UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JASMINA LIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JASMINA LIKAR Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja ŠPORTNA DEJAVNOST UPORABNIKOV PROGRAMOV ZMANJŠEVANJA ŠKODE ZARADI DROG V OKVIRU DRUŠTVA ŠENT DIPLOMSKO DELO MENTOR Prof. dr. Damir Karpljuk SOMENTORICA Izr. prof. dr. Maja Meško RECENZENTKA Avtorica dela JASMINA LIKAR Prof. dr. Mateja Videmšek KONZULTANTKA Meta Rutar, univ. dipl. soc. ped. Ljubljana, 2016

ZAHVALA» in sreča je, da pred mano je pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem.«(janez Menart) Fantom in dekletom, ki jih je omama drog speljala na stranske in težke poti, želim v prihodnosti svetlo in jasno začrtano pot. Vsem, ki so mi med študijem stali ob strani, iskrena hvala.

Ključne besede: športna dejavnost, droge, odvisnost, Dnevni center Nova Gorica, Društvo ŠENT. ŠPORTNA DEJAVNOST UPORABNIKOV PROGRAMOV ZMANJŠEVANJA ŠKODE ZARADI DROG V OKVIRU DRUŠTVA ŠENT Jasmina Likar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Specialna športna vzgoja, Prilagojena športna vzgoja Število strani: 48; število tabel: 2; število slik 18; število prilog: 2 IZVLEČEK Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost športne dejavnosti med uporabniki programov zmanjševanja škode zaradi drog v okviru Društva ŠENT. Zanimalo nas je, koliko anketirancev se je pred obdobjem zasvojenosti ukvarjalo s športnimi dejavnostmi in tudi, če se s športom ukvarjajo sedaj, kljub zasvojenosti. Želeli smo ugotoviti, če anketiranci skrbijo za zdrav slog življenja in v kakšni obliki skrbijo. Predvsem pa nas je zanimalo, ali se uporabniki Dnevnega centra želijo ukvarjati s športno dejavnostjo in s katero. V vzorec je bilo zajetih 57 uporabnikov, in sicer iz Dnevnega centra Nova Gorica, Dnevnega centra Velenje, Zavetišča Ljubljana ter Terenskega dela po Severno primorski regiji. Rezultati so pokazali, da je bila v preteklosti večina uporabnikov Dnevnega centra športno aktivna. V času zasvojenosti je motivacija za športno udejstvovanje upadla, vendar več kot polovica še vedno na nek način vključuje športne aktivnosti v svoje življenje. Ugotovili smo, da se zavedajo vpliva športne dejavnosti na fizično in psihično zdravje ter da so izrazili interes za vključevanje športne vadbe tudi v program Dnevnega centra. Na podlagi izkazanega interesa smo, v sodelovanju z zaposlenimi, pripravili načrt vodene vadbe. Vsebina je namenjena športnim pedagogom, ki se pri delu srečujejo s podobno prakso. Skupina preiskovancev je zelo specifična, delo z njimi pa posebne narave v posebnih okoliščinah in s prilagojenim programom. Vsebina je namenjena tudi strokovnim delavcem v Društvu ŠENT kot seznanitev s stanjem na področju športne dejavnosti njihovih uporabnikov ter kot pomoč pri načrtovanju nadaljnjih programskih vsebin. Vsebina je zanimiva tudi za vse, ki jih zanima problematika uživanja drog in s tem povezano življenje odvisnikov.

Key words: sports activities, drugs, addiction, Daily Centre Nova Gorica, ŠENT Association SPORTS ACTIVITIES IN THE PROGRAMS FOR THE REDUCTION OF DRUG-RELATED HARM IN THE FRAMEWORK OF ŠENT ASSOCIATION Jasmina Likar University of Ljubljana, Faculty of sport, 2016 Special physical education, Adapted physical education Number of pages: 48; number of tables: 2; number of pictures: 18; number of annexes: 2 ABSTRACT The purpose of my degree thesis is to research the sports activities practised by users of the programs for the reduction of drug-related harm in the framework of Šent Association. We were interested in learning how many participants to the survey were actively involved in doing sports activities before the period of their addiction and if they continued doing sports in spite of their addiction. We wanted to find out if the survey participants are mindful of a healthy lifestyle and in what form they do it. Above all, we were interested in finding out if daily centre users wish to be involved in any sports activity at all and in which one in particular. The survey sample consisted of 57 users of the Daily Centre Nova Gorica, Daily Centre Velenje, Ljubljana Shelter, as well as the Field Activities across the North Primorsko region. The results showed that most of the Daily Centre users were involved in sports activities in their past. However, during their addiction their motivation in being active in this respect decreased, although more than half of them still include some sports activities in their life. We found out that they are aware of the importance of sports activity for physical and mental health and expressed an interest in introducing sports activities in the Daily Centre program. Based on their expressed interest we have prepared a plan for guided exercises in collaboration with the Daily Centre employees. The content of the research is intended to be used by sports teachers who deal with similar practice as part of their work. The research group participants are very particular and the work with them of specific nature, conducted in adapted circumstances and according to specifically tailored programs. The content of this research is also intended for professionals in the programs of Šent Association to acquaint themselves with the current situation as far as sports activities of their users are concerned, and as guidelines to use while planning their program activities. The content is also interested to those concerned with the problems of drug use and the drug-affected life of addicts.

KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 VRSTE DROG... 9 1.2 RAZŠIRJENOST DROG MED DIJAKI SREDNJE ŠOLE VENO PILON AJDOVŠČINA... 10 1.3 DRUŠTVO ŠENT... 12 1.3.1 Predstavitev društva ŠENT... 12 1.3.2 Predstavitev programov zmanjševanja škode v okviru društva ŠENT... 14 1.3.3 Življenje in delo v Dnevnem centru v Novi Gorici, v praksi... 17 1.3.4 Prisotnost športnih dejavnosti v nizkopražnih programih društva ŠENT... 19 1.3.5 Moja izkušnja z obiskom Dnevnega centra v Novi Gorici... 19 1.4 CILJI IN HIPOTEZE... 22 2 METODE DELA... 24 2.1 PREIZKUŠANCI... 24 2.2 PRIPOMOČKI... 25 2.3 POSTOPEK... 25 3 REZULTATI Z RAZPRAVO... 26 4 SKLEP... 38 5 VIRI... 40 6 PRILOGE... 41 6.1 PRILOGA 1: VPRAŠALNIK... 41 6.2 PRILOGA 2: TRIMESEČNI PROGRAM VADBE... 45

1 UVOD V današnjem času je vedno bolj prisoten problem nezadostnega gibanja ter ohranjanje dobre telesne kondicije. Velikokrat se tega zavedamo šele kot odrasli, mladi pa, ker še nimajo vidnih in večjih težav, tega ne zaznavajo kot problem. Življenjski slog sili večino od njih v prekomerno sedenje pred računalnikom ali v delo v prisiljenih položajih za stroji. Vedno bolj se podaljšujejo tudi delovne obveznosti, kar ima za posledico pomanjkanje časa, volje in motivacije za telesno aktivnost. Zavedanje pomena zdravega življenjskega sloga za kvalitetnejše življenje je še vedno premajhno. Predvidevamo, da se zato vključuje te vsebine tudi v letne delovne načrte šol (poleg športne vzgoje se osnovne šole pogosto prijavljajo v projekt Zdrav življenjski slog, srednje šole pa realizirajo vsebine iz tega sklopa v okviru obveznih izbirnih vsebin). V šolah se spodbuja tudi več aktivnosti s področja zdravega življenjskega sloga in promocije zdravja med zaposlenimi. Trajnostne učinke na tem področju je mogoče pričakovati le s sistematičnim vključevanjem teh vsebin v izobraževalne sisteme kot nenehno izobraževanje mladih in zaposlenih. Obdobje mladosti je bilo vedno povezano s preizkušanjem mej in nedovoljenega. V to področje spadajo tudi prepovedane droge. Prisotnost in preizkušanje drog se v zadnjem času povečuje. Predvsem smo priča vse večjemu številu različnih in novih vrst drog. Nekateri se iz sveta drog ne vrnejo, in če so z uporabo začeli pred dvajsetimi leti, danes niso več mladi. V družbi obstaja torej skupina odvisnikov, različnih starosti, od prepovedanih drog. Gre za specifično skupino ljudi, ki ji skrb za zdravo življenje gotovo ni na prvem mestu. Ali je bilo vedno tako, ne vemo. Promocijo zdravja, zdravega življenjskega sloga in aktivnosti s tega področja je smiselno vključiti tudi v sisteme oziroma organizacije izven rednih izobraževalnih programov. V okviru Društva ŠENT delujejo programi za uporabnike drog (dnevni centri, terensko delo, zavetišče), ki poskušajo poskrbeti, da približajo dostojnost življenja tudi tej skupini ljudi. Veliko jih je, ki preživi velik del dneva in življenja na ulici. Mnogi med njimi so tudi brezdomci. Z raziskavo bomo preverili, v kolikšni meri in v kakšni obliki je za to poskrbljeno v programih, ki jih izvaja Društvo ŠENT. 7

Skrb za zdrav življenjski slog zajema drugačna merila pri navedeni populaciji. Uporabniki prepovedanih drog za svoje zdravje v največji meri skrbijo tako, da uporabljajo sterilne igle in se s tem zavarujejo pred boleznimi, kot so hepatitis C, AIDS in druge infekcije zaradi posebnega načina življenja. K skrbi za zdravje prištevajo tudi redno in kolikor toliko zdravo prehranjevanje ter skrb za osebno higieno. S tem, ko je uporabnikom dana možnost uporabe Dnevnega centra, je zelo zmanjšana skrb za zadovoljitev osnovnih človekovih potreb (J. Likar, osebna komunikacija, marec 2016). Verjetno najbolj znano teorijo potreb je sredi prejšnjega stoletja predstavil Abraham Maslow. Opisal je njihovo hierarhično razporeditev in potrebe delil v dve večji skupini: 1. OSNOVNE POTREBE V to skupino spadajo: fiziološke potrebe, ki jih moramo za ohranjanje življenja nujno zadovoljiti (potreba po hrani, vodi, kisiku ) potreba po varnosti (človek čuti potrebo po tem, da je zaščiten pred nevarnimi predmeti oziroma okoliščinami) potreba po ljubezni in pripadnosti (sem uvrstimo potrebo po sprejemanju in dajanju ljubezni, po naklonjenosti, zaupanju v druge ljudi in v njihovem sprejemanju ter potrebo po pripadnosti skupini) potreba po spoštovanju (vsak človek si želi, da bi ga drugi spoštovali in cenili ter da bi o sebi ohranil dobro ime) 2. VIŠJE POTREBE kognitivne potrebe (to so potrebe, ki se kažejo kot radovednost, želja po znanju in učenju novih stvari) estetske potrebe (potrebe po umetnosti, redu) potreba po samoaktualizaciji (gre za potrebo po uresničevanju posameznikovih potencialov in talentov). Ta potreba je ključna za rast in razvoj posameznika (Maslowa hierarhija potreb (2013). Visokopražni programi (terapevtske skupnosti) in tudi nizkopražni programi stremijo k temu, da uporabnikom nudijo možnost zadovoljitve čim širšega spektra že omenjenih potreb. 8

V nadaljevanju bomo predstavili vrste drog in aktualno raziskavo o uporabi teh med mladimi, ki jo je opravil Zavod Pelikan Karitas. Čeprav izvajajo šole v sodelovanju z drugimi organizacijami številne preventivne programe za dijake in za starše, je problem uporabe drog prisoten med mladimi. S tem ne mislimo, da so ti programi neučinkoviti. Predvidevamo pa, da bi bil ta problem lahko še večji v primeru odsotnosti tovrstnih programov znotraj pouka oziroma obveznih izbirnih vsebin. Problem razširjenosti uporabe drog in njenih posledic je večplasten in tudi reševanje poteka na več ravneh. V nalogi bomo predstavili tudi Društvo ŠENT in program, ki ga izvajajo. Berčič (2003) o odvisnikih in njihovi skrbi za zdravje razmišlja: «Res je veliko vprašanje, kako se mladenke in mladeniči, ki vsak dan uživajo droge in ne morejo brez svojih 'odmerkov', pogovarjajo (najbrž se bolj redko) o nečem takem, kot je zdravje. Domnevamo, da o tem mnogi sploh ne razmišljajo, kaj šele, da bi se o tem pogovarjali ali razpravljali.«o zdravju kot vrednoti Hajdinjak in Hajdinjak (1997, v Berčič, Tušak, Karpljuk, 2003) pravita: «Zdravje ni za zmeraj dana vrednota, čeprav mladostniki pogosto mislijo tako, predvsem zato, ker je človek v tem obdobju relativno zdrav. Zdravje se ohranja samo z znanjem, ki ga pridobimo z učenjem. Ker zdrav človek nima pravega motiva za zdravje, dela napake, ki ga vodijo v bolezen. Ostati zdrav in živeti v sozvočju s samim seboj in drugimi nam uspe le, če v to vložimo lasten trud in hotenje.«1.1 VRSTE DROG Droge delimo na zakonite (dovoljene) in nezakonite (nedovoljene) droge. V skupino zakonitih drog uvrščamo alkohol, tobak in nekatera zdravila, kot so morfin, metadon. Vedeti moramo, da tudi zakonite droge lahko povzročajo močne odvisnosti (Vrste drog, 2016). Poznanih je več različnih delitev prepovedanih vrst drog. Klavora, Klavora in Tomšič (1995) navajajo delitev drog, ki je v zadnjem času najpogostejša in ki jo uporablja tudi svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO): depresorji centralnega živčnega sistema stimulansi halucinogeni kanabis 9

Depresorji predstavljajo najštevilčnejšo skupino in se pogosto uporabljajo v medicini za zmanjševanje bolečin (analgetiki), za zmanjševanje strahu (trankvilizatorji) ter za blaženje motenj spanca (hipnotiki). Depresorji delujejo na možgane tako, da upočasnijo njihovo delovanje. V to skupino drog spada tudi opij in njegovi naravni ter sintetični derivati (najbolj poznan je heroin). Stimulansi pospešijo delovanje centralnega živčnega sistema. Človeka naredijo bistrega, budnega, ga poživijo. Med predstavniki drog je v tej skupini najbolj znan kokain. Ta zmanjša utrujenost in poveča budnost. Negativno pa vpliva na srčno-žilni sistem, saj poveča utrip, zoži žile in s tem poveča krvni tlak. Halucinogeni so snovi, ki povzročajo psihozam podobna stanja. Obstaja ogromno vrst halucinogenov, najbolj znan predstavnik je LSD. Droga vpliva na zaznavanje, med učinki so pogosto vidne halucinacije. V zadnjo skupino kanabis - uvrščamo hašiš, hašiševo olje in marihuano. Konoplja povzroča sprostitev in evforijo, zaznavne spremembe, popačenje časa. Uživanje poslabša motorične spretnosti, reakcijski čas in kratkoročni spomin. 1.2 RAZŠIRJENOST DROG MED DIJAKI SREDNJE ŠOLE VENO PILON AJDOVŠČINA V letu 2015 je Zavod Pelikan Karitas v sodelovanju s Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina opravil raziskavo z namenom pridobiti čim več informacij o drogah med mladimi, da bi lahko v prihodnje oblikovali primerne programe zanje in za njihove starše. Na anonimni vprašalnik je odgovorilo 320 dijakov prvega, drugega in tretjega letnika Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Raziskava je pokazala, da le dobrih 5 % dijakov še ni poskusilo nobene dovoljene ali prepovedane droge. Za večino oziroma 85 % dijakov je bila prva droga, ki so jo poskusili, alkohol, za 10 % dijakov pa je tobak predstavljal prvi stik z drogo. Osnovni vzrok za prvi stik z drogo je bil praznovanje rojstnega dne ali novoletno praznovanje (42 %) ter radovednost (38 %). Tobak in alkohol sta najbolj razširjeni drogi med mladimi. 54 % dijakov je že kadilo tobak. Večina od njih (59 %) je tobak le poskusila, drugi (41 %) jih občasno ali redno še vedno kadi. 10

84 % anketiranih dijakov je že poskusilo alkoholne pijače. 11 % je alkoholne pijače le poskusilo, drugi jih uživajo redno ali občasno. Tablete, pomirjevala je poskusilo skoraj 8 % anketiranih, prepovedane droge 33 % anketiranih. Med najbolj pogosto uporabo prepovedanih drog sodi kanabis, 2 % dijakov pa je poskusilo tudi ecstasy, LSD ali drug halucinogen in kokain. Zanimiv je podatek, da dijaki pridobijo največ informacij o učinkih in posledicah ter nevarnosti uporabe dovoljenih in prepovedanih drog s predavanji in pogovori v šoli (40 %), sledijo spletne strani (21 %), manjše zgibanke ali brošurice z osnovnimi informacijami o drogah (17 %), pogovori s starši (14 %), knjige ter javne razprave. Večina (73,08 %) jih meni, da bi morale pristojne organizacije in ustanove narediti več za informiranost mladih o učinkih in posledicah ter nevarnostih uporabe dovoljenih in prepovedanih drog. V anketnem vprašalniku so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanja o drugih vrstah zasvojenosti. Analiza je pokazala, da bi mladi želeli pridobiti več informacij o naslednjih vrstah odvisnosti (navedeno po vrstnem redu od najpogosteje k najredkeje navedenim vrstam odvisnosti): odvisnost od hrane (motnje hranjenja), odvisnost od računalnika (računalniških iger), zasvojenost s tveganjem (divjanje z vozili, ekstremni športi, adrenalinske aktivnosti), odvisnost od iger na srečo, odvisnost z odnosi, obsedenost s tekmovanjem in nenehnim zmagovanjem, religiozni fanatizem in obsedenost z delom (Kotar, 2015). Dekleva je v svoji raziskavi (Dekleva, 1999, v Berčič idr., 2003) interpretiral na populaciji srednješolcev prisotnost drog na srednjih šolah. Ugotovljeno je bilo, da je tobak kadilo že 62 % anketiranih, alkoholne pijače je pilo že 90 % anketiranih, nedovoljene droge pa je poskusilo že 25 % anketiranih. Raziskava, opravljena na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina, zajema sicer precej manjši vzorec, rezultati pa so dokaj primerljivi. Tobak je kadilo že 54 % dijakov, alkoholne pijače je poskusilo 84 % dijakov, s prepovedanimi drogami pa se je srečalo že 33 % dijakov. Iz vsebine raziskave lahko povzamemo, da se mladi v velikem številu in verjetno na precej preprost način srečajo z dovoljenimi in z nedovoljenimi drogami. Čeprav nekateri droge le poskusijo, jih veliko od njih uživa vsaj občasno. Mladi si želijo izvedeti več o nevarnostih in učinkih uporabe drog, največ informacij pa izvedo ravno v šoli. Zaradi omenjenega dejstva je vredno v šolskem okolju sistematično, vsaj v okviru izbirnih vsebin, nameniti omenjeni 11

tematiki več pozornost. Mladi se danes očitno zavedajo tudi drugih vrst odvisnosti (mogoče celo bolj kot odrasli), ki so se razširile v današnjem času (hrana, računalniške igre ), saj se z njimi pogosteje srečujejo. Zato je pomembno, da je na to občutljiv tudi šolski sistem in da se v tej smeri izobražujejo tudi starši. Kastelic, A. in Mikulan, M. (2004) ugotavljata, da mladostniki pogosto pridejo v stik z ljudmi, ki uživajo drogo in nanje pritiskajo, da tudi sami poskusijo. Prav zato je zelo pomembno, da mladi vedo, kje lahko dobijo pomoč in podporo, da se lažje uprejo pritisku. Preventivni programi za vzgojo odnosa do drog v šolah naj bi povečevali raven samospoštovanja in poučevali o socialnih veščinah, govora naj bi bilo tudi o drogah. Podpora celostnemu preventivnemu programu je ključnega pomena, največjo odgovornost pa nosi vodstvo šole in zaposleni, ki morajo v program uspešno vključevati tudi starše in lokalno skupnost. 1.3 DRUŠTVO ŠENT 1.3.1 Predstavitev društva ŠENT ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna, nevladna, humanitarna organizacija, namenjena posameznikom s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem in prijateljem, osebam v trenutni duševni stiski in tudi vsem drugim, ki jih zanima področje duševnega zdravja. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1993. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, status humanitarne organizacije v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah in status prostovoljske organizacije v skladu z Zakonom o prostovoljstvu. Uporabniki projektov, programov in storitev društva so osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, osebe v duševni stiski, osebe, odvisne od nedovoljenih drog in alkohola, starejše osebe, osebe z invalidnostjo, dolgotrajno brezposelne osebe ter druge socialno izključene osebe in njihovi svojci. Glavna naloga združenja je razvijanje in izvajanje programov, ki potekajo na več kot 30 lokacijah po Sloveniji in predstavljajo pomembno dopolnitev javne službe socialnega varstva. 12

Poglavitni cilji programov so kakovostno in samostojno življenje oseb s težavami v duševnem zdravju in drugih ciljnih skupin, delovanje v smeri preprečevanja predsodkov in stigme do uporabnikov storitev ter poudarjanje pozitivnega duševnega zdravja in skrb za preventivo. Programe izvajajo strokovni delavci, laični sodelavci in prostovoljci. Programi so, glede na različne vsebine in ciljno skupino, deljeni na naslednja področja: programi psihosocialne rehabilitacije za osebe s težavami v duševnem zdravju (dnevni centri, stanovanjske skupine, delo na terenu); programi za uporabnike nedovoljenih drog (zavetišče, dnevni centri, terensko delo); programi za brezdomce (zavetišče); programi za starejše (bivalne skupnosti na podeželju); zaposlovanje, zaposlitvena rehabilitacija, socialna vključenost, delovno usposabljanje in ustvarjanje novih delovnih mest; socialno zagovorništvo in varovanje človekovih pravic; destigmatizacija, ozaveščanje in informiranje strokovne in laične javnosti; izobraževalni programi in založniška dejavnost; sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini; razvoj, projektno in raziskovalno delo. Dnevni centri so nizkopražni programi (imajo nizek prag zahtev za vstop), ki jih obiskujejo odvisniki, ki treznosti še ne zmorejo, imajo pa pomembno nalogo pri zmanjševanju škode, ki jo povzroča uživanje drog (Auer, 2005). Vsi programi za uporabnike nedovoljenih drog, ki jih izvajajo v društvu ŠENT, so usmerjeni v zmanjševanje škode, ki nastane zaradi uporabe nedovoljenih drog. Zmanjševanje škode je eden od stebrov politike drog. Prvi steber je preventiva, usmerjena v preprečevanje uporabe drog. Drugi steber je represija, ki obravnava kazniva dejanja, povezana z uporabo drog. Tretji steber je medicina, usmerjena v ozdravitev in zdravljenje posameznika. Četrti steber je torej zmanjševanje škode. Zaradi različnih ciljev so različne metode dela v okviru vsakega stebra. Kljub temu so v državah, ki veljajo za uspešne na področju obravnave uporabnikov drog, ti stebri tesno povezani in dobro sodelujejo. Zakaj je četrti steber pomemben oziroma zakaj se je sploh razvil? Paradigma zmanjševanja škode se je razvila iz spoznanja, da ena tretjina uporabnikov drog niti ne razvije posebnih težav zaradi uživanja drog in ostane v fazi eksperimentiranja; druga tretjina uživalcev 13

drog se odloči za zdravljenje; tretja tretjina pa ni sposobna vključitve v programe zdravljenja in razvije dolgotrajne težave zaradi zasvojenosti. S to tretjino aktivnih uživalcev drog, ki ostajajo med nami, se ukvarjajo znotraj teh štirih programov, kajti te ljudi smo kot družba dolžni obravnavati in s tem dosežemo pozitivne učinke za uživalce drog in za samo družbo. Pozitivni učinki se kažejo na primer v zmanjšani potrebi po hospitalizacijah. Izmenjava igel, ki je del programov, preprečuje nastanek gangren, gnojnih ran, amputacij okončin, okužb s hepatitisom C, B, in s HIV. Poleg tega se s programom zmanjša možnost okužb drugih ljudi zaradi nemarno odvrženih uporabljenih igel. Pozitivni učinki na socialnem področju pa se kažejo kot večja produktivnost uporabnikov drog v družbi, razvijanje njihovih kompetenc za samostojno življenje, razvijanje sposobnosti za vključitev v delovne procese in socialno vključevanje. 1.3.2 Predstavitev programov zmanjševanja škode v okviru društva ŠENT Programe, namenjene uporabnikom drog, izvajajo v društvu ŠENT od leta 2006. Gre za štiri programe, ki se izvajajo v 3 različnih oblikah: dva dnevna centra (Nova Gorica, Velenje), terensko delo (Severno-primorska regija), zavetišče (Ljubljana). Vsi programi zajemajo nizkopražno obravnavo uporabnikov in so namenjeni zmanjševanju zdravstvene in socialne škode, ki nastane zaradi uživanja drog. Auer (2005) navaja za cilj nizkopražnih programov izboljšanje zdravstvenega stanja uporabnikov, zmanjšanje psihičnih in socialnih stisk, manj smrtnih primerov zaradi uživanja drog ter tudi manj družbenih problemov z odprtimi scenami drog.»osnovno vodilo nizkopražnih ponudb je stik z odvisnimi, vsebina pa spodbujanje varnejših načinov rabe drog ter preprečevanje zdravstvenih posledic jemanja. Sicer pa tudi v nizkopražnih ponudbah poteka motivacija za trajno opustitev drog in spremembe življenjskega sloga «(Auer, 2005, str. 166). Kot odgovor na zdravstvene vidike tveganj med uporabniki drog programi vključujejo: izmenjavo igel in drugega sterilnega pribora, informiranje o manj tvegani uporabi drog (svetovanje, informacijske zloženke), 14

opozarjanje na izrazita tveganja pri uporabi drog na terenu, zbiranje uporabljenih igel in odvoz uporabljenih igel na varno uničenje. Kot odgovor na socialne vidike tveganj programi vključujejo: podporo uporabnikom pri urejanju socialno-ekonomskega statusa, podporo pri stikih s socialnovarstvenimi institucijami, širjenje socialne mreže in socialno vključevanje, svetovanje pri težavah zaradi odvisnosti od prepovedanih drog, pomoč pri odločitvi za vstop v druge programe obravnave (substitucijski programi, detoksikacija, terapevtske skupnosti). Vsak program ima zaradi oblike dela in zaradi lokalnih značilnosti svojo specifiko. Nova Gorica: Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog Program je prostorsko dobro opremljen, zato omogoča več različnih aktivnosti. V centru lahko uporabnik: pričakuje dostop do sterilnih igel, askorbinske kisline, alkoholnih robčkov, gaz vrne uporabljene igle; skuha kavo, čaj, topel obrok; opravi nujne telefonske klice; uporablja tuš, pralnico in internet; preizkuša svojo kreativnost, se udeležuje aktivnosti za širjenje socialne mreže; dobi pomoč v obliki svetovanja in individualnega načrtovanja reševanja socialnih in drugih stisk; pričakuje podporo in pomoč pri vzpostavljanju stikov z institucijami, kot so: centri za socialno delo, zdravstvene službe, zavod za zaposlovanje, pravosodni in drugi organi; pridobi strokovno pomoč oz. nasvet glede obravnave zasvojenosti, dobi informacije o drugih programih, ki obravnavajo odvisnosti, in pričakuje podporo pri vključevanju v katerega od njih. Severna Primorska: Terensko delo z uporabniki prepovedanih drog Osnovno sredstvo programa je kombi, s katerim dosegata zaposlena uporabnike drog neposredno na krajih, kjer se ti zbirajo, zadržujejo, spijo, bivajo. Terensko delo je program, ki lahko dosega najbolj skrito populacijo uporabnikov drog, torej tiste, ki se ne vključujejo v druge programe obravnave. Število različnih uporabnikov, s katerimi prideta delavca v stik in ki se 15

jim nudi katero od storitev programa, je v povprečju 200 na leto. Specifika terenskega dela je vstopanje zaposlenih v prostore in v kraje, kjer domujejo uporabniki drog, kar za sabo potegne določeno mero ranljivosti in potrebne senzibilnosti zaposlenih. Obenem je program dragocen, ker omogoča najrealnejši stik z uporabniki drog in necenzuriran vpogled v trende, nevarnosti in tveganja pri uporabi drog. Terensko delo se izvaja vsak dan na različnih lokacijah: Miren in Renče z okolico, Ajdovščina z okolico, Tolmin z okolico, področje Goriških brd, Nova Gorica z okolico. Velenje: Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Program je v osnovi enak programu Dnevnega centra v Novi Gorici in nudi že opisane storitve. Zaradi lokalnih posebnosti se v programu poslužujejo tudi terenskega dela, ki se izvaja na območju mesta Velenje. Ljubljana: Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog Program je odprt vse noči v letu, od 21.00 do 9.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 9.00. Program nudi brezdomnim uživalcem nedovoljenih drog možnost prenočitve in iz tega izhajajočo osnovno varnost ter možnost, da začnejo urejati svoj socialno-ekonomski status. Strokovni delavec v programu skrbi za podporo uporabnikom za urejanje lastnega življenja. Poleg tega izvaja ta podporo pri stikih s socialno-varstvenimi institucijami in svetovalne dejavnosti ter zagovorništvo konkretnim uporabnikom dvakrat tedensko, to je v dopoldanskem času. Program zmanjševanja škode (2015) Na vseh lokacijah je pri delu osnovno vodilo spoštovanje posameznikove avtonomnosti in pravice do samostojnega odločanja o svojem življenju. Vključitev v program ni pogojena z abstinenco. Obvezno pa je sodelovanje uporabnika v smislu upoštevanja Dogovora o sodelovanju, ki vključuje določena pravila: prepoved verbalne in fizične agresije; prepoved vnosa, preprodaje in uporabe prepovedanih drog; spoštovanje posameznikove zasebnosti in spoštovanje hišnega reda. Picchi (1995) pravi : «Zmanjševanje škode ne velja za predsobo, iz katere se pride do rešitve. Nasprotno, zasvojencu poskuša omogočiti, da preživi, dokler ne pride primeren trenutek, da se otrese mamil«(str. 80). 16

1.3.3 Življenje in delo v Dnevnem centru v Novi Gorici, v praksi Dnevni center je za uporabnike odprt vsak delavnik, od 8.00 do 15.00. V njem delujeta dva zaposlena: strokovni delavec s področja socialnega varstva in mentor s VII. stopnjo izobrazbe. V program se vključujejo ljudje, ki na različne načine prihajajo v stik z drogami. Prevladuje zloraba heroina, kokaina, psihotropnih zdravil, kot so Helex, Xanax, Sanval, Apaurin, Dormicum, velikokrat v kombinaciji z alkoholom. Zaradi določenih kapacitet, kot so tuši, pralnica, možnost priprave toplega obroka, pa se v program vključujejo tudi nekatere osebe, ki drog same ne uživajo, in so zaradi različnih življenjskih okoliščin prisiljene koristiti že naštete resurse. Uporabniki, ki se vključujejo v program, so stari od 20 do 60 let. V določenem obdobju obiskuje program 30 rednih uporabnikov, na letni ravni pa uporabi katero od storitev povprečno 120 uporabnikov. Nizkopražni programi delujejo po načelu zmanjševanja škodljivih posledic zaradi uživanja drog. Temeljno spoznanje koncepta zmanjševanja škode je dejstvo, da so droge z nami in da tega ne moremo spremeniti (Kocmur, 2006). Poglavitne dejavnosti, aktivnosti, ki se dogajajo v dnevnem centru, so: 1. individualna podpora in svetovanje; stiki s drugimi socialno-varstvenimi institucijami, zagovorništvo Uporabniki se najbolj poslužujejo podpore pri urejanju pravice do denarne socialne pomoči, podpore pri razumevanju odločb in sklepov od drugih institucij (centri za socialno delo, sodišča, finančna uprava, zavod za zdravstveno zavarovanje), urejanju prijave stalnega bivališča, stikih s centri za socialno delo, podpore pri vključevanju in informiranju o programih zdravljenja odvisnosti, urejanju nadomestitve globe z deli v splošno korist. 2. izmenjava igel Uporabniki, ki droge injicirajo, se poslužujejo dostopa do sterilnega pribora za injiciranje in drugega sanitetnega material (gaze, alkoholni robčki, povoji, obliži). Poleg tega redno vračajo uporabljen pribor v kontejnerje, za to namenjene, ki jih pooblaščena služba odpelje na varno uničenje. Pridobijo pa tudi informacije o varnejši uporabi drog, organizirana so izobraževanja s področja virusno prenosljivih bolezni (HBV, HCV, HIV) in o prvi pomoči pri predoziranju. 17

3. socialna rehabilitacija V ta sklop spadajo raznolike dejavnosti in aktivnosti. Zaposleni jih organizirajo na podlagi finančnih, prostorskih zmožnosti in na podlagi potreb uporabnikov. V zadnjih letih se najbolj kažejo potrebe po opisanih aktivnostih. Te so: Priprava toplih obrokov in samooskrba: osnovna živila, ki jih za to potrebujejo, donirata Karitas in Rdeči križ, nekaj surovin pa kupujejo iz sredstev programa. Že od samih začetkov motivirajo uporabnike h kuhanju, ki tako na eni strani razvijajo sposobnost samostojno poskrbeti za svoj obrok, na drugi strani razvijajo že prej prisotne talente na tem področju. Usklajeno s to aktivnostjo se ukvarjajo z nabiranjem zelišč, pripravo ozimnice, pripravo sokov, marmelad, ter tudi z delom na vrtu in pridelovanjem lastne zelenjave. Literarno udejstvovanje: z uporabniki 2-krat letno pripravijo časopis Rusjanovi, v katerem uporabniki skozi svoje prispevke reflektirajo dogajanje tako v dnevnem centru kot v svojem življenju nasploh. Tu je prostor za svobodno izražanje, in sicer v obliki pesmi, krajše proze, prostor za smeh, uganke, risbe, stripe. Spodbujanje rekreacije, šaha: vedno znova se izkaže, da je gibanje oziroma fizična aktivnost vir notranje energije, ki daje moč za spremembe, zato se trudijo spodbujati športna udejstvovanja, kot so: odbojka, košarka, badminton, nogomet, pohodništvo. Če je le možno, se udeležujejo nogometnih turnirjev, štirikrat na leto tudi šahovskih turnirjev, ki so organizirani od sorodnih organizacij. Ker so tovrstne dejavnosti skupinske narave, je velikokrat težko doseči rednost pri treningih, torej kontinuiteto. Program zmanjševanja škode (2015) Predvsem starši in lokalna skupnost bi se morali zavedati tudi pomena športa kot sredstva za preventivo oz. boja proti odvisnostim. Tomori (1994, v Berčič idr., 2003) navaja sklop razlogov, zaradi katerih mladi posežejo po drogah: radovednost, želja po vznemirjenju in ugodju, pomanjkanje prijetnih doživetij, želja po sprejetosti v družbi ali po potrjevanju pred vrstniki, iskanje spodbude za pogum ali za večjo družabnost, poskus odpravljanja čustvene napetosti, potrtosti in tesnobe, težnja po sprostitvi, brezbrižnosti ali pomirjenju, izogibanje neprijetni in boleči stvarnosti. Berčič idr. (2003) so ugotovili, da prav vse navedene razloge, ki vodijo k temu, da mladi posežejo po drogi, lahko»odpravimo oziroma zadovoljimo«s športno dejavnostjo. 18

Lokalna skupnost in lokalni politiki odločajo o finančnih sredstvih, ki se namenjajo za posamezne dejavnosti v občinah. Če so občinski svetniki seznanjeni s pozitivnimi vplivi športa na preventivno dejavnost, povezano z uporabo prepovedanih drog, je večja verjetnost, da bodo podprli povečanje sredstev za ta namen. 1.3.4 Prisotnost športnih dejavnosti v nizkopražnih programih društva ŠENT»Vse, kar je do sedaj znano o športu in o športnem oziroma športno-rekreativnem udejstvovanju, govori v prid vključevanju športnih vsebin v življenje slehernega človeka, tudi otroka in mladostnika. To seveda velja predvsem za življenje ljudi, ki živijo brez drog, vendar pa se v zadnjem času uveljavlja vse več poti in metod (ter modelov) za zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo ter resocializacijo odvisnikov, ki vsebujejo tudi športne programe«(berčič idr., 2003). V nizkopražnih programih društva ŠENT je športna dejavnost občasno prisotna. Uporabniki občasno igrajo nogomet, košarko in odbojko, vendar le v poletnih mesecih, saj nimajo na razpolago športne dvorane. Za take vrste športnega udejstvovanja je potrebna volja večjega števila ljudi, kar pa velikokrat ni izvedljivo. Zato večkrat posežejo po preprostejših oblikah rekreacije, kot so: badminton, balinčki, sprehodi. Zaposleni jih pri tem v veliki meri spodbujajo in se tudi z njim rekreirajo. Zaposleni opažajo tudi izredno zanimanje po večji ponudbi in organizaciji športnih dejavnosti ter izletov, zato stremijo k temu, da bi jim omogočili kvalitetnejšo ponudbo. 1.3.5 Moja izkušnja z obiskom Dnevnega centra v Novi Gorici Marca 2016 sva bili z gospo Meto Rutar dogovorjeni, da jih obiščem v Dnevnem centru in tako bolje spoznam življenje in delo. Z mešanimi občutki in s kar precej strahu sem se odpravila med odvisnike. Vedela sem, da lahko pričakujem marsikaj, natančno pa si vseeno nisem znala predstavljati kaj. Se bodo»spravili«name in hoteli od mene denar? Je bolje, da avto parkiram nekje daleč in pridem peš, da jih ne bi zamikalo pogledati vanj? Se bodo hoteli rokovati z mano? Morda pa ima kdo kakšno nalezljivo bolezen? Porajalo se mi je precej vprašanj, odgovora pa kot da nisem hotela poiskati in ne vedeti. 19

Že ob prvem stiku z uporabniki so se moje (strašne) predstave zrušile. Mirnost, prijaznost in ustrežljivost, pravzaprav vse točno tako, kot je v»normalnem«svetu. V zahvalo za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika sem jim spekla velik pladenj peciva. Takoj so si postregli, meni pa ponudili kavo. Med sproščenim pogovorom o raznovrstnih temah so mi zaupali marsikaj o svojem življenju, čeprav smo se srečali prvič in me niso poznali. Veliko so me spraševali tudi o mojem študiju, mojem življenju, o družini. Dobila sem občutek, da so si v mislih ustvarjali drugačen svet in življenje, kot ga živijo sami. Čeprav nihče, razen vodje centra, ni vedel, da jih bom tisti dan obiskala, sem bila nad bivanjskim standardom prijetno presenečena. Z veseljem so mi razkazali svoje prostore in ponosno razlagali, kako potekata delo in skrb za čiščenje. Čajna kuhinja je bila pospravljena, posoda pomita, pralni stroj je pral perilo, nekdo je že oprano obešal. Nekaj uporabnikov je brskalo po internetu, dva sta igrala šah, dva prekopavala vrt, nekdo je kuhal kosilo. Prijetno vzdušje in zanimivi pogovori niso dajali vtisa, da sem med odvisniki. V Dnevnem centru v Novi Gorici imajo tudi interna pravila, ki se jih v večini zelo dobro držijo. Le tako lahko ohranjajo red in čistočo ter seveda tudi hierarhijo. Pogovor je seveda nanesel tudi na športne dejavnosti. Strinjali so se, da bi bilo vredno poskusiti z redno vadbo. Večina ima veliko željo po aktivnostih, potrebujejo pa nekoga, ki bi jih spodbujal. V ta namen sem pripravila trimesečni načrt vadbe, ki ga bom kot prostovoljka začela z njimi izvajati jeseni. Veliko ljudi se sprašuje o pomenu takšnih organizacij. Preprosto povedano: sprašujejo se, zakaj morajo živeti na naš račun, zakaj jim moramo pomagati, češ da so sami krivi, da so postali odvisniki. Odgovor je preprost. Odvisnost je bolezensko stanje, ki spremeni strukturo in delovanje možganov. To nista samo razvada in stil življenja, zato je treba bolnemu pomagati (Korbar, 2010). 20

Slika 1. Prostor za izmenjavo igel v Dnevnem centru Nova Gorica (osebni arhiv). Na sliki 1 vidimo vitrino, ki je namenjena izmenjavi igel. Uporabniki si lahko vzamejo sterilne igle in drugi medicinski pribor ter v posebej za to namenjen zabojnik vrnejo že uporabljene igle. Oboje tudi vpišejo v dnevnik Izmenjava igel 2016. Slika 2. Pokali, osvojeni na nogometnih turnirjih (osebni arhiv). Na sliki 2 vidimo pokale, ki so jih uporabniki Dnevnega centra v Novi Gorici prejeli na tekmovanjih v nogometu. 21

Slika 3. Čajna kuhinja (osebni arhiv). Na sliki 3 je prikazana čajna kuhinja v Dnevnem centru. Tukaj si uporabniki lahko pripravijo topel obrok. 1.4 CILJI IN HIPOTEZE Zaradi znanega dejstva, da ima športna aktivnost pozitivne učinke na zdravje posameznika, nas zanima, ali je poskrbljeno in kako je poskrbljeno v Dnevnem centru Nova Gorica za ponudbo športnih dejavnosti ter koliko se njegovi uporabniki zavedajo teh pozitivnih učinkov. Želimo izvedeti tudi, če so se uporabniki drog pred obdobjem zasvojenosti ukvarjali s športom oz. če je bila kakšna oblika športnega udejstvovanja del njihovega življenja. Poleg omenjenega nas zanima, ali se, kljub zasvojenosti, posvečajo športnim aktivnostim in ali so pripravljeni kljub skrbi, ki jo imajo za vsakodnevno pridobivanje drog, poskrbeti za neko obliko telesne vadbe, ki bi okrepila telo in jih približala bolj zdravemu življenjskemu slogu. 22

Po opravljeni raziskavi želimo v skladu s cilji programa Dnevnega centra in željami ter zmožnostmi uporabnikov dopolniti ponudbo športnih aktivnosti Centra z morebitno organizirano vadbo ali le s predlogom stopnjevalnega programa športne vadbe, ki bi se izvajal pod mentorstvom zaposlenih. S tem namenom smo si zastavili naslednje cilje: 1. Ugotoviti, kolikšen delež moških in žensk, to je anketirancev, se je pred obdobjem zasvojenosti ukvarjal s športnimi dejavnostmi. 2. Ugotoviti, kolikšen delež anketirancev, moških in žensk, se ukvarja s športnimi dejavnostmi. 3. Ugotoviti mnenja anketirancev o športni dejavnosti kot o sredstvu v boju proti drogam. 4. Ugotoviti, kolikšen delež anketirancev skrbi za zdrav življenjski slog. 5. Ugotoviti, ali se anketiranci v Dnevnem centru želijo ukvarjati s športno dejavnostjo ter v kakšni obliki si tega želijo. 6. Ugotoviti, ali si anketiranci želijo vadbe pod strokovnim vodstvom ali jim zadostuje izdelan načrt zanjo. Glede na zastavljene cilje, želimo potrditi ali ovreči naslednje hipoteze: H1: Uporabniki so se v preteklosti pogosteje ukvarjali s športno dejavnostjo kot danes. H2: Več kot polovica uporabnikov meni, da je šport lahko sredstvo v boju proti drogam. H3: Več kot polovica uporabnikov se želi ukvarjati s športno vadbo. H4: Več kot polovica uporabnikov si želi organizirane športne vadbe pod vodstvom zaposlenih ali športnega pedagoga. H5: Uporabniki bi se v Dnevnem centru Nova Gorica najraje udeleževali športnih iger (npr. nogomet, košarka, odbojka). 23

2 METODE DELA 2.1 PREIZKUŠANCI V raziskavi je sodelovalo 57 uporabnikov Programa zmanjševanja škode zaradi drog v okviru društva ŠENT. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni v Dnevnem centru Nova Gorica, Dnevnem centru Velenje, Zavetišču Ljubljana in v Terenskem delu po celotni Severno-primorski regiji. Anketirali smo moške in ženske. Starostni razpon anketiranih uporabnikov je od 21 58 let, povprečna starost je 38 let. Preostale demografske značilnosti anketiranih so podrobno predstavljene v Tabeli 1. Tabela 1 Demografske značilnosti anketiranih (n=57) število % spol ženske 11 19,3 moški 46 80,7 stopnja izobrazbe osnovna šola 26 45,6 srednja šola 30 52,6 višja šola 1 1,8 univerzitetna ali višja - - zakonski stan samski 41 71,9 poročen 1 1,8 izvenzakonska skupnost 14 24,6 ločen 1 1,8 status dijak 2 3,5 študent - - zaposlen 1 1,8 brezposeln 53 93,0 upokojen 1 1,8 24

2.2 PRIPOMOČKI Raziskavo smo izvajali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj. Podrobno je predstavljen v Prilogi 1. 2.3 POSTOPEK Že pred sestavo anketnega vprašalnika smo se po pogovoru z vodjo Dnevnega centra v Novi Gorici odločili, da bomo podatke za statistično obdelavo zbirali z anketo, in sicer z vprašanji zaprtega tipa, kar pomeni, da so anketiranci odgovarjali na vprašanja z že vnaprej ponujenimi odgovori. Vprašanja št. 8, 12, 18 in 19 so bila kombinirana, kar pomeni, da je bila dana tudi možnost»drugo«za tiste, katerih mnenja nismo zajeli z že ponujenimi odgovori. Vodjo Dnevnega centra v Novi Gorici smo seznanili z anketnim vprašalnikom in jasnimi navodili za izpolnjevanje. Ta je zaradi specifičnosti preizkušancev predlagala, da zaposleni sami podelijo vprašalnike med uporabnike. Ti poznajo zaposlene in jim bolj zaupajo kot drugi javnosti. Terenski delavci so ankete uporabnikom podelili na lokacijah, kjer tudi običajno izvajajo druge aktivnosti (pobirajo zabojnike z uporabljenimi iglami, delijo sterilne igle ). V Dnevni center Velenje in Zavetišče Ljubljana smo, po predhodnem dogovoru z zaposlenimi, anketne vprašalnike poslali po pošti. Iz različnih tehničnih in osebnih razlogov uporabnikov je zbiranje podatkov trajalo nekoliko dlje od načrtovanega, in sicer od februarja do maja 2016. Čeprav so bila navodila jasna, so se pri vprašanjih št. 12 in 18 pojavljala vprašanja, ali lahko obkrožijo več odgovorov. Zaposleni so anketirance usmerjali k pravilnemu razumevanju navodil. Ob ponovnem izvajanju anketnega vprašalnika bi, poleg teh dveh vprašanj, dopisali navodilo, npr. obkrožite le en odgovor. Čeprav so bili vprašalniki anonimi, so zaposleni pri hitrem pregledu opozorili na pravilno izpolnjevanje in tako v veliki meri pripomogli, da so vprašalniki veljavni. Podatke smo predstavili s frekvencami in odstotki. Pri vprašanjih z več možnimi odgovori (vprašanji št. 8 in 19) smo deleže izračunali glede na število anketirancev. Uporabljena sta bila programa: SPSS 17.0 za statistično analizo podatkov in MS Excel za izdelavo grafičnih prikazov. 25

3 REZULTATI Z RAZPRAVO Literature na temo športne dejavnosti uporabnikov programov Društva ŠENT nismo pridobili. Zato smo s pomočjo anketnega vprašalnika in na osnovi zastavljenih ciljev prišli do rezultatov, predstavljenih v nadaljevanju diplomskega dela. Rezultati so prikazani v tabelah in grafih. Pri raziskovanju nas je zanimalo, ali uporabniki menijo, da redna športna dejavnost vpliva na psihično in/ali fizično zdravje človeka. ne 5% da 95% Slika 4. Vpliv športa na psihično in/ali fizično zdravje. Iz Slike 4 je razvidno, da je med anketiranimi uporabniki kar 95 % vprašanih odgovorilo, da športna dejavnost vpliva na psihično in/ali fizično zdravje človeka. Tudi v raziskavi Novakove (2003) lahko razberemo primerljive podatke. Ugotovila je, da kar 87,5 % anketirancev meni, da redna športna aktivnost vpliva na psihično ter fizično zdravje človeka. Športna aktivnost spodbuja k ustvarjanju socialnih in prijateljskih vezi ter večji komunikaciji na eni strani, na drugi pa vpliva tudi na telesno pripravljenost, ki je v tesni povezavi s fizičnim zdravjem človeka. V nadaljevanju smo vprašali, kako se je odnos do športa spremenil v obdobju zasvojenosti. 26

odnos do športa se ni spremenil 33 šport me ne zanima več 13 šport je zame postal vrednota 11 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% Slika 5. Sprememba odnosa do športa med zasvojenostjo. Slika 5 prikazuje, da je 58 % anketiranih odgovorilo, da se v obdobju zasvojenosti njihov odnos do športa ni spremenil, 23 % jih šport ne zanima več, za 19 % anketiranih pa je postal šport vrednota. Novakova (2003) je v raziskavi ugotovila, da je za 43,8 % anketirancev šport vrednota. Podatki kažejo na precejšnje odstopanje od naših, kar lahko pojasnimo s tem, da so bili anketiranci v med raziskavo Novakove že vključeni v terapevtsko skupnost, zato so verjetno imeli drugačno»lestvico«vrednot, medtem ko so bili anketiranci v naši raziskavi aktualni uživalci drog. Zanimalo nas je tudi, kako skrbijo za zdrav življenjski slog. skrbim za osebno higieno 41 uporabljam sterilne igle 24 zdravo se prehranjujem 19 ukvarjam se s športom 10 drugo 9 Slika 6. Skrb za zdrav življenjski slog. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 27

Med odgovori glede skrbi za zdrav življenjski slog (Slika 6), kjer so lahko anketirani izbrali tudi več odgovorov, je večina izbrala skrbim za osebno higieno (75 %). Uporabljam sterilne igre, je bil drugi najpogostejši odgovor (44 %). Najmanj anketirancev je izbralo možnost drugo, kjer so navedli odgovore, kot so: zmanjšujem uporabo drog, meditacija, sprehodi. Želeli smo izvedeti, če so se pred obdobjem zasvojenosti ukvarjali s kakšno športno dejavnostjo ter koliko so športno aktivni danes. da, treniral sem 22 da, rekreativno 20 ne, šport me ni zanimal 12 da, uporabljal sem nedovoljena sredstva 3 0% 10% 20% 30% 40% 50% Slika 7. Ukvarjanje s športno dejavnostjo pred zasvojenostjo. ne najdem pravega motiva 21 da, občasno 15 ne 13 da, redno 8 0% 10% 20% 30% 40% 50% Slika 8. Ukvarjanje s športno dejavnostjo danes. 28

Največ anketirancev (39 %) je pred zasvojenostjo treniralo določen šport, 35 % se jih je s športom ukvarjalo rekreativno, 21 % anketirancev pa šport ni nikoli zanimal. 5 % anketiranih je odgovorilo, da so se s športom ukvarjali in občasno uporabljali nedovoljena sredstva. Torej je bilo pred obdobjem zasvojenosti 79 % anketiranih športno dejavnih (Slika 7). Danes se s športno dejavnostjo ukvarja 40 % anketirancev (redno ali občasno), 60 % se jih s športom ne ukvarja (Slika 8). Novakova (2003) je v svoji raziskavi ugotovila, da se je 75 % anketirancev pred vstopom v komuno s športom ukvarjalo rekreativno ali so trenirali določeno športno disciplino. da, redno da, občasno ne da, treniral sem 3 8 11 da, rekreativno 4 6 10 ne, šport me ni zanimal 11 10 da, uporabljal nedovoljena sredstva 3 Slika 9. Struktura ukvarjanja s športno dejavnostjo pred zasvojenostjo glede na ukvarjanje z njo danes. 0% 20% 40% 60% Slika 9 prikazuje strukturo ukvarjanja s športno dejavnostjo pred zasvojenostjo glede na ukvarjanje z njo danes. Uporabniki se danes večinoma manj ukvarjajo s športno dejavnostjo - tako tisti, ki so pred zasvojenostjo trenirali, kot tudi tisti, ki so se s športom ukvarjali rekreativno ali pa jih šport sploh ni zanimal. Iz tega lahko potrdimo hipotezo H1, ki pravi, da so se uporabniki v preteklosti pogosteje ukvarjali s športno dejavnostjo kot danes. Rezultati torej kažejo, da se danes s športom ukvarja 40 % anketirancev (Slika 8). Ko smo sodelujoče vprašali, v kakšni obliki se ukvarjajo s športom (Slika 10), je bil ta delež višji (61 %). Nekaj anketiranih, ki so prej navedli, da se ne ukvarjajo s športom, je nato odgovorilo, da vadijo sami oziroma s prijatelji. To lahko pojasnimo na naslednji način. Predvidevamo, da so vprašanje V10 anketirani bolj razumeli kot, ali se ukvarjajo s športom v organizirani obliki - 29

zato jih je kar 34 odgovorilo ne, kasneje (vprašanje V11) so odgovarjali, da vadijo sami (7) ali s prijatelji (5) - glej tabelo spodaj. Tabela 2 Navzkrižna razporeditev podatkov iz vprašanja 10 in vprašanja 11 V10: Ali ste v tem obdobju športno aktivni? vadim sam V11: V kakšni obliki se najpogosteje ukvarjate s športom? vadim s prijatelji vadim v klubu/društvu se ne ukvarjam s športom skupaj da, redno 7 0 1 0 8 da, občasno 7 7 1 0 15 ne 7 5 0 22 34 skupaj 21 12 2 22 57 s športom se ne ukvarjam 22 vadim sam 21 vadim s prijatelji 12 vadim v klubu/društvu 2 0% 10% 20% 30% 40% 50% Slika 10. Oblika ukvarjanja s športom. Po dodatni analizi lahko torej razumemo, da se danes s športom ukvarja 61 % anketiranih in ne 39 % anketiranih. To pa je še vedno nižji odstotek kot v času pred odvisnostjo, ko je bilo športno aktivnih 79 % anketiranih. Na podlagi slike 10 lahko ugotovimo, da med tistimi, ki so bili med raziskavo športno aktivni, prevladujejo tisti, ki za telesno aktivnost skrbijo sami (60 %), 34 % jih vadi s prijatelji, 6 % jih trenira v klubu. Zanimalo nas je tudi, katere dejavnosti najpogosteje izberejo za rekreacijo. 30

hoja, pohodništvo 19 nič 11 kolesarjenje 9 drugo 7 športne igre 6 tek 4 plavanje 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% Slika 11. Najpogostejša oblika rekreacije. Slika 11 kaže, da pri izbiri rekreacije prevladuje hoja oz. pohodništvo (33 % anketiranih), na drugem mestu je kolesarjenje (16 % anketiranih). V nadaljevanju smo preverjali strinjanje s trditvijo, da je lahko športna dejavnost sredstvo v boju proti drogam. 60% 32 50% 40% 30% 14 20% 11 10% 0% ne da, odvrača od drog da, vendar pomemben celovit pristop Slika 12. Šport kot sredstvo v boju proti drogam. 31

Velika večina (80 %) anketiranih meni, da je športna dejavnost lahko sredstvo v boju proti drogam, 20 % anketiranih pa se s tem ne strinja (Slika 12). Torej lahko potrdimo hipotezo H2, ki pravi, da več kot polovica uporabnikov meni, da je šport lahko sredstvo v boju proti drogam. Podobno raziskavo je opravila tudi Novakova (2003) in je ugotovila, da se skoraj 90 % anketirancev strinja s trditvijo (delno ali v celoti), da je šport eno izmed sredstev v boju proti drogam. Z anketnim vprašalnikom smo želeli izvedeti tudi, če bi se udeležili organiziranih telesnih aktivnosti v dnevnem centru, ki ga obiskujejo. 60% 50% 28 40% 30% 18 20% 11 10% 0% ne ne vem, odvisno da Slika 13. Udeležba morebitne organizirane vadbe v dnevnem centru. Slika 13 kaže, da bi se morebitne organizirane vadbe v dnevnem centru gotovo udeležilo 49 % anketiranih. 32 % anketiranih bi se za obisk vadbe odločilo pogojno, odvisno od trenutne forme, družbe, prostega časa, vrste telesne aktivnosti, volje, razpoloženja. Organizirane vadbe se ne bi udeležilo 19 % anketiranih. Hipotezo H3, ki pravi, da se več kot polovica uporabnikov želi ukvarjati s športno vadbo, lahko potrdimo le delno, saj je precej takih (32 %), ki bi se za obisk vadbe odločili pogojno. Spraševali smo tudi, kolikšna frekvenca vadbe bi bila zanje sprejemljiva. 32