STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH GIBANJ V SLOVENIJI

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH GIBANJ V SLOVENIJI Kandidatka: Valerija Napast Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81625088 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Polona Tominc Ptuj, junij 2007

2 PREDGOVOR Demografski problemi v Sloveniji so v zadnjem času prispevali k velikemu povečanju zanimanja tako politične in družbene javnosti. Države članice Evropske unije se zavedajo, da se mora stara celina nemudoma soočiti s problemom staranja prebivalstva in sprejeti ukrepe za njegovo naravno obnavljanje. Staranje prebivalstva predstavlja neizogibni dolgoročni zgodovinski trend, ki je povezan z družbeno-ekonomskim razvojem države ali družbe. Skozi ta razvoj lahko opazujemo prehod od tradicionalnega tipa obnavljanja prebivalstva, za katerega sta značilni visoka rodnost in smrtnost, k sodobnemu tipu obnavljanja prebivalstva, ki ga označujeta nizka rodnost in smrtnost. Potek spreminjanja ravni rodnosti v Sloveniji sledi podobnim družbenim trendom, kot potek spreminjanja rodnosti v večini evropskih držav. Prevladuje nizka smrtnost in rodnost ter sorazmerno nizek ali celo negativen naravni prirastek prebivalstva. V sedemdesetih letih se je razmerje med naravnim in selitvenim gibanjem v Sloveniji spremenilo. S hitrim gospodarskim razvojem je Slovenija postala zanimiva za delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije. Boljši življenjski pogoji, možnost pridobitve stanovanja, večje možnosti izobraževanja in boljše plače so poleg delovne sile pritegnile v Slovenijo tudi družinske člane tistih, ki so si delo poiskali v Sloveniji. V letih 1975 1982 je bil selitveni prirast izjemno visok. Ob dejstvu, da je začela v tem obdobju rodnost padati, je število prebivalstva raslo na račun selitvenega prirasta. V teh letih je k povečanju števila prebivalstva selitveni prirast v povprečju prispeval 35, 9 %. Upadanje rodnosti pod nivo enostavnega obnavljanja prebivalstva je tesno povezano z spremenjenim načinom življenja ljudi. Rodnost se znižuje zaradi načrtovanja družine v zakonih, kontrola rojstev je postala lastnost naše civilizacije. Zraven tega se znižuje smrtnost dojenčkov in majhnih otrok, povečujejo se stroški vzdrževanja otrok in njihovega šolanja. Drugačni so tudi pogoji življenja v urbanizirani in industrializirani družbi in nastale so spremembe v stališčih do žensk. Pomembne so tudi spremembe, do katerih je prišlo v socialni, ekonomski in poklicni strukturi prebivalstva. V Sloveniji je delež starih že večji od deleža mladih. Poleg tega se pričenja zniževati tudi že delež starih 15 64 let, to so praviloma delovno aktivne osebe. V Sloveniji lahko pričakujemo nadaljnje podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, kar pa povečuje število prebivalcev v najstarejših skupinah. Napovedi kažejo, da bo Slovencev čedalje manj in da bodo povprečno čedalje starejši. Po projekcijah demografov bo imela Slovenija čez 50 let le še 1901000 ali celo manj prebivalcev, med katerimi bo tretjina starejših od 65 let. Če država ne bo bistveno povečala priseljevanja, bo upadlo tudi število zaposlenih. Možnosti verodostojnega demografskega napovedovanja so seveda omejene. To, kar demografske projekcije lahko povedo, je, kako lahko predvidevamo, da se bo razvijalo prebivalstvo, če bodo v bodoče veljale določene predpostavljene zakonitosti. Te se pri demografskem razvoju običajno le zelo počasi spreminjajo, zato ni težko napovedati vsaj osnovnih smeri njihovega razvoja, težje pa je definirati najbolj verjetno kombinacijo

3 razvoja posameznih komponent (osnovne so razvoj umrljivosti, rodnosti in selitev), saj je ta dalje odvisna od vrste determinant. Na nekatere od teh lahko vplivamo tudi z ukrepi socialne in ekonomske politike države. (Kraigher 1998, 3) Ugotovimo lahko, da je demografski razvoj v zadnjih desetletjih v Sloveniji privedel do resnih ekonomskih problemov. Demografske spremembe tako vplivajo na varčevanje in investicije, ponudbo dela in zaposlovanje, produktivnost in inovativnost ter na obseg in strukturo potrošnje. Tako lahko sklepamo, da sta ekonomska in demografska znanost med seboj tesno povezani.

4 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave... 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode... 6 2 DEMOGRAFSKI POJAVI V SLOVENIJI... 8 2.1 Poročnost... 8 2.1.1 Statistična analiza poročnosti... 9 2.2 Rodnost in smrtnost... 12 2.2.1 Rodnost... 12 2.2.1.1 Statistična analiza rodnosti... 13 2.2.2 Smrtnost... 16 2.2.2.1 Statistična analiza smrtnosti... 17 2.2.3 Naravni prirastek... 19 2.3 Migracije... 20 2.3.1 Priselitve... 20 2.3.2 Odselitve... 21 2.3.3 Selitveni prirastek... 21 2.4 Starostna sestava prebivalstva v Sloveniji... 23 3 STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH POJAVOV V SLOVENIJI... 26 3.1 Demografska statistika... 26 3.1.1 Popisi... 26 3.1.2 Vitalna statistika... 27 3.1.3 Registri... 27 3.1.4 Ankete... 27 3.2 Demografski modeli... 28 3.2.1 Klasifikacije demografskih modelov... 28 3.3 Demografska analiza... 29 3.3.1 Vzdolžna ali longitudinalna ali kohortna analiza... 30 3.3.2 Prečna ali transferzalna ali»cross section«analiza... 30 3.4 Projekcije demografskih pojavov... 30 3.4.1 Matematične projekcije... 33 3.4.2 Analitične projekcije... 34 4 EKONOMIJA IN RAZVOJ PREBIVALSTVA V SLOVENIJI... 35 4.1 Projekcije izdatkov... 36 4.1.1 Pokojninski izdatki... 37 4.1.2 Izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo... 37 4.1.3 Drugi javni izdatki, povezani z demografskim razvojem... 38 5 SKLEP... 39 6 POVZETEK... 42 7 LITERATURA IN VIRI... 43 PRILOGE

5 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila demografske pojave kot sta rodnost in smrtnost ter posledično naravni prirastek. Rodnost in smrtnost se razlikujeta po posameznih pokrajinah v Sloveniji. Analizirala bom dejavnike negativnega naravnega prirastka ter ugotavljala starostno sestavo prebivalstva s starostnimi piramidami. Primerjava le teh nam kaže spremembe starostne sestave, ki so predvsem posledica zmanjševanja naravnega prirastka. Zaradi tega se bom ukvarjala tudi s projekcijami, čeprav predstavljajo le možni bodoči razvoj števila in sestave prebivalstva. Prav tako bom nekaj pozornosti posvetila nekaterim demografskim dejavnikom in načinom njihovega izračunavanja. Osnovni vir moje diplomske naloge je popis prebivalstva, ki je bil izveden leta 2002. Prebivalstvo v Sloveniji lahko spremljamo od srede 18. stoletja (leta 1753), saj so takrat prvič uvedli štetje prebivalstva. Popisi prebivalstva, ki so jih redno opravljali od leta 1857 (do prve svetovne vojne so opravili 6 takih popisov), so ti podatki osnova za zanesljivejšo analizo razvoja prebivalstva v Sloveniji. Del diplomske naloge bom posvetila tudi statističnim metodam, katerim se ne moremo izogniti, kadar imamo opravka z množičnimi pojavi. Demografska statistika temelji na matematičnih metodah in je močno prepletena z demografijo. Ker sta ekonomija in razvoj prebivalstva povezana, bom obdelala nekaj metodoloških, praktičnih in teoretičnih vidikov te povezave. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen moje diplomske naloge je, da preko statističnih podatkov iz popisov ugotovim, kakšno je stanje prebivalstva v Sloveniji. Zaradi premalo število rojstev in staranja prebivalstva je tematika diplomskega dela precej aktualna. Iz Popisa 2002 je razvidno, da število prebivalstva narašča še samo na račun selitvenega prirastka, saj je naravni prirastek že 6 let zaporedoma negativen. Za izbiro te diplomske naloge sem se odločila, ker nisem zasledila, da bi kdo že ta problem analiziral. Podobno kot druge razvite države se tudi Slovenija sooča z dejstvom, da se prebivalstvo konstantno stara. Ob koncu leta 2002, ko je Slovenija štela 1 995 033 prebivalcev, je bilo med njimi komaj 15 % mlajših od 15 let, istočasno pa raste število prebivalstva, starega 65 let ali več. S projekcijami bom skušala analizirati kakšni so mogoči trendi v prihodnosti. V diplomski nalogi sem se osredotočila na demografska gibanja v Sloveniji, vendar ne za posamezno občino oziroma na eno samo občino. Kot cilj svojega diplomskega dela sem si zadala, da analiziram vzroke, dimenzije in posledice problema negativnega prirastka s pomočjo časovnih statističnih vrst in grafičnih prikazov. Cilj moje raziskave je tudi starostna sestava po spolu, katera bo prikazana s starostnimi piramidami. Moj cilj diplomske naloge je tudi s pomočjo projekcij prebivalstva podrobneje preučiti kakšen razvoj prebivalstva lahko pričakujemo v prihodnosti. Poznavanje

6 dejstev in analiza vzrokov preteklega razvoja rodnosti, umrljivosti in selitev, omogočata oblikovanje predpostavk o bodočem razvoju in s tem oceno ali projekcijo bodočega števila in starostne sestave prebivalstva. Moja teza je, da se premalo zavedamo problema rodnosti in staranja prebivalstva in s tem povezanega negativnega naravnega prirastka. Ne predstavljamo si potencialnih nevarnosti, ki pretijo. Zato je potrebno demografske statistične podatke analizirati, da jih bomo pravilno razumeli. Demografska analiza, ki jo pogosto obogatimo z uporabo demografskih modelov in kazalnikov, nam šele osvetli medsebojno povezanost pojavov in v natančno določenih okoliščinah omogoči iskanje vzrokov in posledic. Vse dosedanje demografske analize in projekcije prebivalstva v Sloveniji in drugih evropskih državah že dalj časa opozarjajo na problem staranja prebivalstva, ki ga povzročata po eni strani podaljševanje pričakovanega trajanja življenja in po drugi strani upadanje rodnosti, ki je v večini evropskih držav pod ravnijo, ki bi zagotavljala obnavljanje generacij. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovni vir mojega diplomskega dela je Popis prebivalstva 2002, kar pomeni da so statistični podatki stari že 5 let, vendar se popis prebivalstva običajno izvaja približno vsakih 10 let, čeprav je od predzadnjega do zadnjega popisa minilo 11 let. Predpostavljam pa, da zaradi tega analiziranje bodočih trendov, ne bo dalo bistveno različnih rezultatov, ko če bi bil popis prebivalstva novejši. Popis prebivalstva 2002 je zlahka dostopen na internetu, tako da ne vidim nobene omejitve pri dostopu do statističnih podatkov za celotno Slovenijo. Ker se omejujem le na določeno državo-slovenijo, bom v diplomski nalogi v veliki meri uporabljala slovenske vire, saj ne veljajo enaki trendi v vseh državah, čeprav je bil leta 2002 naravni prirastek negativen v 17 evropskih državah, od katerih je bilo kar 8 novo pridruženih držav Evropske unije. Razlike v prebivalstvenem razvoju med Slovenijo in Evropo so nastale tudi zaradi drugačnih političnih in ekonomskih pogojev predvsem po drugi svetovni vojni. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V primeru moje raziskave gre za makroekonomsko raziskavo, saj je analiza usmerjena v preučevanje celotnega območja Slovenije in njegovih posameznih agregatov. Moje raziskave ne bi mogla opredeliti zgolj kot statične ali dinamične, saj si bom v svojem delu pomagala s preteklimi dogodki oziroma podatki in očrtala pomembne pretekle dejavnike, kar je značilnost dinamične raziskave. Pretekli dogodki pa neposredno vplivajo na sedanje dogodke. Raziskala bom tudi trenutno stanje in trenutne pogoje ter se usmerila v prihodnost, zato smatram, da je moje raziskovalno delo mešanica statične in dinamične raziskovalne naloge.

7 K delu bom pristopila analitično, saj bom poudarila raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavljala njihove medsebojne odvisnosti. Uporabila pa bom tudi deskriptivni pristop, saj bom določene strukture in delovanja opisala. Analitični pristop k raziskovanju je kvalitativen (deduktiven) in kvantitativen (induktiven). Deduktivna metoda je način logičnega sklepanja na temelju splošnih zaznav oziroma teorij. Pri induktivni metodi pa na temelju posamičnih primerov oziroma pojavov, ki so kvantificirani s statističnimi in drugimi podatki, preverjamo teoretične ugotovitve, kvantificiramo smer odvisnosti med ekonomskimi pojavi in kvantificiramo intenzivnost te odvisnosti.

8 2 DEMOGRAFSKI POJAVI V SLOVENIJI Med demografske pojave uvrščamo poročnost, rodnost, smrtnost in migracije. Poročnost je tesno povezano s pojmom razpada skupnosti. Rodnost in smrtnost skupaj tvorita naravno (biološko) reprodukcijo prebivalstva in tako sestavljata naravni prirast. Priseljevanje in odseljevanje pa sestavljata selitveni prirast. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta v koledarskem letu imenujemo skupni prirast. Vsi ti demografski pojavi vplivajo na demografsko rast in starostno sestavo prebivalstva. Njihov razvoj je običajno dolgoročnejše narave, odvisen od kulturnih, tehnoloških, gospodarskih in političnih pogojev, ki določajo življenjske navade in možnosti posameznih prebivalstev. Dosedanji demografski razvoj Slovenije zaznamujejo trije pomembni zasuki: (UMAR 2006) - Konec 19. stoletja se je začela zniževati rodnost. - V začetku 80. let 20. stoletja se je pričela zviševati povprečna starost žensk ob rojstvu otrok, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu pa je preseglo 70 let in celotna rodnost se je znižala pod vrednost 2,1. Prebivalstvo se je pričelo pospešeno starati. - V začetku 21. stoletja so se posledice opisanih sprememb pokazale v zniževanju števila tistih skupin prebivalstva, ki so bistvenega pomena za nadaljnji socialni in ekonomski razvoj Slovenije. Leta 2000 se je pričelo zmanjševati število žensk v rodni dobi, leta 2003 je število starih (osebe v starosti 65 let in več) prvič preseglo število mladih (osebe v starosti do 15 let), leta 2004 je prenehal naraščati delež delovno sposobnega prebivalstva (15 65 let) in ta se bo v nekaj letih pričel zniževati. 2.1 Poročnost S poročnostjo običajno označujemo nastajanje trajnejših skupnosti oseb nasprotnega spola. V veliki večini primerov se takšne skupnosti z rojstvom otrok spremenijo v družine. Prevladujoča oblika poročnosti je povezana s sklenitvijo zakonske zveze oziroma s poroko, po kateri je dobil pojav svoje ime. Hkrati proučevanje poročnosti zajema tudi razpad skupnosti, o katerih govorimo, zato pri poročnosti obravnavamo tudi razvezanost in ovdovelost (Malačič 2003, 63). Pri vsaki poroki imamo dve statistični enoti opazovanja: moža (moška poročnost) in ženo (ženska poročnost) Zaradi narave statističnih podatkov, ki so nam na voljo v Sloveniji, lahko izvedemo analizo v večini primerov le na transverzalen način. To pomeni, da imamo na voljo le prečne ali koledarske podatke o sklenjenih in razvezanih zakonskih zvezah. Tradicionalna univerzalnost porok in rojstev je postala del preteklosti. Zgodnjega ustvarjanja družine je vedno manj. S porokami se odlaša v kasnejša leta, prav tako pa tudi z rojstvom prvega otroka. Izvenzakonsko skupno življenje nadomešča zakon in zato raste število nezakonskih rojstev.

9 2.1.1 Statistična analiza poročnosti Tekoča demografska statistika nam nudi bogate letne podatke o porokah in razvezah pri nas v Sloveniji in za druge države. Na osnovi teh podatkov lahko oblikujemo običajne demografske kazalnike poročnosti in razveznosti. S primerjavo števila zakonskih zvez in razvez ter srednjega letnega prebivalstva Slovenije lahko oblikujemo splošne stopnje: o Poročnosti. Poročnost pomeni sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev in je razmerje med številom zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva istega leta, pomnoženo s 1000. Z z = 1000 (2.1) P : kjer predstavljajo: z =splošna stopnja poročnosti Z = število porok P = število prebivalstva o Razveznosti. Razvezanost pomeni razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev in je razmerje med številom razvez zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva istega leta, pomnoženo s 1000. RZ rz = 1000 (2.2) P kjer predstavljajo: rz = splošna stopnja razvezanosti RZ = število razvezanih P = število prebivalstva TABELA 1: SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ NA 1000 PREBIVALCEV, RAZVEZE NA 1000 PREBIVALCEV IN STOPNJA CELOTNE RODNOSTI, V LETIH 1955 DO 2005 ZA SLOVENIJO Leto Sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev Razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev Stopnja celotne (totalne) rodnosti* 1955 9,2 0,8 2,58 1960 8,9 1,0 2,18 1965 9,2 1,1 2,45 1970 8,3 1,1 2,21 1975 8,5 1,2 2,16 1980 6,5 1,2 2,11 1985 5,4 1,3 1,72 1990 4,3 0,9 1,46 1995 4,2 0,8 1,29 2000 3,6 1,1 1,26 2001 3,5 1,1 1,21 2002 3,5 1,2 1,21 2003 3,4 1,2 1,20 2004 3,3 1,2 1,25 2005 2,9 1,3 1,26 Opombe: *Pojem stopnja celotne (totalne) rodnosti je pojasnjen na strani 14 Vir: SURS

10 Po stopnji poročnosti je Slovenija med zadnjimi v Evropi. Vendar je nizka tudi stopnja razvez, ki pa kaže tendenco naraščanja. To je razložljivo z nizko stopnjo poročnosti, saj če je porok malo, je tudi razvez manj. Za zadnjih deset let (razen za leto 1998) je za Slovenijo značilno, da ženske v povprečju rodijo prvega otroka prej, kot se prvič poročijo. V Sloveniji namreč upada število sklenjenih zakonskih zvez in narašča delež otrok, rojenih zunaj zakona. Z razsevnim diagramom bom proučila vpliv porok in razvez na rodnost v Sloveniji. Na sliki 1 vidimo vpliv neodvisne spremenljivke (število porok na 1000 prebivalcev) na odvisno spremenljivko (stopnja totalne rodnosti). Slika 2 pa kaže linearni vpliv neodvisne spremenljivke (število razvez na 1000 prebivalcev) na odvisno (stopnja totalne rodnosti). V obeh primerih govorimo o enostavni linearni regresiji. SLIKA 1: POVEZAVA MED ŠTEVILOM POROK IN RODNOSTJO V SLOVENIJI, 1955-2005 Stopnje celotne (totalne) rodnosti 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 y = 0,2026x + 0,5592 R 2 = 0,9542 2 4 6 8 10 Sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalvcev Vir: Tabela 1 Na podlagi podatkov izračunam, da znaša korelacijski koeficient r = 0,977 kar pomeni, da je povezava med stopnjo totalne rodnosti in številom porok na 1000 prebivalcev linearna, močna (točke so dovolj blizu premice) in pozitivna (premica narašča). Izračun determinacijskega koeficienta znaša r² = 0,9542, kar pomeni da je 95,42% variance stopnje totalne rodnosti pojasnjene z linearno odvisnostjo od števila porok na 1000 prebivalcev.

11 SLIKA 2: POVEZAVA MED ŠTEVILOM RAZVEZ IN RODNOSTJO V SLOVENIJI, 1955-2005 Stopnja celotne (totalne) rodnosti 3 2,5 2 1,5 1 y = -0,7833x + 2,565 0,5 R 2 = 0,0589 0 0,5 0,7 0,9 1,1 1,3 1,5 1,7 Razveza zakonskih zvez na 1000 prebivalcev Vir:Tabela 1 Na podlagi podatkov izračunam, da znaša korelacijski koeficient r = -0,243, kar pomeni, da je povezava med stopnjo totalne rodnosti in številom razvez na 1000 prebivalcev linearna, bolj šibka in negativna (premica pada). Izračun determinacijskega koeficienta znaša r²= 0,0589, kar pomeni, da je 5,89% variance stopnje totalne rodnosti pojasnjene z linearnim vplivom števila razve na 1000 prebivalcev. Rezultati kažejo, da sta spremenljivki poročnost in rodnost močno pozitivno povezani, oziroma kaže, da imata v Sloveniji od leta 1955 do 2005 zelo podobno tendenco spreminjanja. Spremenljivki razvezanost in rodnost pa sta, ravno nasprotno, povezani šibko in negativno. Delež poročenega prebivalstva se znižuje. Čedalje več ljudi odlaga s poroko in vedno več je tistih, ki se odločijo da bodo živeli sami. Pri izračunu splošnih stopenj poročnosti in razvezanosti, se izloči iz imenovalca otroke do 15. leta starosti, ki se praviloma ne morejo poročiti. Med evropskimi državami ima Slovenija najnižjo stopnjo poročnosti (Slika 3). Zvišuje se povprečna starost ob sklenitvi prve zakonske zveze.

12 SLIKA 3: CELOSTNA POROČNOST IN CELOTNA RAZVEZANOST, DRŽAVE EU 25, 2003 Vir: Socialni razgledi (2006, 79) Poročnost proučujemo tudi s tablicami poročnosti, vendar jih redko srečujemo zaradi pomanjkanja vseh potrebnih statističnih podatkov. Tablice poročnosti so podobne drugim demografskim tablicam. Kažejo odvisnost poročnosti od starosti. Pri tem lahko uporabljamo enoletne ali petletne starostne razrede. Zaradi omejitev pri podatkih smo včasih prisiljeni kombinirati enoletne in petletne starostne razrede. Izračunavamo jih za moško in žensko samsko prebivalstvo. 2.2 Rodnost in smrtnost Leto 1996 je bilo zadnje leto, ko je letna statistika kazala več rojstev kot smrti. Z novim tisočletjem se je statistična slika le še poslabševala. Čeprav svetovne organizacije še vedno beležijo visoko prebivalstveno rast na posameznih območjih sveta, rodnost pada povsod po svetu. Rodnost je pozitivna sestavina naravnega obnavljanja prebivalstva, medtem ko je smrtnost negativna sestavina. 2.2.1 Rodnost Rodnost je tista sestavina prebivalstva, ki omogoča njegov obstoj. Visoka rodnost povzroča mlado, nizka rodnost pa staro prebivalstvo. Prehod iz visoke k nizki rodnosti povzroča staranje prebivalstva. Rodnost ima v Sloveniji tendenco zniževanja že več kot 100 let, z različnimi nihanji in z različnimi hitrostmi upadanja, vendar je šele v obdobju po letu 1980 padla pod raven, ki še zagotavlja enostavno obnavljanje generacij. Za to obdobje je značilno nepretrgano

13 upadanje celotnega koeficienta rodnosti, ki se je do sedaj prekinilo le leta 2000. (Kraigher 2005) Odločanje za rodnost ter končne posledice le tega so rezultat zelo kompleksnih individualnih odločitev na eni strani ter spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov na drugi strani. Posredni dejavniki rodnosti so biološki, ekonomski, družbeni, kulturni, antropološki, psihološki, Navedeni dejavniki se razlikujejo med razvitimi in nerazvitimi državami. 2.2.1.1 Statistična analiza rodnosti Rodnost kaže razmerje med živorojenimi in ženskim prebivalstvom v rodnem obdobju. Z upoštevanjem žensk v starostnem obdobju od 15 do 49 let izločimo moške, premlade in prestare ženske, ki ne morejo roditi. (Malačič 2003, 84) Kazalniki rodnosti: o Živorojeni na 1000 prebivalcev (splošna stopnja natalitete). Je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000. N n = *1000 (2.3) P kjer predstavljajo: n = živorojeni na 1000 prebivalcev N = število živorojenih P = število prebivalstva o Splošna stopnja splošne rodnosti. Definiramo jo kot razmerje med številom živorojenih v določenem koledarskem letu in srednjim letnim številom ženskega prebivalstva v rodnem obdobju. V Sloveniji imamo podatke za vsa leta, ker imamo register prebivalstva, katerega podatki pa se nekoliko razlikujejo s popisom. N f = *1000 (2.4) P f,(15 49) kjer predstavljajo: f = splošna stopnja splošne rodnosti N = število živorojenih Pf,(15-49) = število žensk v rodni dobi o Starostno specifična stopnja splošne rodnosti. Pokaže značilnosti rodnosti v odvisnosti od starosti. Definiramo jo kot razmerje med številom živorojenih materam v starosti x let in srednje letnim številom žensk v starostnem razredu. N x f x = *1000 (2.5) Pf,x, kjer predstavljajo: fx = staro specifična stopnja splošne rodnosti

14 Nx = število živorojenih otrok, ki so jih rodile matere, stare x let Pf,x, = število žensk, starih x let o Bruto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto. Pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15-49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti enake kot v opazovanem letu. Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk. 49 N f, x R = (2.6) 15 Pf, x kjer predstavljajo: R = bruto stopnja obnavljanja prebivalstva Nf,x = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let Pf,x = število žensk v rodni dobi, starih x let o Neto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto. Pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15-49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti in umrljivosti enake kot v opazovanem obdobju. Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk: 49 N f, x I f, x R 0 = * (2.7) 15 Pf, x 100000 kjer predstavljajo: R0 = neto stopnja obnavljanja prebivalstva Nf,x = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let Pf,x = število žensk v rodni dobi, starih x let If,x = tablično število živih žensk, starih x let o Stopnja totalne (celotne) rodnosti. Vsota enoletnih starostno specifičnih stopenj rodnosti. Stopnja totalne rodnosti nam pove število otrok, ki jih v povprečju rodi ena ženska v svoji rodni dobi, s predpostavko, da je doživela 49. leto starosti. Je najbolj pogost kazalec pri merjenju zmanjševanja rodnosti. 49 F = f x (2.8) 15 kjer predstavljajo: F = celotna stopnja rodnosti Fx = starostno specifična stopnja splošne rodnosti v starosti x let Rodnost kot kazalnik označuje številčno razmerje med rojstvi in ženskami v rodni dobi. Rodna doba je obdobje, ko je ženska stara 15 49 let. Kadar gre za razmerje med številom živorojenih in številom vsega prebivalstva, je to nataliteta. Za enostavno obnavljanje prebivalstva pri sedanji ravni umrljivosti bi morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka (Slika 4). Zadnjič je bila ta vrednost dosežena leta 1980, potem pa je začela upadati in se ustalila pri 1,21. Sedanja rodnost

15 zagotavlja samo še 60 % ravni, ki bi jo v Sloveniji potrebovali za enostavno obnavljanje prebivalstva. Leta 1979 je bilo nepreklicno zadnje leto s 30000 živorojenimi otroki. To pa ni zadnji negativen mejnik, saj se število rojstev samo še zmanjšuje in leto 1991 je bilo zadnje, ko se je v Sloveniji rodilo več kot 20000 otrok. SLIKA 4: CELOTNA STOPNJA RODNOSTI V SLOVENIJI, 1954 2002. Vir: Priloga 1 Ženske se odločajo za rojstvo otroka v poznejših letih, posebej intenzivno se zvišuje povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. V zadnjih enajstih letih se je povprečna starost za rojstvo prvega otroka povišala za 3 leta in je v letu 2002 dosegla najvišjo vrednost, 27,2 leta. V tej starosti je ženska v letu 1971 v povprečju rodila že drugega otroka. Najbolj splošen razlog za te spremembe je spremenjeni način življenja. Samskost ter prostovoljna neplodnost postajata družbeno sprejeti. Načrtovanje družine se je bistveno spremenilo, saj so povzročeni splavi ter tradicionalni načini rojstev upadli, uporaba modernih kontracepcijskih sredstev pa narašča. V letih 1999, 2001 in 2002 je imel koeficient rodnosti do sedaj najnižjo vrednost (1,21) otroka na žensko v rodni dobi, kar uvršča Slovenijo med države z najnižjimi stopnjami rodnosti v Evropi (Slika 5). Leta 2004 in 2005 se je celotna rodnost nekoliko povečala, vendar je še vedno daleč pod vrednostjo, ki bi zadoščala za pozitiven naravni prirast. Rodnost je postala vse bolj načrtovana in zavestno omejevana. Zavestno omejevanje števila rojstev se je najprej pričelo v mestih, v višjih socialnih slojih, med bolj izobraženimi in med zaposlenimi ženskami, ter se postopno širilo med vse sloje in skupine.

16 SLIKA 5: CELOTNA RODNOST, EU 25, 2003 Vir: Socialni razgledi (2006, 79) Razlogi za nizko rodnost v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih so delno ekonomske narave, delno pa gre za demografski proces, ki je bil značilen za vse razvite države, in je posledica visoke vključenosti žensk v izobraževalni sistem. Zato se mlade družine in ženske odločajo za rojstva v kasnejših letih in za manj otrok. Povprečna starost žensk ob rojstvu otroka v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih povečala od 25,5 na 28,8 let, povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka pa od 23,0 na 27,2 let. (Kraigher 2005) 2.2.2 Smrtnost V demografiji se smrt obravnava kot neizogiben in neponovljiv dogodek, zato je smrtnost za proučevanje enostavnejša kot ostali demografski pojavi. To se kaže tudi v prednosti prečne analize smrtnosti pred vzdolžno (izraza sta definirana na strani 30). Na smrtnost vplivajo biološki, družbenoekonomski, geografski in klimatski dejavniki. Dejavnike, ki vplivajo na smrtnost, lahko razdelimo na tiste, ki so odvisni od starosti, spola in individualnega procesa staranja (endogeni dejavniki) in na tiste, ki so odvisni fizičnega in družbenega okolja posameznika in celotnega prebivalstva (eksogeni dejavniki). Tudi smrtnost v Sloveniji je v fazi upočasnjevanja že vsaj 150 let. Po krajšem zastoju v prvi polovici devetdesetih let, se po letu 1995 umrljivost v Sloveniji relativno hitro upočasnjuje, pričakovano trajanje življenja pa podaljšuje. Padec smrtnosti je posledica razvoja medicine, izboljšane higiene in izboljšanega socialnega varstva. Na smrtnost pa posredno vpliva tudi hiter razvoj proizvodnih sil, gospodarstva ter naraščanje življenjske ravni. Na smrtnost vplivata starost in spol. V razvitih državah je smrtnost žensk v vseh starostnih skupinah bistveno nižja kot smrtnost moških. V nerazvitih državah je bila smrtnost žensk pri majhnih otrocih in v rodni dobi višja kot smrtnost moških. Razen

17 starosti in spola pa na smrtnost prebivalstva delujejo še mnogi drugi znaki, kot so zakonski stan, aktivnost, brezposelnost, poklic, dejavnost, izobrazba, rasna pripadnost in drugi. Potrebno je upoštevati medsebojno povezanost teh znakov. 2.2.2.1 Statistična analiza smrtnosti Smrtnost prebivalstva je bistveno odvisna od starosti in spola. Kazalniki smrtnosti: o Umrli na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Kazalec je primeren za primerjavo med različnimi časovnimi obdobji. M m = *1000 (2.9) P kjer predstavljajo: m = umrli na 1000 prebivalcev M = število umrlih P = število prebivalstva o Starostno specifična stopnja umrljivosti. Je razmerje med številom umrlih določene starosti v koledarskem letu in številom prebivalstva enake starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Izračunavamo jih za vsak spol posebej. M m, x M f, x m m, x = *1000 m f, x = * 1000 (2.10) Pm, x(30.6.) Pf, x(30.6.) kjer predstavljajo: mm,x; mf,x = starostno specifična stopnja umrljivosti moških oziroma žensk, starih x let Mm,x; Mf,x = število umrlih moških oziroma žensk, starih x let Pm,x(30.6.); Pf,x(30.6) = število moških oziroma žensk, starih x let, 30.junija

18 SLIKA 6: STAROSTNOSPECIFIČNE STOPNJE UMRLJIVOSTI PO SPOLU V SLOVENIJI LETA 2002 Vir:SURS Starostno specifične stopnje smrtnosti lahko računamo kot petletna povprečja in pri tem izločimo slučajne vplive. Vidimo, da so starostno specifične stopnje smrtnosti višje za moške, in to v vseh življenjskih obdobjih. Prav tako je razvidno, da se starostno specifične stopnje smrtnosti v prvem obdobju, obdobju dojenčka, zajemajo dokaj visoko stopnjo, ki začne kasneje upadati in doseže najnižjo vrednost pri moških v starosti od 5 do 9 let. Pri ženskah se to zgodi v razredu višje, v starosti od 10 do 14 let. Kasneje začne starostno specifična stopnja smrtnosti naraščati, najprej počasi, nato pa čedalje hitreje in doseže svoj vrh v starostnem razredu 85 let in več. o Pričakovano trajanje življenja. Za spremljanje gibanj smrtnosti danes ne uporabljamo več toliko splošne stopnje smrtnosti, saj je preveč odvisna od starostne strukture prebivalstva, pač pa kazalnik pričakovano trajanje življenja, ki je definirano kot razmerje med vsoto preostalih let življenja oseb, starih x let, in številom le-teh. Izračunavamo ga s pomočjo tablic umrljivosti za eno koledarsko leto ali za več koledarskih let skupaj. Izračunavamo jih za vsak spol posebej. e m, x = ω x l L m, x m, x kjer predstavljajo: em,x; ef,x = pričakovano trajanje življenja moških oziroma žensk, starih x let x = starost lm,x; lf,x = tablično število živih moških oziroma žensk, starih x let Lm,x; Lf,x = tablično srednje število živih moških oziroma žensk, starih x let Življenjsko pričakovanje ob rojstvu se v Sloveniji skoraj ves čas povečuje. e f, x = ω x l L f, x f, x (2.11) Izračun kazalnikov smrtnosti ni odvisen od koledarskega prerazporejanja, kot pri rodnosti, kjer lahko ljudje zavestno prerazporejajo rojstva iz enega obdobja v drugo. Za Slovenijo je značilna velika razlika v umrljivosti moških in žensk. Moški so praviloma izpostavljeni več tveganjem, kot so na primer nezgode, samomori, uboji, ki običajno vplivajo na njihovo zgodnejše umiranje, poleg tega pa tudi opravljanje težjih fizičnih del in bolj nezdravo življenje. Ženske umirajo bistveno starejše. Leta 2002 je bila povprečna

19 starost umrlega moškega 67,9 leta, umrle ženske 77,0 leta, kar pomeni, da se je v zadnjih treh desetletjih povprečna starost umrlega moškega povečala za 5,5 leta, ženske za 7,5 let. Hkrati z zviševanjem povprečne starosti umrlih se iz leta v leto podaljšuje pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka. Deček, rojen v letih 2001/2002, lahko pričakuje ob predpostavki, da se umrljivost ne bo spreminjala, 72,3 leta starosti, deklica pa 79,9 leta. Od leta 1972 se je pričakovano trajanje življenja moškega in ženske zvišalo za približno 7 let. 2.2.3 Naravni prirastek Naravni prirastek je razlika med številom živorojenih in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. NP = N M (2.12) kjer predstavljajo: NP = naravni prirast N = število živorojenih M = število umrlih Slovenija je bila pred drugo svetovno vojno, pa tudi še v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, država odseljevanja. Prebivalstvo je naraščalo počasi, saj je bil v letih 1950 1970 porast prebivalstva večinoma odvisen od naravnega prirasta prebivalstva. Do leta 1974 je k rasti prebivalstva, več kot 70 %, prispeval naravni prirast. Letna stopnja rasti prebivalstva je bila v petdesetih letih 0,7, v šestdesetih 0,9. (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) Leta 1993 je prvič po drugi svetovni vojni zabeležen negativni naravni prirast (Slika 7). Število rojenih se iz leta v leto zmanjšuje. Že šest let zaporedoma ima Slovenija negativni naravni prirast in leta 2002 je v Sloveniji umrlo 1200 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Skromno naraščanje prebivalstva po letu 1998 je posledica ponovnega priseljevanja tujega prebivalstva v Slovenijo. SLIKA 7 : NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI, 1954 2002 Vir: Priloga 2

20 2.3 Migracije Migracije so sestavina mehanskega gibanja prebivalstva, ki se sestoji iz priselitev in odselitev, označuje pa ga selitveni upad ali prirastek. Mehansko gibanje prebivalstva vpliva na starostno in spolno sestavo prebivalstva ter na nekatere druge značilnosti, ko so etnična, verska in jezikovna struktura. V zaprtih prebivalstvih migracije nimajo nobene vloge pri splošnem gibanju prebivalstva, saj je zaprto prebivalstvo odvisno le od naravnega gibanja. Pri odprtih prebivalstvih pa obstaja mehansko gibanje različne intenzivnosti. Prebivalstvo Slovenije je tipičen primer odprtega prebivalstva. Ločimo notranje in zunanje migracije. Pri notranjih migracijah gre za svobodno gibanje prebivalstva znotraj nacionalnega prostora. Notranje migracije so odvisne od družbenega in gospodarskega razvoja posameznih delov znotraj države in ne vplivajo na obseg prebivalstva v državi, ampak le na njegovo porazdelitev. Zunanje migracije pa potekajo preko državnih meja. Nanje vplivajo predvsem ekonomski dejavniki, kot so razlike v dohodkih in v gospodarski razvitosti posamezne države. Vplivajo na število in razporeditev prebivalstva države. Migracije lahko razdelimo glede na vzrok selitve na ekonomske (možnost zaposlitve, višji dohodek) in na neekonomske. Nadalje lahko migracije razdelimo na prostovoljne in prisilne (gospodarski, politični vzrok). Migracije delimo tudi na posamične in skupinske. Naslednji kriterij razdelitve je razdelitev na primarne (stalno prebivališče) in sekundarne selitve (povratne). Migracije so lahko tudi organizirane in neorganizirane ter ruralne (vaške) in urbane (mestne). Po letu 1998 pa vse do leta 2004 je opaziti dokaj stabilen selitveni prirast, ki znaša okrog 2650 oseb na leto, in s katerim se nadomeščajo izgube iz naravnega gibanja prebivalstva Slovenije in se vzdržuje skupno število prebivalstva na ravni okrog 2 milijonov. Na ta način je zagotovljena tudi minimalna rast skupnega števila prebivalcev Slovenije. Taka politika se na dolgi rok ne more obnesti, saj je starostna struktura v Sloveniji že tako neugodna, da na ta način kmalu ne bo več mogoče nadomeščati demografskega primanjkljaja. Zaradi odseljevanja se je prebivalstvo odselitvenih področij zelo hitro staralo, prebivalstvo priselitvenih območij, zlasti mest, pa pomlajevalo ali pa vsaj počasneje staralo. Posledice takega razvoja so vsaj tri: ( UMAR 2006) - vedno večja koncentracija prebivalstva na območjih velikih mest - praznjenje prostora zunaj mestnih območij - demografska ogroženost zunaj mestnih območij, kar pomeni da naravni prirast ne zadošča niti za ohranjanje števila prebivalstva. To pomeni, da se bo na teh območjih število prebivalstva še naprej zniževalo, razen če bi se priselitveni tokovi zaradi kakršnega koli razloga usmerili prav na področja z zelo starim prebivalstvom. Verjetnost slednjega je zelo majhna. 2.3.1 Priselitve Priseljenec je oseba, ki se je preselila v naselje z namenom, da bi v njem stalno živela.

21 Priseljeni na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. I i = *1000 (2.13) P (30.6.) kjer predstavljajo: i = priseljeni na 1000 prebivalcev I = število priseljenih P(30.6.) = število prebivalstva 30.junija Število priseljenih v Slovenijo se je v zadnjih šestdesetih letih iz leta v leto zelo spreminjalo, predvsem zaradi vplivov gospodarskih gibanj v Jugoslaviji. Za Slovenijo sta bila v tem obdobju značilna dva vrhunca priseljevanja. Prvi sredi šestdesetih let in glavni v drugi polovici sedemdesetih let, ko se je v Slovenijo priselila tretjina vseh v tridesetih letih priseljenih prebivalcev (93 897 oseb). (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) 2.3.2 Odselitve Odseljenec je oseba, ki zapusti naselje dotedanjega stalnega prebivališča z namenom, da se stalno naseli v drugem naselju. Odseljeni na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. E e = *1000 (2.14) P (30.6.) kjer predstavljajo: e = odseljeni na 1000 prebivalcev E = število odseljenih P(30.6.) = število prebivalstva 30.junija Odseljevanje iz Slovenije v republike nekdanje Jugoslavije je bilo, razen leta 1981, enakomernejše od priseljevanja. Od leta 1971 do 1981 je število odseljenih na območje drugih jugoslovanskih republik v povprečju znašalo približno četrtino vseh priseljenih v posameznem letu. V osemdesetih letih se je odseljevanje na ta območja povečalo in v letih od 1987 do 1990, tudi zaradi manjšega priseljevanja v Slovenijo, za več kot polovico preseglo število priseljenih. (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) 2.3.3 Selitveni prirastek Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. SP = I E (2.15) kjer predstavljajo: SP = selitveni prirast I = število priseljenih

22 E = število odseljenih Na obseg selitvenega prirasta vplivajo predvsem ekonomski pa tudi politični razlogi. Z ekonomskega vidika so pomembna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela v posameznih državah ter razlike v dohodkih, delovnih in življenjskih razmerah ter možnostih poklicnega razvoja. Lahko predvidevamo, da bo Republika Slovenija, kot trenutno najbolj razvita od centralno- in vzhodnoevropskih držav, še naprej privlačevala delovno silo iz manj razvitih, najprej predvsem južno- in vzhodnoevropskih, kasneje morda tudi iz bolj oddaljenih držav. Po drugi strani pa je slovenski trg delovne sile majhen in praviloma nezadostno strukturiran. Slovenska ponudba delovnih mest bo še naprej premajhna ali ne dovolj stimulativna za določene specifične domače poklicne profile, zato bo poleg priseljevanja tujih delavcev v Slovenijo vedno prisotno tudi zaposlovanje slovenskih državljanov na tujih trgih. (Kraigher 2005) Slovenija se je v drugi polovici 20. stoletja spremenila iz pretežno odselitvenega v pretežno priselitveno območje. Negativni selitveni prirast je bil le leta 1991-1992 zaradi političnih sprememb v Sloveniji in 1998, ko so imeli verjetno težave z zbiranjem podatkov (Slika 8). V obdobju od leta 1993 do 2002 je bilo v selitvenem prirastu 64,1% moških in 35,9% žensk. Tako kot pred osamosvojitvijo, tudi po njej najmočnejši selitveni tokovi potekajo med Slovenijo in drugimi državami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije. V letu 2002 je delež državljanov republik nekdanje Jugoslavije znašal 81,5 % vseh priseljenih tujcev, medtem ko so državljani držav članic Evropske unije predstavljali le 4 % vseh priseljenih tujcev. SLIKA 8: PRISELITVE IN ODSELITVE V SLOVENIJI, 1954 2002 Vir: SURS

23 2.4 Starostna sestava prebivalstva v Sloveniji Starostno sestavo prebivalstva ugotavljamo z starostnimi piramidami. Primerjava teh nam lepo kaže spremembe starostne sestave, ki so predvsem posledica nenehnega zmanjševanja naravnega prirastka. Na abscisni osi so prikazani deleži moškega in ženskega prebivalstva, na ordinatni osi pa starostni razredi, ki jih prikazujejo trakovi. Širši kot je spodnji del in ožji kot je zgornji del piramide, mlajše je prebivalstvo. V večini razvitih držav je srednji del piramide širši od spodnjega, ker so generacije, rojene v petdesetih letih danes v srednjih letih, mlade generacije pa so zaradi nizke rodnosti manj številčne. Starostne skupine v demografski statistiki so razdeljene takole: mladi (otroci): osebe v starosti 0 14 let stari: osebe v starosti 65 let in več stari stari: osebe v starosti 80 let in več Za delovno sposobno prebivalstvo se štejejo vse osebe, stare od 15-64 let. Rodne osebe so od 15-49 let. SLIKA 9: PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI V SLOVENIJI LETA 2002 100 + 95 90 85 80 ženske moški 75 70 65 60 starost (leta) 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 20000 15000 10000 5000 5000 10000 15000 20000 število Vir: SURS

24 Z upadanjem števila rojstev in z zniževanjem umrljivosti se počasi zmanjšuje delež otrok, povečujeta pa se deleža delovno sposobnega in starega prebivalstva. Podobno kot druge razvite države se tudi Slovenija sooča z dejstvom, da se prebivalstvo konstantno stara. Ob koncu leta 2002, ko je Slovenija štela 1 995 033 prebivalcev, je bilo med njimi komaj 15 % mlajših od 15 let, medtem ko je pred štirimi desetletji njihov delež znašal več kot 27 %. Istočasno pa raste število prebivalstva, starega 65 let ali več. (Slika 10) SLIKA 10: DELEŽ PREBIVALSTVA, MLAJŠEGA OD 15 LET IN STAREGA 65 LET IN VEČ V SLOVENIJI, 1972 2002 Vir: SURS SLIKA 11: POVPREČNA STAROST PREBIVALSTVA PO SPOLU V SLOVENIJI, 1971 2002 Vir: SURS

25 Pomembni sintetični kazalci starostne sestave prebivalstva so: Indeks staranja Je razmerje med starim (65 let in več) in mladim (0-14 let) prebivalstvom. Indeks staranja se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih podvojil in že presega 100, kar pomeni, da je število prebivalcev v starosti 65 let in več že višje od števila otrok. Indeks odvisnosti. Je razmerje med vsoto starega (65 let in več) in mladega (0 14 let) prebivalstva in delovno sposobnim prebivalstvom (15 64 let). Indeks odvisnosti se je v zadnjih dvajsetih letih zaradi upadanja števila otrok in povečanja delovno sposobnega prebivalstva znižal Indeks odvisnosti starega prebivalstva. Je razmerje med starim in delovno sposobnim prebivalstvom. Indeks odvisnosti starega prebivalstva se je zvišuje, ker se je obseg delovno sposobnega prebivalstva povečeval, obseg starega prebivalstva pa se tudi zvišuje. Na obseg in starostno sestavo prebivalstva vpliva tudi spolno-starostna sestava selitvenega prirasta. Čim več je v selitvenem prirastu mladih in žensk, tem večje bo skupno število prebivalcev in tem manjši delež starega prebivalstva. Staranje prebivalstva je predvsem problem visoko razvitih držav. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na staranje prebivalstva so: Zniževanje rodnosti. Drugačna družinska politika in gospodarske razmere so razlogi, da se starši odločajo za manj otrok, zato v zadnjem času povprečno število otrok v družini strmo pada. Podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, zmanjšuje smrtnost. Zaradi boljših gospodarskih razmer, višje življenjske ravni ter izboljšane zdravstvene tehnologije, smrtnost upada, kar pa je neposredno povezano s podaljševanjem življenjske dobe. Migracije. Mlajši ljudje so ponavadi bolj nagnjeni k selitvam, zato imajo odselitvena območja ponavadi starejše prebivalstvo.

26 3 STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH POJAVOV V SLOVENIJI Prebivalstvo lahko opredelimo kot skupino ljudi, živečih na določenem ozemlju, ki se neprestano spreminja zaradi vstopov v skupino in zaradi izstopov iz skupine. Ena od temeljnih dejstev gibanja prebivalstva na nekem območju je, da na to gibanje vplivajo točno določeni in znani dejavniki. Tako lahko demografska gibanja za neko področje (državo) in neko obdobje (ponavadi leto) ponazorimo z naslednjo enačbo: Pt + 1= Pt + Bt Dt + (It Et) (3.1) kjer predstavljajo: Pt +1 = število prebivalstva na nekem prostoru v obdobju t + 1 Pt = število prebivalstva v nekem izhodiščnem obdobju t Bt = število rojstev Dt = število smrti It = število imigrantov ali priseljencev v opazovano področje Et = število emigrantov ali odseljencev iz opazovanega področja Enačba je temeljna demografska enačba in nam pove, da na spreminjanje prebivalstva neke države vplivajo trije dejavniki: število rojstev ali rodnost število smrti ali smrtnost in migracije, ki pomenijo razliko med številom priseljencev in število odseljencev. 3.1 Demografska statistika Demografsko statistiko sestavljajo popisi, vitalna statistika, registri in ankete. Popisi so vir za nastavitev različnih administrativnih registrov. Ti registri ne služijo samo administrativnim, pač pa v času med popisi tudi analitičnim potrebam. 3.1.1 Popisi Popis prebivalstva je statistično raziskovanje, s katerim statistični urad, praviloma vsakih 10 let, zbere podatke o številu in sestavi prebivalstva v določenem časovnem trenutku. Popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake države pomembne mejnike, saj si s primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva skozi desetletja in stoletja. Popisi so najobsežnejša in zato pogosto najdražja statistična raziskovanja. Popis je celoten proces zbiranja, vrednotenja, analiziranja demografskih, ekonomskih in socialnih podatkov. Popis prebivalstva je torej postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja. Razlikuje se od vzorčenja, kjer podatke dobimo le od podmnožice celotnega prebivalstva.

27 Prvi popis v Sloveniji je bil leta 1754 (Terezijanski popis), nakar so sledili popisi leta 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in najnovejši popis leta 2002. 3.1.2 Vitalna statistika Vitalna statistika je statistika rojstev, smrti, priselitev, odselitev, porok, razvez, posvojitev, priznanj in ugotovitev očetovstva. Razvoj vitalne statistike se je pričel s prvimi poročili status animarum (stanje duš), v katerih je naveden popis prebivalcev po gospodinjstvih. Leta 1763 se prične redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poročenih, katere so zbirali župniki. Uvajati se začne statistika preseljevanja. Leta 1829 začne Statistični urad na Dunaju objavljati letne podatke o naravnem gibanju prebivalstva od leta 1818 dalje. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo podatkov zelo malo (1/3 Slovencev je v Italiji). Leta 1946 registracija rojstev, smrti in porok preide v pristojnost državnih organov. 3.1.3 Registri Leta 1953 so v Sloveniji vzpostavljeni lokalni registri prebivalstva, leta 1971 pa je vzpostavljen centralni register prebivalstva. S centralnim registrom prebivalstva so se povezale vsebine registrov na lokalni in centralni ravni, upravljanje obojih pa je bilo zavezano k sodelovanju. Držav z ažuriranimi registri, potrebnimi za izvedbo popisa prebivalstva in stanovanj še ni veliko. Še manj pa je takih držav, ki bi imele te registre (temelječe na osebah) povezane na nedvoumen, enoznačen in zanesljiv način za zagotovitev nizov podatkov, ki so potrebni za popise prebivalstva. V Sloveniji na področju zbiranja podatkov dobro sledimo razvoju v svetu, ki poskuša s postopki avtomatizacije zmanjšati popisne stroške v vseh fazah dela. Občutno pa prispevajo k zmanjšanju stroškov zdaj še (delni) prevzemi (predizpisi) podatkov iz različnih administrativnih evidenc in registrov. (Vertot, Ilič 2007) Pri popisu 2002 so bile uporabljene predvsem naslednje podatkovne baze: statistični register prebivalstva, statistični register teritorialnih enot, statistični register delovno aktivnega prebivalstva, poslovni register za statistične namene in administrativni registri in zbirke podatkov javnega in zasebnega sektorja. 3.1.4 Ankete Anketiranje spada med terenske metode in predstavlja metodo empiričnega vpogleda v izbrano populacijo ali njen vzorec. Temeljno načelo, ki se ga moramo držati pri oblikovanju anketnega vprašalnika, je primerljivost anketnih podatkov s statističnimi podatki. (Josipovič 2004, 37)

28 3.2 Demografski modeli Demografski modeli prikazujejo, kaj bi se zgodilo v točno določenih pogojih in poskušajo čim natančneje posnemati realnost. Omogočajo odkrivanje in iskanje vzročnih povezav in razmerij med demografskimi pojavi in dejavniki, ki vplivajo nanje. Demografski modeli zahtevajo veliko matematičnega znanja in natančnosti. Največkrat imajo matematično, lahko pa tudi shematično in grafično obliko. Za sodobno modeliranje je zelo pomemben razvoj računalništva, obsežnega državnega in drugega zbiranja statističnih podatkov, obsežnega vlaganja v znanstveno raziskovalno delo, nastajanje novih inštitutov, širjenje univerzitetnega izobraževanja in mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Demografski modeli so primerni za testiranje teorij, uporabljamo jih lahko namesto eksperimentov, omogočajo nam simuliranje. 3.2.1 Klasifikacije demografskih modelov Klasifikacije demografskih modelov med posameznimi avtorji se razlikujejo. Posamezne razdelitve se med seboj ne izključujejo. (Malačič 2003, 259-260) Normativni modeli. Opisujejo, kaj bi se dogodilo pod določenimi natančno definiranimi in pogosto povsem nerealnimi predpostavkami. Primeri takšnih modelov so: tablice smrtnosti (stacionarno prebivalstvo), stabilno prebivalstvo, neto stopnja obnavljanja in analitične projekcije prebivalstva. Deskriptivni ali opisni modeli. Poskušajo reproducirati realnost, kolikor je mogoče natančno. Primeri takšnih modelov so: matematični prikazi smrtnosti, rodnosti ali poročnosti po starosti. Deterministični modeli. Vrednosti posameznih elementov so določene z vrednostni vseh ostalih elementov. Število prebivalstva v naslednjem obdobju je določeno s številom prebivalstva v začetnem obdobju ter z naravnim in migracijskim prirastkom. Stohastični modeli. Posamezni elementi modela imajo različne vrednosti z različnimi verjetnostmi. Za posamezne elemente modela veljajo določeni zakoni verjetnosti, ki določajo, s kakšno verjetnostjo se pojavljajo posamezne vrednosti elementa v samem modelu. Primer je proces reprodukcije prebivalstva. Sintetični modeli. Gradimo jih na osnovi določenih predpostavk. Primeri so: linearni, eksponencialni ali logistični modeli rasti prebivalstva. Analitični modeli. Temeljijo na prilagajanju posameznih matematičnih funkcij ali posameznih porazdelitev konkretnim statističnim podatkom.