zagotovo še naprej padala. Vsem novim potencialnim graditeljem fotovoltaične elektrarne pa je z informacijami na voljo tudi Združenje slovenske fotovoltaične indrustrije (ZSFI), ki sta ga v juniju leta 2008 ustanovili družba Bisol, razvoj, proizvodnja, inženiring in svetovanje, d. o. o. ter Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije d. d. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je na svojih spletnih straneh objavil Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42PO09 (Ur. l. RS št. 40/09), iz katerega interesenti lahko podrobneje izvedo kdo lahko kandidira za ponujena sredstva in pod kakšnimi pogoji jih lahko dobi. 3 Čista energija prinaša nova delovna mesta Fotovoltaično elektrarno lahko postavi katerakoli pravna ali fizična oseba, ki razpolaga s primerno površino. Morda še najbolj priročne so površine streh, v zadnjih letih so sončne celice denimo postavili na Turistični kmetiji Abram na Nanosu, na ajdovskem podjetju Pipistrel, vidimo jih lahko tudi na strehah Kongresnega centra Brdo pri Kranju, pa na Flycom Lesce, Gorenjskih elektrarnah Radovljica in drugih. V Biotehniškem centru Naklo so pred časom odprli največjo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji, ki s 472 fotocelicami s skupno močjo 90 kw zagotavlja letno 92.000 kwh elektrike, kar zadošča za potrebe 30 gospodinjstev. Bistveni del sončnih modulov so steklo in drugi materiali, ki jih vse uvažamo. Slovenska država bi morala z razvojnimi programi podpirati industrijo, da osvoji proizvodnjo opreme 317
fotovoltaičnih elektrarn, sončne celice, sončne module, razsmernike, regulacijo in drugo drobno opremo. Izredno perspektivno je področje klasičnih silicijevih in tankoplastnih tehnologij in to je lahko izjemna priložnost za slovenska podjetja. Graditi fotovoltaične elektrarne pomeni tudi razvijati in izdelovati opremo, to pa odpira nova delovna mesta. 4 Sklepne misli Podnebne spremembe, ki jih povzročajo izpusti ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, so ena izmed največjih nevarnosti za naš planet. Izpusti, ki jih povzročata poraba energije in promet, glavna vzroka podnebnih sprememb, se ne zmanjšujejo dovolj hitro. Voditelji EU so zavezani k omejevanju izpustov in uporabi globalnega gospodarskega in političnega položaja EU za prepričevanje drugih držav, naj ravnajo enako. EU si je zastavila zelo zahtevne cilje za zmanjšanje izpustov, pridobivanje več električne energije iz obnovljivih virov in uporabo bolj trajnostnih biogoriv namesto bencina in plina. Ustavitev podnebnih sprememb in širše, ustavitev propadanja okolja ter izčrpavanja virov tega planeta je ključna za trajnostno rast. To je vrsta gospodarske rasti, ki bo omogočila visoko kakovost življenja in relativno blaginjo večjemu številu ljudi pa tudi prihodnjim generacijam. Sodobne družbe, zlasti razvita gospodarstva, ki se srečujejo s konkurenco hitro razvijajočih se gospodarstev v globaliziranem svetu, temeljijo na znanju. Odgovor na izzive globalizacije niso nove oblike protekcionizma, ampak spodbujanje inovativnosti. Glavne prednosti elektrike, pridobljene iz energije sonca zvenijo zelo mikavno: prvič, tako pridobljena energija je prijazna do ljudi in okolja, saj ne ustvarja škodljivih emisij in hrupa, drugič, sistem takšnega pridobivanja energije je mogoče nenehno dograjevati, in tretjič, stroškov vzdrževanja tako rekoč ni. Začetni vložek v fotovoltaično elektrarno sicer (še ni) poceni, čeprav se iz leta v leto zmanjšuje, vendar je končni rezultat brezplačna in ekološko neoporečna električna energija. Vložek, ki se na dolgi rok povrne. Tudi v denarju! Podnebne spremembe so namreč velik izziv, skupaj s splošnim problemom propadanja okolja in izgubo biotske raznovrstnosti. Zemeljske vire izkoriščamo v obsegu, ki ni trajnosten. Cilji EU za delovna mesta in rast je ustvariti nova delovna mesta in doseči trajnostno rast kot odgovor na te izzive, in sicer na podlagi znanja in inovacij, sprostitve zmožnosti podjetij, naložb v ljudi in bolj zelenega gospodarstva. Dejstvo, da je ta referat in vse ugotovitve v njem, nastal na podlagi osveščenosti zaposlenih, uvršča podjetje med eno tistih, ki ima v prihodnosti neomejeno število možnosti. Potrebno jih bo le prepoznati. Literatura Kadunec, V. 2010. Sonce ne izstavlja računa za elektriko, Delo.si, Nedelo, 13. 7. 2008, dostopno na http://www.delo.si/clanek/63656 (22. 7. 2010) Kern, Š. 2009. Ogljični odtis podnebno energetski indikator, Turizem revija za menedžment in trženje v turizmu, Vol. XIII, No. 100, str. 18 Europa Press Releases. 2009. Kohezijska politika podpira»zeleno gospodarstvo«za rast in trajnostna delovna mesta v Evropi, dostopno na http://europa.eu/rapid/pressreleasesaction.do?reference=ip/09/369&format=html&a ged=0&language=sl&guilanguage=en (22. 4. 2010) 318
Pak, M. 2009.»Going Green«v slovenskem turizmu, Turizem revija za menedžment in trženje v turizmu, Vol. XIII, No. 100, str. 6-7 SmakSol. 2010. Solarni energijski sistemi ali sončna elektrarna, dostopno na http://www.smaksol.si/ (21. 7. 2010) Uradni list RS. 2009. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42PO09, No. 40, str. 807 (19. 8. 2010) 319