ZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH

ZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH mag. Lovro Belak, univ.dipl.inž.el. Elektro-Slovenija, d.o.o. Hajdrihova 2, Ljubljana E-mail: lovro.belak@eles.si, tel. 01/474-3549 mag. Viktor Lovrenčič, univ.dipl.inž.el. C&G d.o.o. Ljubljana Riharjeva ulica 38, Ljubljana E-mail: viktor.lovrencic@c-g.si, tel. 01/236-4240 Povzetek Trenutni trendi elektroenergetskega sistema nakazujejo potrebo po razvoju metod za učinkovitega obvladovanje pretokov energije od proizvodnih virov do porabniških bremen, kar obenem postala prioriteta v procesu optimalnega in varnega obratovanja nadzemnih vodov visoke napetosti. Obvladovanje pretoka električne energije (ki je v omrežju pogosto razporejena neenako) in nadzor prenosnih zmogljivosti je mogoče izvesti z uporabo t.i. dinamičnih metod monitoringa daljnovodnih vodnikov. Ena od teh metod je uporaba OTLM sistema, ki omogoča dinamično merjenja temperature vodnika v realnem času, kar predstavlja nov način načrtovanja in optimiranja prenosa električne energije. Obvladovanje nadzora termične obremenjenosti daljnovodov, ki so že v eksploataciji, zahteva od upravljavca prenosnega omrežja izvajanje kontinuiranih meritev temperature vodnika, meritev klimatskih pogojev v neposredni bližini trase, napovedovanje poteka termične obremenjenosti vodnika in prenosa električne energije. Le na podlagi teh podatkov lahko upravljavec prenosnega omrežja lažje optimizira in odreja celodnevni režim obratovanja prenosnih poti. Prenose podatkov OTLM naprava izvaja preko GSM omrežja v t.i. OTLM Center. Na podlagi vseh zajetih in procesiranih podatkov lahko upravljavec elektroenergetskega omrežja kvalitetno optimizira in določi režim obratovanja prenosnih poti. 1. UVOD Uporabnost novih tehnologij se širi na vsa področja, zato smo v zadnjih desetletjih priča skokoviti rasti uporabi novih izdelkov tako na strani uporabnika, kot ponudnikov. ELES kot upravljalec prenosnih omrežji sledi najnovejšim evropskim razvojnim trendom in se aktivno vključuje moderne rešitve in tehnologije v»konvencionalno«prenosno omrežje. Tako lahko ELES umestimo med bolj inovativne TSOs v Evropi predvsem na področju uvajanja novih metod diagnostike in monitoringa v prenosnem omrežju. V slovenskem elektroenergetskem okolju se v zadnjem obdobju vodi strokovna in tehnološka diskusija o vzpostavitvi prenosnega omrežja prihodnosti, ki bo sledilo najnovejšim podnebnim in energetskim ciljem Evropske unije (20:20:20). Nove usmeritve za izgradnjo prenosnih omrežij prihodnosti (Smartgrids) so zajete v kriterijih kot so: večje število majhnih proizvodnih enot (razpršena proizvodnja), kakovosti napetosti, še vedno velike proizvodne enote, aktivna vloga tako odjemalcev kot porabnikov in povečanje prenosnih zmogljivosti med nacionalnimi sistemi. Današnja elektroenergetska omrežja izpolnjujejo funkcijo za katero so bila grajena, vendar v prihodnosti to več ne bo dovolj. Prihajajoče spremembe zahtevajo drugačna omrežja, ki bodo poleg sedanjih opravljala še mnogo več funkcij in bodo zato prilagodljivejša in naprednejša. Čeprav ELES deluje v okviru regulirane dejavnosti, se vključuje v deregulirano tako na strani proizvodnje, kot odjema. ELES-ovo prenosno

elektroenergetsko omrežje sestavljajo trije napetostni nivoji (400, 220 in 110 kv) in je namenjeno prenosu električne energije od proizvodnje do neposrednih odjemalcev in distribucijskih omrežij ter izmenjavi električne energije s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi (EES). Zaradi tendence po obvladovanju in povečanju prenosa električne energije na obstoječih daljnovodnih sistemih in z razvojem uporabnih tehnologij, se je začelo uvajanje novih t.i. visokotehnoloških izdelkov (VTI). Eden od teh izdelkov je vsekakor tudi OTLM sistem, ki ga je razvilo podjetje C&G d.o.o. Ljubljana (v nadaljevanju C&G) in je s programskega vidika obravnavan v nadaljevanju članka. Zaradi globalnosti izdelka so v podjetju izdelek oziroma sistem poimenovali s kratico OTLM, ki v angleški izpeljavi pomeni Overhead Transmission Line Monitoring in v slovenskem prevodu sistem za nadzor daljnovodnih vodnikov. Z nadzorom termične obremenjenosti daljnovodnih tras, ki so že v eksploataciji oz. z izvajanjem kontinuiranega zajema meritev temperature vodnika ELES-u omogoča nadzor alarmnih stanj ob preobremenitvah in napovedovanje termične obremenjenosti vodnika oziroma prenosa električne energije. Poleg zanesljivejšega in povečanega pretoka energije je razlog uvedbe merjenja temperature daljnovodnih vodnik tudi v usmeritvah gradnje prenosnih omrežij prihodnosti (Smartgrids 20:20:20), ki naj bi bila»pametna-učinkovita«, da lahko sledijo trenutnim trendom. Ob tem se bo ELES soočal z upravljanem omrežja, ki bo vključevalo večje število majhnih proizvodnih enot (razpršena proizvodnja), zagotavljanje predpisane kakovost napetosti in aktivni vlogi odjemalcev. 2. MERJENJE TEMPERATURE VODNIKA Trenutni trendi elektroenergetskega sistema nakazujejo potrebo po razvoju metod za učinkovitega obvladovanje pretokov energije od proizvodnih virov do porabniških bremen, kar obenem postala prioriteta v procesu optimalnega in varnega obratovanja nadzemnih vodov visoke napetosti. Obvladovanje pretoka električne energije (ki je v omrežju pogosto razporejena neenako) in nadzor prenosnih zmogljivosti je mogoče izvesti z uporabo dinamičnih metod monitoringa daljnovodnih vodnikov, revitalizacija daljnovodnih sistemov, uporaba prečnih transformatorjev in serijskih kondenzatorjev. Opisan OTLM sistem podjetja C&G je namenjen dinamični metodi merjenja temperature vodnika v realnem času, kar predstavlja nov način načrtovanja in optimiranja prenosa električne energije. Namen uporabe OTLM sistema je v zmožnosti, da upravljavcem prenosnih (SOPO - TSO) omrežij omogoči upravljanje obstoječih nadzemnih vodov bolj učinkovito in hkrati zanesljivo. Natančni podatki nadzemnih vodov (vključno z razdaljo do tal, razdalja do drugih objektov, vegetacija, križanja, itd.), je mogoče pridobiti z moderno tehnologijo, kot so lasersko skeniranje, analize obremenitev in analize deformacije, kar omogoča celotno izkoriščenost OTML sistema. Problematika obvladovanje pretoka energije se pojavlja predvsem pri večji izkoriščenosti daljnovodnih vodnikov (večji tok) saj se vodniki segrevajo in raztezajo. Prav zato sta temperatura in povesa vodnika najbolj pomembna fizikalna faktorja pri določevanju največjega dovoljenega toka. Daljnovodni vodniki obratuje v termodinamičnem ravnotežju s pridobivanjem toplote in hladu iz okolice (sonce, dež, veter, sneg) in z omskimi izgubami (I² R), kar je določeno z enačbo (1) termičnega ravnotežja (več v IEEC standard 738): kjer so: q q q = mc dt I R T dt ( ) c 2 s c r p c (1)

q s - sončna toplota (W/m²), q c - toplotne izgube (W/m²), q r - radiacijske izgube (W/m²), mc p - največja toplotna kapaciteta vodnika (Ws/m o C), I - tok v vodniku (A pri f=50 Hz), T c - temperatura vodnika ( o C), R(T c ) - upornost vodnika pri f=50hz in temperaturi vodnika T c (Ω/m). Umestitev OTLM sistem v energetsko obratovanje omogoča realen izračun povesa daljnovodnih vodnikov in odpravo vključevanja empirično določenih vrednosti temperatur (ki so določene z veliko negotovostjo). Izdelek OTLM sistem tako omogoča dispečerju prenosnega omrežja dinamično obvladovanje prenosa električne energije ob kritičnih zunanjih temperaturah in obremenitvah nadzemnih vodnikov. Alarmi, ki so poslani s strani OTLM sistema v dispečerski center opozarjajo na kritične temperature vodnika oz. na približevanje zakonsko določeni varnostni mejni višini do objektov v bližini oz. pod daljnovodom. Izdelek je predvsem uporaben za nameščanje na obstoječa elektroenergetska prenosna omrežja saj se mogoča izvedba montaža brez večjih posegov (le kratkotrajni izklop daljnovoda). 2.1 OTLM sistem Povod za razvoj izdelka je nastal zaradi ne zmožnosti direktnega in v realnem času merjenja temperature obstoječih izdelkov. Obstoječi sistemi navadno uporabljajo matematični izračun, ki vnaša določene pogreške in ne omogoča popolno izkoriščenost daljnovodov. Poleg same naprave za merjenje temperature so razvita programska orodja, ki omogočajo upravljalcem spremljanje, analiziranje in upravljanje alarmov v napravi. Prenos podatkov uporablja obstoječo infrastrukturo (GSM) kot prikazuje slika 1. Slika 1: Komunikacija shema OTLM Sistema

OTLM sistem je sestavljen iz: OTLM naprave (slika 2); OTLM icenter: programski paket za spremljanje s pomočjo osebnega računalnika (slika 3); OTLM Center: Programski paket spletna aplikacija (slika 4) in; OTLM Viewer: Servisni programski paket za nadzor in lokani dostop (Bluetooth, USBCAN). 2.2 OTLM naprava Napajanje OTLM naprave je izvedeno direktno iz magnetnega polja faznega vodnika, zato naprava ne potrebuje dodatnega napajalnega sklopa. Kot je prikazano na sliki št. 2, je sestava OTLM naprava sledeča: ohišja, tokovnega transformatorja in napajalnega sklopa, CPU (centralno procesna enota), temperaturnih senzorjev, komunikacijskega sklopa z GSM/GPS anteno. Sama naprava omogoča shranjevanje merilnih podatkov in njihovo pošiljanje. Slika 2: Sestava OTLM naprave Tehnične karakteristike OTLM naprave (Over head transmision line monitoring, C&G d.o.o. Ljubljana, 2010, OTLM_12/MK/10) 1. Diameter OTLM naprave 305 mm 2. Dolžina OTLM naprave: 300 mm 3. Napetostni nivo: do 420 kv 4. Frekvenca: 50 Hz (60 Hz na zahtevo naročnika) 5. Premer vodnika: od 10 mm do 50 mm 6. Primarni tok, ki je potreben za obratovanje: od 50 A do 1100 A 7. Merilni obseg merjenja temp. vodnika: od -40 0 C do 125 0 C 8. Delovna naprave ambientna temperatura: od -40 0 C do 70 0 C

9. Korak merjenja temp. vodnika: 10. Pogrešek meritve temp. vodnika: 11. Korak merjenja toka v vodniku: 12. GSM frekvenčno področje: 13. Komunikacijski protokoli: 14. Meritev vlažnosti zraka: 15. Teža: 1 0 C ±2 0 C (od -20 0 C do 1000 0 C) 1 A QUAD band (900/1100/1800/1900) SMS/GPRS S od 0 d0 100% relativne vlage max. 10 kg 2.3 OTLM icenter Zaradi tehnološke negotovosti med uporabniki je razvit programski paket z imenomm OTLM icenter. Posebnost tega programa je v nameščanju na osebni računalnik (ni spletna aplikacija), kjer se spremlja delovanje nameščene opreme in nastavljanje želenih alarmov (temperatur). Uporabniku je s tem omogočen pregled v delovanje in testiranje celotnega sistema. Vizualni zgled programske opreme prikazuje sliki 3. Slika 3: OTLM icenter 3. OTLM CENTER OTLM Center je spletna aplikacija, ki se navadno namesti po končanem pilotskem projektu, saj poleg ostalih funkcionalnosti omogoča protokol IEC 60870-5-101-104 in s tem povezavo na SKADO dispečerja. Programski paket OTLM Center je namenjen vključevanju v intranet podjetja za pregled, spreminjanje nastavitve parametrov in vključevanje novih naprav prek spletne aplikacije. Vizualni zgled programa OTLM Center prikazuje slika 4.

Slika 4: OTLM Center Kot je predhodno navedeno je OTLM Center spletna aplikacija modularne izvedbe (gradniki okoli baze so medsebojno neodvisni) in je sestavljen kot prikazuje slika 5: podatkovna MS SQL baza, protokol koncentrator, A(ctive) S(erver) P(ages).NET (ASP.NET), IEC 60870-5-104 (IEC 104) - del sejne plasti (Session layer) OSI modela, medtem ko je IEC 60870-5-101 aplikacijski del sedme plasti istega modela, Slika 5: Povezava z OTLM Center Priporočene programske zahteve za optimalno delovanje OTLM centra so: Windows Server 2003 R2 Standard edition ali več, SQL Server 2005 standard edition al več (potrebna licenca), Microsoft.NET framework Version 2.0 in 3.5 SP1, IIS server 6.0 ali več (ponavadi je sestavni del OS-a in ni potrebna dodatna inštalacija).

OTLM Center razlikuje tri skupine uporabnikov administratorje, napredne uporabnike in navadne uporabnike (v nadaljnjem tekstu uporabniki). Vsak uporabniški račun pripada eni od teh skupin. Uporabniki, ki so lastniki uporabniških računov lahko z administratorskimi pravicami, dodajajo, spreminjajo ali brišejo uporabniške račune. Napredni uporabniki lahko dostopajo do vseh strani razen do strani namenjenih administraciji uporabniških računov. To pomeni, da člani te skupine lahko spreminjajo konfiguracijo merilnih točk, brišejo, dodajajo ali spreminjajo naprave, konfigurirajo projekte, spremljajo statuse omrežij, zgodovino ter dogodke (brez posegov v bazo podatkov OTLM Center). Ostali uporabniki (torej uporabniki čigar uporabniški računi so v uporabniški skupini»uporabniki«) lahko samo spremljajo status omrežja, zgodovino in dogodke. Spletna aplikacija omogoča kreiranje in povezovanje merilnih točk poljubljeno glede na zahteve naročnika. S tem je naročniku omogočeno sestavljanje poljubno število kritičnih točk in boljši pregled nad optimizacijo prenosnih poti. 3.1 Modul»Status«Ob vstopu v programsko aplikacijo (če ni drugače prednastavljeno) uporabnik vstopi v modul status. Statusna stran, slika 6 prikazuje listo vseh merilnih točk ter njihove trenutne statuse, ki so: Lista vseh merilnih točk, ki so na voljo v sistemu, Nadzorovanje statusa izbrane merilne točke (temperatura daljnovoda, temperatura okolja daljnovoda, vlažnosti ozračja), Preverjanje alarmnih vrednosti temperature za vsako merilno točko, Status delovanja, Zadnji posredovan podatek, Tok vodnika, Zgodovina alarmih stanj, Naziv projekta in ime merilne točke. Slika 6: Prikaz modula»status«3.2 Modul»Zgodovina«Modul»Zgodovina«omogoča uporabniku vpogled v zgodovino delovanja naprav in merilnih podatkov. Pregled zgodovine je možno izvesti in analizirati za vsako posamezno merilno točko ločeno. Ta modul omogoča izvoz podatkov za poljubno izbrano časovno obdobje, in sicer v nekaj najbolj pogostih formatih datotek (png, jpeg, gif, excel(csv) in icenter. Modul

»Zgodovina«omogoča hitro in enostavno generiranje poročil o obratovanju izbrane merilne točke. Slika 7 prikazuje grafični izris merjenja OTLM naprave na daljnovodu DV 110 kv Ajdovščina-Idrija. Modul»Zgodovina«je sestavljen iz treh osnovnih območji: Orodna vrstice, Vrstice za izbiro časovnega obdobja, Območje grafa, ki vsebuje meritve za izbrano merilno točko. Lastnosti modula»zgodovina«: Prikaz zgodovina meritev za izbrano merilno točko, Izvoz pridobljenih podatkov v različne datotečne formate, Izbira poljubnega časovnega obdobja. Slika 7: Prikaz modula»zgodovina«3.3 Modul»Dogodki«Modul»dogodki«omogoča uporabniku pregled vseh dogodkov v sistemu ter njihovo potrjevanje. Potrjevanje dogodka predstavlja dokaz, da je uporabnik (operater) opazil dogodek in se zaveda njegovih eventualnih posledic na delovanje sistema. Modul dogodki je sestavljen iz ene same tabele, ki vsebuje vse dogodke razvrščene glede na trenutek kdaj so se zgodili, od najmlajšega proti najstarejšemu. Opcija»potrdi«je na voljo zraven vseh dogodkov, ki niso še potrjeni. Ko uporabnik potrdi določeni dogodek, se njegovo ime zapiše v podatkov bazo in se povezano z dogodkom. Naknadno je možno preverjanje, kateri uporabnik je določeni dogodek potrdil, prikazuje slika 8.

Lastnosti spletne strani»dogodki«: Prikaz liste vseh dogodkov sistema, Potrjevanje vseh dogodkov ali samo posameznega dogodka. Trajno hranjenje informacije o uporabniku, ki je potrdil določeni dogodek. Slika 8: Prikaz modula»dogodki«3.4 Administracija uporabniških računov Spletna stran za administracijo uporabniških računov omogoča vsem članom administratorske skupine ustvarjanje, spreminjanje in brisanje uporabniških računov, slika 9. V zapisu uporabniškega računa, ki je shranjen v podatkovni bazi so poleg informacij, ki se uporabljajo za prijavo uporabnika na sistem, shranjene še druge informacije o uporabniku kot so njegov naslov elektronske pošte, ime in priimek, itn. Vsak uporabniški račun mora obvezno vsebovati informacije, katere so nujno potrebne za prijavo na sistem. Zaradi možnosti nadalje razširitve sistema je priporočljivo imeti čim več informacij o uporabniku (primer: pošiljanje obvestil in podobno). Slika 9: Prikaz vseh uporabnikov

3.5 Modul nastavitve sistema Modul za nastavljanje sistema omogoča pooblaščenim uporabnikom spreminjanje vseh nastavitvenih parametrov programske aplikacije in naprav (uravnavanje parametrov naprave alarmi T> in T>>, TCP port, itd.). To vključuje splošne nastavitve sistema, nastavitve posameznih naprav, nastavitve merilnih točk, nastavitve faz, definiranje projektov in tipov daljnovodov, ki so na voljo v sistemu. Za vsako omenjeno skupino nastavitev je na voljo posebej za to skupino namenjena tabela, prikazuje slika 10. Trenutno so na voljo naslednje skupine nastavitev: Daljnovodi, Projekti, Faze, Naprave, Merilne točke, Splošne nastavitve sistema (»Nastavitve«). Slika 10: Modul za nastavitev sistema 3.6 Modul administracija naprav S klikom na povezavo»naprave«v administratorskem meniju uporabnika preusmeri na modul namenjeno administriranju posameznih merilnih točk. Za razliko od modula»status«katera prikazuje samo že obdelane meritve (torej meritve in status merilnih točk) je na tej spletni strani omogočen vpogled v status in meritve vsake merilne naprave posebej in ne poljubno izbranih merilnih točk, slika 11.

Slika 11: Prikaz liste vseh naprav 4. MOŽNOSTI POVEZAV OTLM CENTRA S DRUGIMI APLIKACIJAMI OTLM center ima v administratorskem meniju na voljo opcijo nastavitev delovanja IEC 104 protokola. Ta modul omogoča nastavitev IEC870-5-odjemalca in IEC870-5-104 strežnika za izbrano merilno točko. Vse merilne točke, ki so dodane v tej tabeli je protokol 104 na avtomatsko že omogočen. Med dodajanjem nove merilne točke je potrebno izbrati eno iz»combo box«kontrole in določiti vrednost registra (prevzeta vrednost registra je 1). Za vse dodane merilne točke bo strežnik protokola 104 na voljo takoj po naslednjem zagonu 104 strežnika. 4.1 SCADA/EMS Sistem vodenja SCADA/EMS (Supervisory Control and Data Acquisition/ Energy Management System) je namenjen vodenju elektroenergetskega omrežja. Sistem vodenja v RCV podpira naslednje funkcionalnosti: Zajemanje ter prenos podatkov (SKADA), Načrtovanje obratovanja (OP), Omrežne analize (NA), Avtomatsko vodenje proizvodnje (AGC), Obdelava in shranjevanje podatkov, Simulator za urjenje operaterjev (DTS). Scada predstavlja strukturo sistema, ki izmenjuje podatke z okoli 100 končnimi postajami, distribucijskimi centri vodenj ter centri vodenja proizvodnje.

4.2 CIM model Objektni pristopi k razvoju informacijskih sistemov vključujejo predvsem tehnike in metodologije modeliranja procesov in podatkov realnega sveta. Metodologije razvoja informacijskih sistemov, pred pojavom objektno orientiranih metodologij, dosledno ločujejo podatkovni in procesni pregled. Podatki in procesi se modelirajo v različnih modelih. V fazi implementacije se podatki shranjujejo v podatkovni bazi, proces pa se kodira v programske procedure in rešitve, ki manipulirajo s temi podatki. Težave nastanejo pri spremembah podatkovne strukture, ki obvezno povzroči spreminjanje programskih modulov, ki spremenjeno strukturo uporabljajo. Objektno-orientirano modeliranje procesnih podatkov, elementov in nasploh elektroenergetskega omrežja temelji na konkretnih fizičnih napravah EES, ki so preslikane v model objektov in njihovih tipov-razredov. V te namene je bil razvit tudi enoten informacijski model CIM (angl. Common Information Model), ki temelji na standardu IEC 61970 in vsebuje aplikacijske programske vmesnike za upravljanje omrežja, z modeliranjem enotnega informacijskega modela EES in povezljivostjo aplikacij znotraj elektroenergetskega podjetja. Osnovni namen izdelave CIM je bil razviti podporo integracij aplikacij različnih proizvajalcev v enoten sistem za upravljanje in obvladovanje omrežja. Electric Power Research Institute (EPRI) je zasnoval integracisjko orodje, ki ga je poimenoval»control Center Application Program Interface«(CCAPI). S tem je postavil standardni programski vmesnik za elektro industrijo. CIM je ključni del CCAPI. CIM predstavlja vse glavne objekte elektroenergetskega sistema, ki jih običajno vsebuje EMS (angl. Energy Management System). CIM model vsebuje tako javne razrede in lastnosti za objekte, kot tudi razmerja med njimi. Za izmenjavo informacij v smislu odprtosti (neodvisno od OS) je bil sprejet jezik XML (angl. Extensible Markup Langugae). To pomeni, da je vsaka informacija o modelu sistema ali podatek zapisan v formatu CIM XML. Za izdelavo modela omrežja se uporablja orodje ODMS. Uporaba ODMS-a je omogočila mnogim uporabnikom EMS sistemov, da uvozijo dodatne podatke iz drugih EMS sistemov in njihov model k pridružitvijo svojemu. 5. ZAKLJUČEK Glavni namen opisanega sistema je v optimizaciji prenosa energije novih daljnovodnih vodnikov ali vodnikov ki so že v eksploataciji in od upravljavca prenosnega omrežja zahtevajo kontinuiran zajem meritev temperature vodnika in klimatskih pogojev (v neposredni bližini trase). Upravljalci prenosnih ali distribucijskih omrežij so imeli do sedaj direkten stik s prenosnimi vodniki le preko zaščitnih naprav, ki ob upoštevanju pravilnikov določajo maksimalen pretok energije, kar pa jim ne omogoča maksimalne izkoriščenosti. Siwy [3] navaja, da so tokovne obremenitve pri nižjih zunanjih temperaturah navadno nastavljene previsoko, medtem ko so tokovne obremenitve pri višjih zunanjih temperaturah navadno nastavljene prenizko. Prav te napačne določitve lahko znatno znižajo koriščenje možne kapacitete daljnovodna. Zaradi direktne povezave med tokom, temperaturo in povesom, predstavlja OTLM sistem ključnega pomena za optimizacijo povesa daljnovodnih vodnikov in s tem obvladovanje pretokov energije. Predpisi obvladovanja povesa so zapisani v Pravilniku o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS št. 101/05), ki v sklopu standardov določajo minimalno razdaljo vodnika do ostalih naprav, tal, objektov.

Zaradi lažjega obvladovanja pretokov energije omogoča OTLM sistem pregled podatkov (trenutno stanje in zgodovina) s pomočjo spletne aplikacije in obenem preko IEC protokola prikaz na SKADI dispečerja (temperatura vodnika, vrednosti primarnega toka v vodniku, alarmni vrednosti temperature in GPS pozicijo z sinhronizacijo časa). Neposreden učinek ob uporabi OTLM sistema so: optimalna izraba prenosnih poti iz OVE in ostalih virov v realnem času in tako dinamično obvladovanje prenosnih vodov ob upoštevanju varne in zanesljive dobave električne energije, optimizacija gradenj novih daljnovodnih omrežij, prilagajanje dereguliranim razmeram na trgu in optimalno razporejanje energije. V skladu z obravnavanimi cilji je ELES opredelil najnovejši pilotski projekt»določitev maksimalne prenosne moči DV 110 kv Ajdovščina Idrija upoštevajoč podatke iz projektne dokumentacije, LIDAR oz. lasersko posnete trase daljnovoda (baza GRID.MC), podatke iz meteoroloških postaj (DAMOS) in točkasto merjene temperature vodnika (OTLM)«, ki se je začelo izvajati v prvi polovici leta 2010. V projektu so sodelovali tudi člana slovenske TP za EEO (EIMV in C&G). Čeprav so izvedene analize v zaključni fazi, jih žal v času pisanja članka še ni bilo možno pridobiti. Poleg spreminjanja stacionarnih omrežij v dinamična»pametna Smrtgrid«, predstavljajo OTLM in podobni sistemi ključni element nadgradenj in optimizacije omrežij. 6. VIRI IN LITERATURA [1] Banovec T., Schlamberger N.: Informatika v državnih organih, Zbornik referatov, Brdo pri Kranju, 1993. [2] Schlamberger N.: Računalnik in pomoč pri odločanju, Uporabna informatika, 1994. [3] Siwy, E., Risk Analysis in Dynamic Thermal Overhed Line Rating, (9th ed.) Internationa Conference on Proabilistic Methods Applied to Power System KTH, Stockholm, Sweden, 2009. [4] Lovrenčič V., Gabrovšek M.: Monitoring temperature vodnika v slovenskem prenosnem omrežju, C&G d.o.o. Ljubljana, julij 2010. [5] Lovrenčič V., Polak M., Tomažič R., Peulić S., Diagnostika nadzemnih vodov omogoča pridobitve upravljalcu prenosnih poti, 9. Konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE CIRED, Kranjska gora, 2009. [6] OTLM Center Uporabniška navodila, C&G d.o.o. Ljubljana. [7] OTLM Center spletna aplikacija inštalacijska navodila, C&G d.o.o. Ljubljana.