Z N A M K A S K U P N O S T I

Z N A M K A S K U P N O S T I

KAZALO ZNAMK A SKUPNOSTI............................................................................ 3 KDO JE OHIM................................................................................... 3 STANJE PRED ROJST VOM ZNAMKE SKUPNOSTI....................................................... 4 SOOBSTOJ ZNAMKE SKUPNOSTI IN NACIONALNIH SISTEMOV ZNAMK.................................... 5 IZBIRA ZNAMKE................................................................................ 6 KDO LAHKO PRIDOBI ZNAMKO SKUPNOSTI.......................................................... 7 VLOŽITEV PRIJAVE.............................................................................. 8 JEZIK PRIJAVE.................................................................................. 9 STROŠKI REGISTRACIJE.......................................................................... 9 POSTOPEK REGISTRACIJE....................................................................... 10 UGOVOR...................................................................................... 11 VPIS ZNAMKE V REGISTER....................................................................... 12 PRAVICE IZ ZNAMKE SKUPNOSTI.................................................................. 12 UVEL JAVL JANJE PRAVIC........................................................................ 13 TRAJANJE VARST VA............................................................................ 13 RAZVEL JAVITEV, IZBRIS IN NIČNOST ZNAMKE....................................................... 14 PRITOŽBE ZOPER ODLOČIT VE OHIM............................................................... 14 UPORABNI PODATKI IN ŠTEVILKE................................................................. 15

ZNAMKA SKUPNOSTI Evropska unija je vzpostavila sistem znamke Skupnosti predvsem zato, da bi uskladila nacionalne zakonodaje članic, ki urejajo področje znamk. Novi, poenoteni sistem registracije znamk je v veljavi od 1. aprila 1996. Z njim so dobili potencialni prijavitelji dodatno možnost varstva svojih znamk v EU, poleg že obstoječe možnosti nacionalne oziroma mednarodne registracije v eni ali več državah članicah. Znamka Skupnosti je tudi cenovno izjemno ugoden način pridobitve varstva za celotno Evropsko unijo. Stroški njene registracije so namreč bistveno nižji, kot če bi vložili prijavo za nacionalno znamko v vsaki državi članici posebej. Seveda pa je ekonomska prednost uporabe tega sistema odvisna od števila držav, v katerih želite zavarovati svojo znamko. Če nameravate svoje izdelke ali storitve prodajati v manj kot štirih državah članicah EU, so morda ločene registracije za posamezne države bolj smotrne. Znamka Skupnosti (angl. Community trade mark, krat. CTM) velja na celotnem ozemlju EU, se pravi v vseh 27 državah članicah. Pokriva torej trg s skoraj 500 milijoni potrošnikov, s priključitvijo novih držav Uniji pa se bo ta trg še razširil. Za registracijo je potreben en sam postopek z eno samo prijavo. Po priključitvi nove države Evropski uniji se varstvo znamke Skupnosti samodejno razširi tudi na ozemlje nove članice, ne da bi bilo treba vložiti novo prijavo ali plačati dodatne pristojbine. Tako kot registracija tudi prenos in razveljavitev znamke veljata za celotno območje Unije. Formalnosti so torej močno poenostavljene in vezane na en sam upravni organ OHIM. Prva registracija znamke Skupnosti traja 10 let, vendar jo je mogoče neomejeno dolgo podaljševati za nadaljnja 10- letna obdobja. KDO JE OHIM Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (OHIM) je agencija Evropske unije s sedežem v Alicanteju v Španiji. Od leta 1996 je pristojen za registracijo znamk Skupnosti, od leta 2003 dalje pa tudi za registracijo modelov Skupnosti.

STANJE PRED ROJSTVOM ZNAMKE SKUPNOSTI Pred nastankom znamke Skupnosti je bilo mogoče pridobiti varstvo za znamke v državah Evropske unije na dva načina: po nacionalni in mednarodni poti. Oba načina seveda še vedno obstajata. Vložiti prijavo po nacionalni poti pomeni vložiti prijavo pri ustreznem organu države, v katerem želimo pridobiti varstvo. Postopek se v tujini praviloma lahko izvede le prek uradnega zastopnika, vpisanega v register zadevne države. Pri večini držav je postopek podoben postopku pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Prijava, vložena po mednarodni poti, se pravi pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi prek posredništva Urada RS za intelektualno lastnino, vodi do mednarodne registracije, ki ima v vseh državah, za katere je znamka registrirana, enak učinek kot nacionalna registracija. Ta pot se lahko uporabi šele po vložitvi prijave za registracijo znamke v Sloveniji, v primerih nekaterih posameznih držav pa šele po opravljeni registraciji slovenske znamke. Na ta način je mogoče registrirati znamko v vseh državah članicah Madridskega sporazuma o mednarodnem registriranju znamk oziroma članicah Protokola k Madridskemu sporazumu, ki jih je trenutno 84. Tudi za mednarodno znamko je tako kot za znamko Skupnosti potreben en sam postopek in ena sama prijava. Pri nacionalni znamki je varstvo omejeno na eno samo državo, medtem ko mednarodna znamka omogoča enostavnejši in razmeroma cenejši način pridobitve varstva v več državah hkrati; toda samo znamka Skupnosti zagotavlja neposredno in enotno varstvo na celotnem trgu EU. Vsi trije načini registracije znamk so med seboj povezani od 1. oktobra 2004, ko je Evropska skupnost postala pogodbenica Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk in je bila vzpostavljena povezava med tem protokolom in sistemom znamke Skupnosti. Od tedaj lahko imetniki znamke Skupnosti na podlagi te znamke pridobijo varstvo tudi v državah, ki niso članice EU. Imetniki drugih znamk pa lahko prek omenjenega protokola zahtevajo varstvo svoje znamke kot znamke Skupnosti.

SOOBSTOJ ZNAMKE SKUPNOSTI IN NACIONALNIH SISTEMOV ZNAMK Znamko Skupnosti lahko pridobite, tudi če ste že vložili prijavo za isto znamko pri nacionalnem uradu države članice EU ali ste jo celo že registrirali. Pridobiti znamko Skupnosti ne pomeni, da se je treba odreči predhodno dodeljenim pravicam do nacionalnega ali mednarodnega varstva, temveč da je varstvo širše in da je upravljanje portfelja znamk za podjetje enostavnejše. Veljavnost nacionalnih registracij lahko ohranite, kolikor dolgo želite in vse dokler plačujete zahtevane pristojbine za podaljšanje. Če ste že vložili prijavo za znamko pri nacionalnem uradu in v obdobju šestih mesecev po vložitvi zahtevali še registracijo iste znamke pri OHIM, lahko na podlagi Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine zahtevate za znamko Skupnosti prednostno pravico (prioriteta), s katero si v primeru spora zagotovite prednost registracije pred vsemi enakimi ali podobnimi znamkami. Če ste prijavo pri OHIM vložili več kot šest mesecev po vložitvi nacionalne prijave, te prednostne pravice ne morete zahtevati. Sistem znamk Skupnosti pa ponuja še eno ugodnost: tako imenovano prednost starejše znamke (senioriteta). Če vložite pri OHIM prijavo za znamko, ki je bila že registrirana na nacionalni ravni, lahko uveljavljate prednost te starejše nacionalne znamke. Taka prednost vam omogoča, da nacionalno znamko pozneje opustite, predhodne pravice, ki iz nje izhajajo, pa ohranite, kot če bi bila nacionalna znamka še vedno registrirana. S tem si prihranite stroške in ponovno poenostavite upravljanje portfelja znamk. Drugi povezovalni člen med znamko Skupnosti in nacionalnimi znamkami pa je pretvorba (konverzija). Če se prijava za znamko Skupnosti zavrne ali če se registracija razveljavi ali izbriše, lahko zahtevate pretvorbo prijave za znamko Skupnosti v nacionalno prijavo. Tako pretvorbo je smiselno zahtevati v tistih državah članicah EU, v katerih razlogi za zavrnitev, razveljavitev ali izbris po vsej verjetnosti ne obstajajo. Iz pretvorbe izhajajoča nacionalna znamka obdrži datum vložitve in, če ji je bila priznana prednostna pravica, tudi slednjo. Od 1. oktobra 2004 pa obstaja še ena povezava med nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino in OHIM, to je že omenjeni Madridski protokol.

IZBIRA ZNAMKE Tako kot praviloma vse znamke mora tudi znamka Skupnosti za registracijo izpolnjevati dva osnovna pogoja: da jo je mogoče grafično prikazati in da se razlikuje od znakov, ki se uporabljajo za označevanje blaga in storitev drugih podjetij. Tudi kolektivna znamka Skupnosti mora za registracijo izpolnjevati v začetku omenjena pogoja. Kolektivna znamka se od drugih znamk razlikuje po tem, da pripada društvu ali združenju, ki mora ob vložitvi prijave predložiti pravilnik za njeno uporabo, v katerem so navedeni osebe, ki lahko znamko uporabljajo, pogoji članstva in pogoji uporabe. Znamko Skupnosti lahko predstavljajo: besedni znaki: besede in kombinacije besed, črke, številke, osebna imena, gesla, slogani, kratice, začetnice in poljubno izbrane ali domišljijske besede; figurativni znaki: etikete, žigi, logotipi, hologrami in emblemi; barve: barve ali kombinacije barv; tridimenzionalni znaki: oblike izdelka in embalaža; zvočni znaki: zvoki, melodije (prijava mora vključevati grafični prikaz znaka, po možnosti notni zapis). Svetujemo vam, da ste pri izbiri znamke Skupnosti pozorni na to, da jo je mogoče uporabiti v čim več državah z različnimi jeziki in navadami. Znamka ne sme biti opisni ali splošni izraz v nobenem od 23 uradnih jezikov EU. Priporočamo vam, da pred vložitvijo prijave preverite, ali ima znamka kak pomen v katerem od teh 23 jezikov, in če ga ima, kakšen je ta pomen in ali opisuje izdelke/storitve, za katere naj bi se uporabljala. Poleg tega nova znamka ne sme biti v nasprotju s katero od že obstoječih znamk Skupnosti ali z nacionalno znamko, registrirano v državi članici EU, ali z drugo pravico intelektualne lastnine. Znamka je»v nasprotju«z že obstoječo znamko, kadar je tej enaka ali podobna in kadar ji je varstvo podeljeno za enako ali podobno blago in storitve, kar bi lahko pri potrošnikih povzročilo zmedo. Toda tega vidika OHIM po uradni dolžnosti ne preverja. Na zahtevo prijavitelja pripravi zgolj poročilo o poizvedbi

glede enakih oziroma podobnih znamk, tako da lahko prijavitelj sam ugotovi, ali obstaja tveganje, da bi bila znamka v nasprotju in bi zaradi tega lahko imetnik starejše znamke pri OHIM vložil ugovor. Zato vam priporočamo, da še pred vložitvijo prijave za znamko Skupnosti preverite, ali tako tveganje obstaja, na primer s samostojno poizvedbo po podatkovnih spletnih zbirkah uradov ali plačljivim naročilom poizvedbe pri Uradu RS za intelektualno lastnino ali drugih specializiranih ponudnikih tovrstnih storitev. V vsakem primeru je ob razvoju nove znamke smotrno v projekt vključiti tudi strokovnjake za posamezna, s tem povezana področja. Oglaševalske agencije in grafični oblikovalci vam bodo pomagali oblikovati znak, ki bo zbudil pozornost in ga bodo potrošniki dobro sprejeli. Strokovnjaki za trženje bodo poskrbeli, da se bo znak uveljavil kot učinkovito sredstvo komuniciranja in predstavitve v množičnih občilih ter kot sredstvo prepoznavanja blaga oziroma storitev vašega podjetja, pri čemer bodo upoštevali tudi prihodnji razvoj. Svetovalci s področja industrijske lastnine pa bodo poskrbeli za čim manjšo verjetnost zavrnitve registracije znaka. KDO LAHKO PRIDOBI ZNAMKO SKUPNOSTI Znamka Skupnosti je dostopna vsem fizičnim in pravnim osebam, tudi državljanom in pravnim osebam držav nečlanic EU. Ni nujno, da ste ravno podjetnik ali da nameravate znamko na trgu uporabljati sami. Grafični znak, na primer, lahko registrira njegov oblikovalec z namenom, da bo pozneje pravico iz znamke odstopil drugemu. Vendar pozor: če se izkaže, da so bili nameni prijavitelja očitno nepošteni, lahko sledi izbris znamke. Državljani in pravne osebe iz držav članic EU lahko sami nastopajo pri OHIM v vseh postopkih v zvezi z registracijo znamke Skupnosti. Tisti, ki v Evropski uniji nimajo prebivališča ali poslovnega sedeža, pa lahko sami zgolj vložijo prijavo, v vseh ostalih postopkih pri OHIM pa morajo imeti poklicnega zastopnika. Izkušnje in nasveti poklicnega zastopnika pogosto koristijo tistim podjetjem, ki med svojimi zaposlenimi nimajo nikogar

z izkušnjami na področju znamk. S tem se pogosto izognejo težavam, ki jih lahko povzroči nezadostno poznavanje ustrezne zakonodaje in postopkovnih pravil. Zastopnik je lahko pravnik, usposobljen za opravljanje poklica v državi članici EU, ali poklicni zastopnik, registriran kot tak pri OHIM. Seznam poklicnih zastopnikov je na voljo na spletni strani OHIM http://oami.europa.eu. VLOŽITEV PRIJAVE Prijava za znamko Skupnosti se vloži pri OHIM, in sicer samostojno ali prek zastopnika, ki je vpisan v register OHIM. Vloži se lahko osebno, po pošti, telefaksu ali elektronsko (prek interneta). Prijava se lahko vloži tudi pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki jo ob ustreznem plačilu (50 ) pošlje naprej na OHIM, ne da bi ugotavljal njene morebitne pomanjkljivosti. Pri slovenskem uradu prijave ni mogoče vložiti elektronsko. Postopek vložitve je preprost: izpolniti je treba obrazec OHIM, navesti seznam blaga/storitev, za katere zahtevate varstvo, in vključiti ali priložiti grafični prikaz znamke. Najbolj preprosto in najceneje je vložiti prijavo pri OHIM, in sicer elektronsko. Za oddajo elektronskega prijavnega obrazca je na spletni strani http://oami.europa.eu treba odht tps://secure.oami.europa.eu/efiling/efservlet?langid=sl#top

preti povezavo e-vloga, izpolniti osnovni prijavni obrazec in v skladu z navodili priložiti morebitne zahtevane dokumente, navesti podatke o plačilu ter obrazec podpisati. Za elektronsko prijavo za znamko Skupnosti se plača precej nižja prijavna pristojbina kot za običajno prijavo na papirju ali po telefaksu. Nižja pristojbina od običajne se plača tudi pri elektronskem podaljšanju veljavnosti registrirane znamke. petih jezikov. V tem izbranem jeziku OHIM se vložita tudi morebiten ugovor zoper registracijo znamke in zahteva za razveljavitev. Register in Bilten znamk Skupnosti vsebujeta vse podatke o prijavah in registracijah znamke Skupnosti v vseh uradnih jezikih EU. Dodatna prednost elektronske vložitve je tudi manjša možnost napak, saj se pravilnost prijave takoj preveri, natančna časovna potrditev vložitve in hitrejši začetek postopka registracije. JEZIK PRIJAVE Prijavo za znamko Skupnosti je mogoče vložiti v katerem koli od uradnih jezikov EU, se pravi tudi v slovenskem. Toda če prijava ni vložena v enem od petih jezikov OHIM (španščina, nemščina, angleščina, francoščina ali italijanščina) mora prijavitelj ob vložitvi izbrati še dodatni jezik, v katerem bo potekal postopek in ki mora biti eden od teh STROŠKI REGISTRACIJE Stroški registracije so odvisni od števila razredov mednarodne klasifikacije, v katere se razvršča zadevno blago oziroma storitve. Prijavna pristojbina za vključno tri razrede mednarodne klasifikacije znaša 900 (pri elektronski prijavi 750 ), za vsak nadaljnji razred pa še 150. Pristojbina za registracijo znamke z veljavnostjo za prvih deset let znaša 850, za vsak nadaljnji razred pa dodatnih 150. Skupni minimalni stroški znašajo torej 1750 oziroma pri elektronski vložitvi prijave 1600. Prijavna pristojbina se plača v enem mesecu od vložitve prijave, o roku plačila pristojbine za registracijo pa vas OHIM obvesti naknadno.

1 0 CENIK PRISTOJBIN Prijavna pristojbina za tri razrede 900 elektronska prijava 750 za vsak naslednji razred 150 POSTOPEK REGISTRACIJE Po vložitvi prijave prijavitelj prejme potrdilo o njenem prejemu, v katerem sta navedena datum vložitve in številka prijave. OHIM v enem mesecu od prejema prijave preveri, ali ta izpolnjuje predpisane formalne pogoje. Če ti pogoji niso izpolnjeni, pozove prijavitelja, da pomanjkljivosti odpravi. Pristojbina za registracijo znamke za tri razrede in za prvih 10 let 850 za vsak naslednji razred 150 Pristojbina za podaljšanje veljavnosti (za nadaljnjih 10 let) za tri razrede 1500 elektronsko podaljšanje veljavnosti 1350 za vsak naslednji razred 400 Opomba: Stanje pristojbin na dan 5.12.2008. Zaradi možnih sprememb preverite stanje na spletnem naslovu OHIM http://oami.europa.eu. Po določitvi datuma vložitve lahko OHIM na zahtevo prijavitelja in ob ustreznem plačilu (192 ) opravi tudi poizvedbo o morebitnem obstoju konfliktnih (enakih ali podobnih) starejših znamk. OHIM nato preveri, ali so izpolnjene še vse druge (vsebinske) zahteve ter ali so blago ali storitve ustrezno klasificirani. Za pomoč pri pravilni klasifikaciji blaga in storitev je na spletni strani OHIM na voljo ustrezno orodje EUROACE. Prijavitelj bo ponovno obveščen o vseh morebitnih pomanjkljivostih. Pri vsebinskem preizkusu prijave OHIM preverja, ali se prijava nanaša na znak, ki ga je mogoče registrirati kot znamko Skupnosti.

1 1 Tak znak: mora biti razlikovalen, se pravi tak, da omogoča ločevanje vaših izdelkov od enakih ali podobnih konkurenčnih izdelkov; ne sme biti opisen, se pravi, da ne sme označevati kakovosti, količine, vrednosti, geografskega izvora ali drugih lastnosti izdelkov v nobenem jeziku EU; ne sme biti splošen, tj. običajen v jezikovni rabi ali dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja v kateri koli od držav članic EU; ne sme zavajati potrošnika glede narave, kakovosti ali geografskega izvora izdelkov; ne sme biti v nasprotju z javnim redom ali moralo; ne sme vsebovati zastave, grba, uradnega znaka, žiga ali emblema držav in mednarodnih organizacij, ki je zavarovan pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Te razloge je mogoče obiti, če je znak pridobil razlikovalno naravo zaradi svoje dolgotrajne uporabe na trgu. V tem primeru mora prijavitelj dokazati, da potrošnik doživlja tak znak kot znamko in ne kot splošni ali opisni pojem. Če prijava ni zavrnjena iz formalnih ali vsebinskih razlogov, jo OHIM objavi v Biltenu znamk Skupnosti, tako da ima vsakdo možnost, da registraciji zadevne znamke ugovarja. Sicer pa so podatki o prijavi za znamko Skupnosti med vsem postopkom registracije na voljo na spletni strani OHIM v poglavju CTM-ONLINE. UGOVOR Registraciji znamke se lahko ugovarja v celoti ali le delno. Pisni ugovor se vloži v treh mesecih po objavi prijave v Biltenu znamk Skupnosti, in sicer ob plačilu ustrezne pristojbine (350 ). Praviloma ga vloži imetnik starejše podobne ali enake znamke, ki je bodisi znamka Skupnost ali pa nacionalna oziroma mednarodna znamka, veljavna v eni ali več državah članicah EU. Pri ugovoru se je torej mogoče sklicevati na starejšo pravico za enako ali podobno znamko, ki se uporablja za enako ali podobno blago ali storitve. Ugovor pa je mogoč tudi

1 2 v primeru, ko so blago ali storitve različni, vendar starejša znamka uživa ugled in bi pozneje prijavljena znamka ta ugled ali razlikovalno naravo lahko izrabila ali okrnila. Po vložitvi ugovora OHIM obvesti prijavitelja, da se bo čez dva meseca začel postopek ugovora. V tem dvomesečnem obdobju ( obdobje mirovanja ) se lahko prijavitelj odloči, da prijave kljub ugovoru ne bo umaknil, ali pa se z vložnikom ugovora začne pogajati o soobstoju obeh znamk. Če se stranki strinjata, se obdobje mirovanja lahko podaljša do 24 mesecev. Po izteku obdobja mirovanja morata stranki v določenem roku predstaviti svoja stališča. Po predstavitvi dejstev OHIM sprejme odločitev. Če je osnova za ugovor več kot pet let stara registrirana znamka, lahko prijavitelj znamke Skupnosti od imetnika starejše znamke zahteva, da ta dokaže njeno resno in dejansko uporabo v tem petletnem obdobju. Če tega ne more dokazati, se njegov ugovor zavrne. V postopku ugovora je mogoče uporabiti številna komunikacijska sredstva, zato osebna navzočnost strank ali njihovih zastopnikov pri OHIM ni potrebna. VPIS ZNAMKE V REGISTER Če zoper registracijo znamke ni bil vložen ugovor ali je bil ta zavrnjen, se znamka lahko registrira. Prijavitelj mora v roku, ki mu ga določi OHIM, plačati pristojbino za registracijo, in če to stori, OHIM objavi znamko v Biltenu znamk Skupnosti in izda listino o registraciji. OHIM vse podatke o registrirani znamki Skupnosti vpiše v register v vseh uradnih jezikih EU. V register pri OHIM se vpisujejo tudi vse nadaljnje spremembe v zvezi z zadevno znamko, kot so prenosi pravic in licence. V register vpisane pravice veljajo na celotnem območju EU. Podatki iz registra so objavljeni v Biltenu znamk Skupnosti, ki je na voljo na spletni strani OHIM. PRAVICE IZ ZNAMKE SKUPNOSTI Znamka Skupnosti daje imetniku pravico preprečiti drugim uporabo enake ali podobne znamke za označevanje enakega ali podobnega blaga/storitev, pri slednjem le če bi njegova uporaba lahko pri potrošnikih povzročila zmedo.

1 3 Če pa znamka Skupnosti v EU uživa poseben ugled, prepoved uporabe velja tudi za blago in storitve, ki niso podobni tistim, za katere je znamka registrirana, če bi taka uporaba izkoristila ali okrnila razlikovalno naravo ali ugled znamke. Znamka Skupnosti je prenosljiva in se lahko licencira. Lahko se prenese na vse ali nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je bila registrirana. Licenčne pogodbe za znamko Skupnosti so lahko izključne ali neizključne in lahko veljajo za vso EU ali le za njen del. UVELJAVLJANJE PRAVIC Če kot imetnik znamke Skupnosti ugotovite, da je bila nekje na ozemlju EU kršena vaša znamka, lahko vložite tožbo pri sodišču, pristojnem za znamke Skupnosti. Njegove odločitve veljajo tudi v drugih državah članicah EU, pri čemer se uporablja poenostavljen izvršilni postopek, uveden leta 1968 z Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločitev v civilnih in gospodarskih zadevah. V Sloveniji je za tovrstne postopke pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Zahtevate lahko tudi ukrepanje carinskih organov, ki lahko zadržijo ponarejeno blago na vseh možnih vstopnih mestih v EU. Postopki za ugotavljanje kršitve pravic iz znamke Skupnosti se lahko sprožijo pri sodišču, pristojnem za znamke Skupnosti v državi članici EU, v kateri je bila storjena kršitev, ali pri pristojnem sodišču države članice, v kateri ima domnevni kršilec svoje prebivališče. Sodišče na območju, na katerem je bila storjena kršitev, je pristojno samo za dejanja, storjena na ozemlju te države, medtem ko lahko tožnik pri sodišču države, v kateri ima domnevni kršilec svoje prebivališče, združi vsa dejanja kršitve, storjena kjerkoli na ozemlju EU. TRAJANJE VARSTVA Varstvo znamke Skupnosti traja 10 let od datuma prijave zanjo. Registracija se lahko poljubno mnogokrat obnovi za nadaljnjih 10 let. Zahtevo za podaljšanje lahko vloži imetnik sam, oseba, ki jo imetnik pooblasti, ali njegov zastopnik, in sicer za vse ali le nekatere vrste blaga ali storitev.

1 4 Zahteva se ne more vložiti prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti znamke. V tem obdobju se plačajo tudi pristojbine. Če se ta rok zamudi, se zahteva lahko še vedno veljavno vloži v šestih mesecih po poteku veljavnosti znamke, pod pogojem, da se v tem obdobju plača tudi zamudna pristojbina. kot je pravica do imena, pravica do osebne podobe ali avtorska pravica. Znamka se razglasi za nično na podlagi absolutnih razlogov, ki vključujejo pomanjkanje razlikovalne narave ali splošno oziroma zavajajočo naravo znamke. RAZVELJAVITEV, IZBRIS IN NIČNOST ZNAMKE Ves čas veljavnosti znamke Skupnosti se pravice imetnika lahko razveljavijo, izbrišejo ali razglasijo za nične. Zahtevo za razveljavitev, izbris ali razglasitev ničnosti vloži zainteresirana stranka pri OHIM ob plačilu ustrezne pristojbine (700 ) Znamka se razveljavi, če se pet let ni neprekinjeno resno in dejansko uporabljala. Resna in dejanska uporaba znamke pomeni dejansko uporabo vsaj v eni državi članici EU. Znamka se izbriše, če obstajajo razlogi, ki bi bili lahko navedeni v ugovornih postopkih, ali nekatere druge pravice, PRITOŽBE ZOPER ODLOČITVE OHIM Vsakdo, ki meni, da odločitev OHIM negativno vpliva na njegove pravice, se lahko zoper to odločitev pritoži. Za pritožbo, ki se predloži pritožbenemu odboru OHIM, je treba plačati pristojbino, ki trenutno znaša 800. Odločitve pritožbenega odbora se lahko na pobudo stranke, ki v postopku izgubi, predložijo v sodno presojo sodiščem Skupnosti. Postopek se sproži pri Sodišču prve stopnje, ki lahko izpodbijano odločitev potrdi, razveljavi ali spremeni. Zadnjo pritožbo, ki je omejena le na pravna vprašanja, pa je mogoče vložiti pri Evropskem sodišču. Obravnava poteka na sedežu teh sodišč v Luksemburgu.

1 5 UPORABNI PODATKI IN ŠTEVILKE w w w. o a m i. e u r o p a. e u Spletna stran OHIM Uradne ure OHIM ponedeljek petek: 8.30-13.30, 15.00-17.00 Naslov OHIM Office for Harmonization in the Internal Market (Trade Marks and Designs) Avenida de Europa, 4 E-03008 Alicante, Spain Telefonska centrala: T:. + 34 96 513 9100 (8.30 18-30) Splošne informacije: T: +34 96 513 9100 (9.00-13.00, 14.00-17.00), E: information@oami.europa.eu Pošiljanje dokumentov: F: +34 96 513 1344 Elektronsko poslovanje: T: + 34 96 513 9400 (7.30-19.30), E: e-businesshelp@oami.europa.eu Reklamacije: F: + 34 96 513 8885, E: complaintsunit@oami.europa.eu Poklicni zastopniki: T: +34 96 513 8860 (9.30-12.30) Oddelek za finance T: + 34 96 513 9340 (9.00-13.00 in 15.00-17. 00) Pritožbeni odbor (9.00-13.00 in 14.30-17. 00) T: +34 96 513 8851

Urad RS za intelektualno lastnino Kotnikova 6 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 620 31 00 Telefaks: 01/ 620 31 11 E-naslov: info@uil-sipo.si URSIL, december 2008 oblikovanje: Boštjan Lešnjak