KRMLJENJE PRAŠIČEV NA PODLAGI PREBAVLJIVEGA FOSFORJA

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Katedra za prehrano KRMLJENJE PRAŠIČEV NA PODLAGI PREBAVLJIVEGA FOSFORJA (PRIPOROČILA ZA KRITJE POTREB IN PODATKI O VSEBNOSTI V KRMILIH) Janez Salobir Domžale, 2005

Založnik: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano, 2005 Financer: Izdelavo priporočil sta v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Celostni razvoj na področju varnosti živil, zdrave prehrane ter podeželja s financiranjem projekta Izdelava priporočil in tabel za okolju prijazno krmljenje prašičev na podlagi prebavljivega fosforja (V4-0861) omogočili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana SALOBIR, Janez Krmljenje prašičev na podlagi prebavljivega fosforja: (priporočila za kritje potreb in podatki o vsebnosti v krmilih) / Janez Salobir. - Domžale : Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano, 2005 2

KAZALO 1 UVOD...3 2 FITINSKA KILSINA V RASTLINSKIH KRMILIH... 8 3 ZAKAJ ŽIVALI IZLOČAJO FOSFOR... 10 4 SISTEM ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH POTREB PO FOSFORJU IN ZA OCENJEVANJE PREHRANSKE VREDNOSTI FOSFORJA V KRMILIH... 12 4.1 Potrebe po fosforju... 13 4.2 Določanje prebavljivosti fosforja... 14 5 VPLIVI NA PREBAVLJIVOST FOSFORJA... 15 5.1 Fitaza... 15 5.1.1 Nativna fitaza... 15 5.1.2 Mikrobna fitaza... 17 5.2 Starost živali oz. telesna masa in prebavljivost fosforja... 21 5.3 Genotip živali in prebavljivost fosforja... 21 6 PRIPOROČILA ZA VSEBNOST PREBAVLJIVEGA FOSFORJU IN KALCIJA V KRMNIH MEŠANICAH... 22 6.1 Nemška priporočila... 22 6.2 Nizozemska priporočila... 29 6.3 Danska priporočila... 31 6.4 Primerjava nemških, nizozemskih in danskih priporočil... 33 7 TABELE O VSEBNOSTI PREBAVLJIVEGA FOSFORJA V KRMILIH... 35 7.1 Nemške tabele... 36 7.2 Nizozemske tabele... 37 7.3 Vsebnost in prebavljivost fosforja v anorganskih fosfatih... 39 8 ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILO... 41 9 BIBLIOGRAFIJA... 43 3

1 UVOD Fosfor je za živali esencialna hranljiva snov. Poleg tega, da je izredno pomemben element za razvoj in gradnjo skeletnega tkiva, igra zelo pomembno vlogo v presnovnih procesih. V običajnih razmerah količina P, ki ga živali zaužijejo z rastlinskimi krmili ne zadošča za optimalno oskrbo (zdravje in rast) in zato lahko negativno vpliva na dohodek. Zaradi tega je še posebej pri prašičih in perutnini potrebno dodajati v krmo tudi anorganski fosfor. Po drugi strani so okoljska opazovanja in raziskave pokazale, da izločanje fosforja v okolje lahko povzroča probleme. To je še posebej mogoče v okoljih, kjer je gostota živali na enoto površine zelo velika. Prekomerno gnojenje z gnojevko lahko vodi do akumuliranja fosforja v zemljo in do njegovega spiranja. To lahko vodi do onesnaženja podtalnice in zalog sladke vode. V preteklosti je bil glavni problem živalske produkcije predvsem kako pridelati čim večje količine čim cenejše hrane. Tudi prehrana živali je bila naravnana v to smer. V zadnjih letih, ko skrb za okolje dobiva na vseh področjih bivanja primaren pomen, stopa v ospredju vse bolj tudi potreba po zmanjšanju obremenjevanja okolja z živalskimi izločki. Zaenkrat sodi med najbolj izpostavljene, tako v svetu kot v Sloveniji, tudi fosfor. Da bi zmanjšali oz. odpravili te težave, je potrebno izločanje fosforja v okolje preko živali zmanjšati, kolikor je le mogoče. Fosfor je v rastlinah večinoma (okoli dve tretjini) vezan v molekulah fitinske kisline in je kot tak slabo (0-50%) izkoristljiv za neprežvekovalce. Odkar se mesno kostne moke v prehrani živali ne uporabljamo več, so se razmere glede oskrbe živali s dobro izkoristljivimi viri fosforja zelo poslabšale. To je povezano tako z veliko vsebnostjo fosforja v mesni moki, kot tudi z njegovo odlično prebavljivostjo (slika 1). Le majhen delež mesno-kostne moke (npr. 2%) je namreč pokril kar 40% potreb po fosforju (Rodehutscord, 2001). 4

120 100 80 60 40 20 0 Menokostna moka Sojine tropine Ogrščične tropine Lupina Bob Grah Skupni P Prebavljivi P Slika 1: Relativna vsebnost skupnega in prebavljivega fosforja v nekaterih krmilih (mesno-kostna moka = 100%) (Rodehutscord, 2001) Zaradi slabe izkoristljivosti rastlinskega fosforja in omejene uporabe dobro izkoristljivih živalskih virov fosforja je potrebno za kritje potreb živali v krmne mešanice dodajati precejšnje količine dobro izkoristljivih anorganskih fosfatov. Količina dodanih anorganskih fosfatov je odvisna od tega, kakšna je vsebnost in predvidena prebavljivost fosforja v rastlinah. Če vsebnost prebavljivega fosforja ocenimo zelo grobo, kot povprečje za vsa krmila in kot merilo uporabljamo le skupni fosfor, je za doseganje pokritja potreb potrebno uporabljati precej velike varnostne prebitke. To seveda pripelje tudi do tega, da so emisije fosforja v okolje mnogo večje, kot bi bilo potrebno. Taka proizvodnja je ne le okoljsko, ampak tudi ekonomsko manj konkurenčna. Slabša ekonomska konkurenčnost prihaja vse bolj do izraza v razmerah, ko je obremenjevanje okolja s fosforjem zakonsko omejeno. Kot mogoči načini za zmanjšanje obremenjevanja okolja s fosforjem se s prehranske plati ponuja več rešitve. 1. Natančnejše poznavanje potreb prašičev po fosforju in upoštevanje priporočil oz. normativov za krmljenje s ciljem preprečevanja prebitkov in pomanjkanj. Predpogoj za natančno kritje potreb živali 5

sta tako boljše poznavanje potreb prašičev po fosforju kakor tudi boljše poznavanje vsebnosti fosforja in njegove izkoristljivosti v krmilih. 2. Natančnejše kritje potreb živali po fosforju. To je tak način krmljenja oz. uporabe takih krmnih mešanic, ki se čim bolj prilagajajo potrebam živali v določenem časovnem obdobju (med ozkimi obdobji rasti, reprodukcijskega ciklusa ). Temu se najbolj približuje večfazno krmljenje, še najbolj pa brezstopenjsko fazno krmljenje, ki je v praktičnih razmerah mogoče le pri popolnoma avtomatiziranem (tekočem) krmljenju. 3. Povečanje prebavljivosti in izkoristljivosti fosforja krme. To je mogoče doseči z: - izboljšanje prebavljivosti fosforja v krmilih s pomočjo dodajanja encima fitaze in - uporabo bolj izkoristljivih oblikah anorganskih fosfatov. 4. Vedno aktualno možnost za zmanjšanje izločanja fosforja, pa tudi drugih snovi v okolje, predstavlja povečanje proizvodnih lastnosti živali. Hitrejša rast živali namreč zmanjša delež vzdrževalnih potreb in s tem skupno izločanje v okolje na enoto prireje. 5. Možnosti za zmanjšanje izločanje fosforja preko živalskih izločkov predstavlja tudi genska tehnologija. - Ena od možnosti je izboljšanje učinkovitosti in ekonomičnosti proizvodnje mikrobne fitaze, ki je namenjena za dodajanje v krmo. - Drugo možnost predstavljajo genetsko spremenjene rastline. Z gensko tehnologijo je namreč mogoče zmanjšati vsebnost fitinske kisline in s tem povečati izkoristljivost fosforja ali pa povečati vsebnost nativne (endogene) fitaze v rastlinah. Prvo možnost lepo ponazarjajo rezultati raziskav, ki jih podajta v tabeli 1 Flachowsky in Aulrich (2002). - Tretjo možnost pa predstavljajo genetsko spremenjene živali, ki bi jim vstavili gene za izboljšanje prebavljivosti fosforja. Raziskovalci University of Guelph (Kanada) in Aarhus University 6

(Danska) so tako že razvili transgenega prašiča, ki predvsem s slino izloča veliko fitaze (Golovan in sod., 2001; Forsberg in sod., 2003). Tako sintetizirani in izločeni encimi delujejo v želodcu, tako kot eksogeno dodana fitaza gliv. Ti prašiči, ki jih imenujejo ENVIROPIG TM izločajo dovolj fitaze, da prebavijo celotno količino fitinske kisline v žitih. Kot poročajo, je izločanje fosforja v okolje pri teh prašičih v primerjavi z navadnimi za 56 do 75% manjše. Tabela 1: Primerjava obremenjevanja okolja s fosforjem pri krmljenju navadne koruze in genetsko spremenjene (GMO) koruze z majhno vsebnostjo fitinske kisline in večjo vsebnostjo prebavljivega fosforja (Flachowsky in Aulrich, 2002) Navadna koruza GMO koruza z malo fitinske kisline Dodatek fosforja Ne Da Ne Da Vsebnost P - 29-73 kg 1 3,4 5,4 3,4 5,4-73-112 kg 2 3,2 4,7 3,2 4,7 Zauživanje krme, kg/dan 2,23 a 2,50 b 2,53 b 2,51 b Dnevni prirast, g/dan 730 a 870 b 900 b 880 b Izkoriščanje krme, kg/kg 3,05 a 2,87 b 2,81 b 2,85 b Izločanje P, g/kg tel. mase 4,6 a 8,9 c 3,8 b 8,8 c Karpalna kost: - strižna trdota, kg 79,4 a 138,5 bc 132,2 b 153,9 d - vsebnost pepela,% 53,5 a 60,1 bc 59,3 b 61,2 c Skupine v isti vrstici, označene z različnimi črkami, se stat. značilno razlikujejo (P<0,05) 1 Dodano 2,0 g P, 2 Dodano 1,5 g P Učinek nekaterih zgoraj naštetih ukrepov v praksi so teoretično obdelali Peet-Schwering in sod. (1999) (tabela 2). V praktičnih razmerah se vsaj nekatere od teh možnosti uporabljajo, druge manj pogosto. 7

Tabela 2: Učinek nekaterih ukrepov za zmanjšanje izločanje fosforja v okolje pri prašičih (Peet-Schwering, 1999) Učinek na izločanje P kg P na svinjo na leto kg P na pitanca na leto Povprečje leta 1995 6,2 2,2 Zauživanje (svinja/leto) -100 kg -11% Pujski/svinjo/leto +1 +1% Povprečni dnevni prirast +10 g/dan +2% Izkoriščanje krme -0,1 kg/kg -6% 3-fazno krmljenje -4% Pitanje ločeno po spolih -3% Kontroliranje zamaščenosti svinje -3,5% Kontroliranje klavne mase -1% Nova spoznanja o potrebah, o izkoriščanju fosforja iz različnih virov, uporaba fitaze itd., so pripeljala v evropskih državah do zmanjšanja vsebnosti fosforja v krmilih za prašiče. Tako navaja Hemke (2002), da se je od 1988 do 1996 povprečna vsebnost fosforja v krmi za prašiče na Nizozemskem zmanjšala za 16% (tabela 3). Tabela 3: Povprečna vsebnost fosforja v krmilih za prašiče na Nizozemskem (Hemke, 2002) Leto Povprečna vsebnost P v krmi za prašiče, g/kg 1988 5,7 1992 5,3 1996 4,8 8

2 FITINSKA INSKA KILSINA V RASTLINSKIH KRMILIH V rastlinah in v njihovih stranskih proizvodih kot so tropine, otrobi, je večina fosforja (20-90%) vezanega v obliki fitinske kisline (mio-inozitol 1,2,3,4,5,6-heksakis-dihidrogen fosfat) in njenih soleh (fitatih). Fitinska kislina (slika 2) ima močne kelirne lastnosti in veže multivalentne katione (kalcij, cink, železo). Tvori pa tudi komplekse z beljakovinami, aminokislinami, škrobom (Düngelhoef in Rodehutscord, 1995). Slika 2: Molekula fitinske kisline (mio-inozitol 1,2,3,4,5,6-heksakisdihidrogen fosfat) Za hidrolizo fitinske kisline je potreben encim fitaza, ki pa ga živali v prebavilih ne izločajo. Zaradi tega je fitin v prebavilih pravzaprav popolnoma neprebavljiv. Vendar pa mikroorganizmi, ki naseljujejo prebavila, izločajo encim fitazo, ki omogoča hidrolizo fitinske kisline. To potrjuje praktično stoodstotna prebavljivost fitatov pri prežvekovalcih. Pri monogastričnih živalih je mikrobna razgradnja manj pomembna, saj je mikrobna fermentacija količinsko manjša in se vrši v glavnem v debelem črevesu, kjer pa absorpcija fosforja ni več učinkovita. 9

Pomembno je vedeti, da nekatera semena vsebujejo lastno nativno (endogeno) fitazo, ki se v prebavilih aktivira. Medtem ko koruzno zrnje in sojine tropine praktično ne vsebujeta fitaze, pa nekatera žita, kot so pšenica, rž in tritikala izkazujejo močno fitazno aktivnost (500 do 1500 PhU/kg; PhU = fitazne enote). Pri tem je treba poudariti, da vsebnost fitaze v teh žitih zaradi vpliva sorte, okoljskih razmer ipd. precej variira. Razlike v vsebnosti nativne fitaze v različnih vrstah žit je tudi razlog, da je vsebnost prebavljivega fosforja v teh žitih vkljub podobni vsebnosti fitina tako različna. 10

3 ZAKAJ ŽIVALI IZLOČAJO FOSFOR Da bi lahko razumeli različne sisteme za vrednotenje fosforja si najprej poglejmo zakaj živali izločajo fosfor. Neizogibne izgube Pod neizogibnimi izgubami razumemo tisto izločanje fosforja, ki je neodvisno od oskrbe živali s fosforjem (tudi če v krmi ni nič fosforja). Neizogibne izgube se večinoma izločajo z blatom in so posledica endogenega izločanja fosfatov. Pri monogastričnih živalih je količina neizogibnih izgub funkcija telesne mase živali, pri prežvekovalcih pa funkcija količine zaužite suhe snovi. Pri prašičih znaša ocena skupnih dnevnih neizogibnih izgub fosforja 7 mg P/kg telesne mase (Jongbloed in Everts, 1992; Rodehutscord in sod., 1998), pri čemer znaša delež izgub preko seča le okoli 10% (Rodehutscord, 1998) Regulatorno pogojene izgube Za ohranjanje homeostaze prilagajajo živali izločanje snovi njihovem zauživanju, še posebej v primeru, ko je fosforja preveč. Skelet predstavlja do neke mere pufer za presnovo fosforja; v nobenem primeru pa ne more služiti kot skladišče z neomejenimi oz. veliki kapacitetami. Vsebnost fosforja v prirastu pri monogastridih znaša 4,5-5,5 g P/kg prirasta. Če je oskrba prevelika, potem živali reagirajo z zmanjšanjem stopnje absorpcije in s povečanim renalnim izločanjem (Rose, 1994; Fernandez, 1995; Rodehutscord in sod., 1999). Za razliko od neizogibnih izgub, je tu povezava z zauživanjem zelo močna. Samo po sebi razumljivo je, da je upoštevanje te zakonitosti eno od pomembnih dejstev, ki jih je potrebno upoštevati za zmanjšanje izločanja fosforja z živalskimi izločki. Omejena izkoristljivost krme Način oz. oblika vezave fosforja v krmilih ima pri neprežvekovalcih odločilen vpliv na njegovo izkoriščanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da se absorbirani fosfor vsaj pri prašičih praktično popolnoma izkoristi v intermediarnih procesih. 11

Iz teh razlogov se je na Nizozemskem, potem pa tudi v Nemčiji in na Danskem uveljavil sistem prebavljivega fosforja. Prebavljivost fosforja je enolično določen, standardiziran parameter. Zato je mogoče prebavljivost fosforja na ponovljiv način določiti v najrazličnejših krmilih. To je še posebej pomembno v Evropi, kjer imamo pri prehrani živali opravka s celo vrsto različnih krmil (Rodehutscord, 2001). Enostavnejši sistemi za ocenjevanje izkoristljivosti fosforja so zato lahko primerni le v državah, ki uporabljajo manjše število bolj podobnih krmil, kot je to primer v Združenih državah (Rodehutscord, 2001). V Združenih državah uporabljajo tako sistem razpoložljivega (dostopnega) fosforja (NRC, 1998). 12

4 SISTEM ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH POTREB PO FOSFORJU IN ZA OCENJEVANJE PREHRANSK HRANSKE VREDNOSTI FOSFORJA V KRMILIH V Evropi so v zadnjem desetletju naredili zelo veliko na področju ocenjevanja potreb in ugotavljanja izkoriščanja fosforja v različnih krmilih. Opravljenih je bilo namreč veliko raziskav o stopnji izkoriščanja fosforja v krmilih, kot tudi o potrebah po fosforju. Prašičerejsko najbolj razvite evropske države (Nizozemska, Nemčija, Danska) so prešle na sistem navidezno prebavljivega fosforja, to pomeni, da vsebnost fosforja in potrebe izražajo v gramih prebavljivega fosforja (Jongbloed in Everts, 1992; GEH, 1997). Tako vrednotenje fosforja omogoča kvalitativno ločevanje krmil in natančnejše kritje potreb živali. Od tu naprej bomo v tekstu zaradi racionalnosti pod pojmom prebavljivi fosfor razumeli navidezno prebavljivi fosfor. V praksi se v Sloveniji še vedno veliko uporablja sistem skupnega fosforja, kar zahteva uporabo precej višjih normativov za vsebnost fosforja v obroku. Pot za rešitev problema je izvedba zelo dragih poskusov, kjer se in vivo določa prebavljivost fosforja različnih krmil. To je pot, ki so jo izbrale kmetijsko zelo dobro razvite in močne države. V Sloveniji si tako dragih raziskav seveda ne moremo privoščiti. Glede na to, da so se evropske države (kot npr. Nemčija in Danska), ki so vodilne na področju določanja prehranskih potreb pri prašičih odločile, da prevzamejo nizozemski sistem navidezno prebavljivega fosforja, menimo, da je ta sistem tudi za Slovenijo najbolj primeren. V nadaljevanju bomo podali predvsem značilnosti nemškega sistema ocenjevanja prebavljivosti fosforja in ocenjevanja potreb po prebavljivem fosforju, saj menimo, da je ta za nas iz praktičnih razlogov najbolj primeren. To seveda ne izključuje uporabe nizozemskih in danskih podatkov. Čeprav Slovenija v bližnji prihodnosti sama ne bo izdelala tabel o potrebah po vsebnosti prebavljivega P, pa ji prevzem tega sistema 13

omogoča opravljanje meritev prebavljivega fosforja, ki so primerljive oz. kompatibilne s tistim, ki jih opravljajo v omenjenih državah. Metoda za določanje navidezno prebavljivega fosforja so namreč objavljen (GEH, 1994 in 1997) in izvedljive oz. se v raziskovalne namene izvajajo tudi pri nas. 4.1 Potrebe po fosforju Potrebe po prebavljivem fosforju računamo po priporočilih GEH (1997) faktorialno. Neto potrebe po fosforju pri prašičih so funkcija neizogibnih izgub (vzdrževalnih potreb) in proizvodnosti (prirast, intrauterino nalaganje, izločanje z mlekom). Izkoristljivost prebavljivega fosforja za kritje neto potreb je praktično popolno in je ocenjeno na 95% (Rodehutscord in sod., 1998). Na podlagi podatkov v tabeli 4 je mogoče potrebe po prebavljivem fosforju oceniti za žival poljubne kategorije in proizvodnosti. Tabela 4: Podatki, potrebni za izračun potreb po prebavljivem fosforju pri različnih kategorijah prašičev (GEH, 1997) Neizogibne izgube P, mg/kg t.m. 10 Vsebnost P v prirastu: 80 kg t.m. 5,0 > 80 kg t.m. 4,5 Nalaganje P v brejostne produkte: - nizko breje (do okoli 84. dne) 1,5 - visoko breje (od okoli 85. dne) 3,0-5,0 Izločanje P z mlekom, g/kg 1,6 Izkoriščanje prebavljivega P za kritje neto potreb, % 95 Razmerje skupni Ca P 2,5 1 do 3,0 1 14

4.2 Določanje prebavljivosti fosforja Za pokrivanje potreb po fosforju seveda je potrebno poznati tudi prebavljivost fosforja v posameznih krmilih, tako rastlinskega, kot tudi živalskega in rudninskega izvora. Prebavljivost fosforja je povezana, podobno kot pri drugih mineralih, s posebnostmi. Za razliko od prebavljivosti aminokislin je pri prebavljivosti mineralov vzdrževanje homeostaze fosforja organizma močno povezano z edogenim izločanjem fosforja z blatom. Medtem ko je v pogojih marginalne oskrbe s fosforjem povezava med zaužitim in absorbiranim fosforjem linearna, je pri nadaljnjem povečevanju količine zaužitega fosforja prebavljivost vedno manj učinkovita (slika 3). 6 5 4 Prebavljeni P, g/dan 3 2 1 0 2 3 4 5 6 7 8 9 Zaužiti P, g/dan Slika 3: Povezava med zaužitim in prebavljenim fosforjem primer mononatrijev fosfat (po Rodehutscord in sod., 1999a) Če hočemo izmeriti največjo mogočo prebavljivost fosforja v nekem krmilu (njegovo kapaciteto), moramo torej upoštevati vpliv oskrbe s fosforjem na prebavljivost. Zaradi tega nemška navodila za izvajanje poskusov (GEH, 1994) za določanje prebavljivosti fosforja zahtevajo nizko raven fosforja v poskusni krmi (največ 2 g prebavljivega fosforja na kg krmila pri prašiču, težkem 30 kg). 15

5 VPLIVI NA PREBAVLJIVOST FOSFORJA Na prebavljivost fosforja v krmilih vpliva več dobro znanih dejavnikov, omenili pa bomo tudi tiste, katerih vpliv je le verjeten ali manj raziskan. 5.1 Fitaza Kot rečeno je za absorpcijo fosforja iz fitinske kisline nujna njena hidroliza. Ta lahko poteče pod vplivom nativne (endogene) fitaze žit ali pod vplivom fitaze mikroorganizmov. Kot omenjeno se mikrobna fermentacija v prebavilih monogastričnih živali dogaja le v omejenem obsegu. Možnost za izboljšanje prebavljivosti fosforja, ki se je v zadnjih letih v razvitem in ekološko osveščenem svetu že zelo uveljavila, je uporaba encima fitaze kot krmnega dodatka. 5.1.1 Nativna fitaza Čeprav je v vseh rastlinah večina fosforja vezanega v obliki fitinske kisline, obstajajo v prebavljivosti fosforja med njimi zelo velike razlike. Do razlik prihaja predvsem zaradi tega, ker semena vsebujejo zelo različne količine nativne fitaze, ki se v prebavilih aktivira, hidrolizira fitinsko kislino in tako omogoča absorpcijo fosforja in drugih tako sproščenih mineralov. Medtem ko npr. koruzno zrnje in sojine tropine praktično ne vsebujeta fitaze, pa nekatera žita, kot so pšenica, rž in tritikala izkazujejo močno fitazno aktivnost (500 do 1500 PhU/kg; PhU = fitazne enote). Predvsem razlike v vsebnosti nativne fitaze v različnih vrstah žit so torej razlog, da je vsebnost prebavljivega fosforja v žitih vkljub podobni vsebnosti fitina tako različna. Kakšen vpliv ima vsebnost nativne fitaze na prebavljivost fosforja v nekaterih žitih prikazuje slika 4. 16

Če nativno fitazo v žitih inaktiviramo, potem se prebavljivost fosforja v njih seveda poslabša. Zato je za praktično krmljenje zelo pomembno vedeti, ali se je aktivnost nativne fitaze med sušenjem, skladiščenjem in pripravo krmnih mešanic ohranila ali ne. Že kondicioniranje in siceršnje segrevanje krme med peletiranjem preko 70 C ob zadostni vlagi pogosto zadoščata, da se aktivnost nativne fitaze močno zmanjša. Pri procesih, kjer se temperature krme še bolj poveča (ekspandiranje, ekstrudiranje), je zmanjšanje njene aktivnosti seveda še večje. Vsebnost fitaze, PhU/kg 900 800 700 600 500 400 300 200 100 Prebavljivost fosforja, % 70 60 50 40 30 20 10 0 Koruza Ječmen Pšenica 0 Slika 4: Povezava med aktivnostjo nativne fitaze in prebavljivostjo fosforja v nekaterih žitih pri prašičih (Rodehutscord, 2001) O vplivu endogene fitaze na prebavljivost fosforja je bilo narejenih kar nekaj raziskav. Npr. raziskave na pšenici kažejo, da se prebavljivost fosforja v njej giblje med 43 in 74 %, pri čemer ni opaziti korelacije med aktivnostjo nativne fitaze in prebavljivostjo fosforja. Tu očitno igra pomembno vlogo tudi topnost fitina in porazdelitev fosforja v različnih inozitolfosfatih. Potrebno je tudi poudariti, da vsebnost fitaze v žitih zaradi vpliva sorte, okoljskih razmer ipd. precej variira. Gnojenje s fosforjem in dušikom v tem oziru ne igra nobene vloge (Rodehutscord, 2001). 17

Boljšo oceno prebavljivosti fosforja npr. v žitih bi bilo mogoče po mnenju Pfefferja (2004) doseči s poznavanjem ne le aktivnosti nativne fitaze, ampak tudi vsebnosti oz. aktivnosti fitinskega in nefitinskega fosforja v krmilih. 5.1.2 Mikrobna fitaza Že leta 1968 je Nelson s sodelavci ugotovil, da je mogoče s fitazo iz nekaterih vrst plesni Aspergillus izboljšati prebavljivost fitinskega fosforja sojinih tropin. Ugotovil je, da postane po tretiranju sojinih tropin s fitazo fitinski fosfor enako dobro prebavljiv kot nefitinski. V naslednjih letih, predvsem v zadnjih, ko je postala fermentacijska proizvodnja fitaze, zahvaljujoč razvoju biotehnologije, po sprejemljivi ceni dostopna tudi na trgu, je bila učinkovitost delovanja fitaze pri perutnini in prašičih velikokrat proučevana in nesporno dokazana. Pokazalo se je tudi, da fitaza izboljša ne le prebavljivost fosforja, ampak da ugodno vpliva tudi na prebavljivost drugih elementov, ki so vezani v fitinski kislini: kalcija, cinka, mangana, magnezija, bakra (Pallauf in sod., 1992a, b; Lei in sod., 1993b; Adeola in sod., 1995). Ob dodajanju fitaze je mogoče pri prašičih in perutnini količino skupnega fosforja v obroku zmanjšati za 30-60%, pri čemer se ob nespremenjeni retenciji fosforja in pitovnih rezultatih izločanje fosforja zmanjša za 35-60% (Simons s sod., 1990; Salobir s sod., 1996). Povedano lepo prikazuje slika 5, kjer je prikazana predstavitev zauživanja in izločanja fosforja v primeru krmljenja brez fitaze in s fitazo namesto dodatka 0,2 % P z monokalcijevim fosfatom. Dodatek fitaze v tem primeru ob nespremenjeni količini retiniranega (zadržanega, naloženega) fosforja omogoči zmanjšanje količine zaužitega fosforja za 33% ter količine z blatom in s sečem izločenega fosforja za 56%. 18

A - Navadna krmna mešanica (krma z dodanim 0,2 % fosforja iz monokalcijevega fosfata) B - Krmna mešanica z dodano fitazo (dodatek fitaze namesto dodatka 0,2 % P iz monokalcijevega fosfata) Slika 5: Zmanjšanje izločanja fosforja v okolje pri pujskih (telesna masa 15 kg, dnevni prirast 445 g), krmljenih s krmno mešanico na osnovi koruze in sojinih tropin brez fitaze (A) ali z dodatkom fitaze namesto dodatka monokalcijevega fosfata (B) (po Pallauf in Rimbach, 1995) 19

Kot kažejo raziskave, je maksimalna ekonomska učinkovitost dodane mikrobne fitaze iz Aspergillus niger v popolnih krmnih mešanicah pri količini okoli 500 PhU/kg (slika 6). Pri njeni uporabi igra razumljivo zelo pomembno vlogo sestava krmne mešanice. Manj kot je v njej fitinskega fosforja in večja kot je aktivnost nativne fitaze, toliko manjša je "potencialna" učinkovitost dodane fitaze. To lepo prikazuje slika 6, ki kaže, da povečanja prebavljivosti fosforja pri krmilih z veliko aktivnostjo nativne fitaze z dodajanjem mikrobne fitaze ne moremo doseči; njeno dodajanje je zanimivo pri krmilih z veliko vsebnostjo fitinskega fosforja in majhno aktivnostjo nativne fitaze. Maksimalna prebavljivost fosforja, ki jo je mogoče doseči z dodajanjem mikrobne fitaze, ni enaka za vsa krmila. Za rutinsko uporabo pa se lahko uporablja splošna vrednost 65% (Rodehutscord, 2001). 35 30 Povečanje prebavljivosti P, % 25 20 15 10 5 0 y = 28,1 (1 - e -0,0024x ) R 2 = 0,38 0 300 600 900 1200 1500 1800 Dodatek fitaze, PhU/kg Slika 6: Povečanje prebavljivosti fosforja pri prašičih zaradi dodajanja fitaze v krmno mešanico, bogato s fitatom, a revno z nativno fitazo (Düngelhoef in Rodehutscord, 1995) Pri praktičnem delu z mikrobno fitazo se uporablja t.i. "ekvivalenčna vrednost". Ekvivalenčna vrednost je včasih pomenila, koliko gramov mineralnega fosforja lahko prihranimo s 500 PhU. Zaradi različnega izkoriščanja fosforja v krmilih (tudi prebavljivost fosforja v različnih mineralnih krmilih se namreč zelo razlikuje) tovrstna ekvivalenčna 20

Pšenica Tritikala Ječmen Corn-Cob-Mix Ogrščično seme Koruza Sojine tropine, luščene Sojine tropine Ogrščične tropine 0 10 20 30 40 50 Povečanje prebavljivosti, % Slika 7: Razlike v povečanju prebavljivosti fosforja zaradi dodatka mikrobne fitaze pri različnih krmilih (Rodehutscord, 2001) vrednost ni več zadovoljiva; izražati jo je potrebno v gramih prebavljivega fosforja. Ker mikrobna fitaza izboljša tudi prebavljivost drugih mineralov, je tudi tu potreben podatek, koliko gramov npr. Ca iz apnenca nadomesti določena količina mikrobne fitaze. Npr. Jongbloed in sod. (1996) so ugotovili, da 500 PhU nadomesti 1 g kalcija iz apnenca. Na podlagi mnogih raziskav pri prašičih uporabljamo ekvivalenčno vrednost 0,16 g prebavljivega fosforja na 100 PhU in velja pri mešanicah, bogatih s fitinom, pri dodajanju do 500 PhU/kg. Ekvivalenčna vrednost na podlagi prebavljivega fosforja je smiselna tudi zaradi tega, ker je v mnogih primerih v krmne mešanice potrebno dodati manj kot 500 PhU. Na sliki 8 je tako predstavljeno potrebno dodajanje fitaze pri pitanju prašičev s krmno mešanico na osnovi ječmena, pšenice in sojinih tropin (Rodehutscord, 2001). Na sliki so odvisno od telesne mase predstavljene potrebe živali po prebavljivem fosforju ter deleži pokritja potreb iz lastne prebave fosforja iz osnovnih krmil, delež pokritja zaradi dodatka fitaze ter delež pokritja iz mineralnih virov fosforja. Prikazano je tudi, kako se med pitanjem 21

spreminjajo potrebe po dodani mikrobni fitazi. Slika kaže, da potrebe po dodajanju mikrobne fitaze z začetnih 500 PhU pri 30-ih kg padejo pri okoli 80-ih kg na 100 PhU. V primeru dodajanja fitaze je dodajanje fosforja z mineralnimi viri potrebno le v območju 30 do 45 kg, če pa fitaze ne bi dodajali, vse do telesne mase 90 kg. Takega dodajanja fitaze in mineralnega fosforja seveda ni mogoče v polnosti prenesti v prakso, kaže pa na možnosti, ki jih daje fazno krmljenje. Prebavljivi fosfor, g/kg 3,0 Fitaza, PhU/kg 600 2,5 500 400 2,0 300 1,5 200 100 1,0 0 30 50 70 90 110 Telesna masa, kg Slika 8: Izračun potrebne količine dodanih anorganskih virov fosforja in mikrobne fitaze pri prašičih pitancih, krmljenih s popolno krmno mešanico na osnovi ječmena, pšenice in sojinih tropin (Rodehutscord, 2001) potrebe po preb. P potrebna količina dodane fitaze pokritje potreb po preb. P iz lastne prebave P iz osnovnih krmil pokritje potreb po preb. P zaradi prebave fitinskega fosforja pod vplivom mikrobne fitaze pokritje potreb po preb. P iz dodanih anorganskih fosfatov 22

Kot dodatno izboljšanje krmljenja, ki jih ponuja dodatek fitaze je seveda upoštevanje izboljšanja prebavljivosti ostalih hranil, do katerih pride zaradi hidrolize fitinske kisline. Tako npr. Danska podaja v svojih priporočilih za oskrbo s prebavljivim fosforjem in kalcijem pri različnih kategorijah prašičev tudi priporočila za oskrbo s kalcijem v primeru, če je krmi dodana fitaza (DNCPP, 2004) (tabela 14). 5.2 Starost živali oz. telesna masa in prebavljivost fosforja Kadar obravnavamo prebavljivost, se vedno postavlja vprašanje ali je prebavljivost hranil pri različni telesni masi oz. starosti različna. Kot kažejo raziskave Rodehutscorda in sod (1999b) med 15 in 40 kg težkimi prašiči ne obstaja pomembnejša razlika niti v prebavljivosti fosforja, niti v učinkovitosti mikrobne fitaze. V tabelah predstavljeni prebavljivostni koeficienti so tako uporabni za vse prašiče, neodvisno od telesne mase. 5.3 Genotip živali in prebavljivost fosforja Zanimivo je, da na prebavljivost fosforja vpliva tudi genotip živali. Tako je Hovenjürgen (2000, cit. po Rodehutscord, 2001) ugotovil, da znaša razpon v prebavljivosti fosforja 6% (absolutno) (tabela 5), pri čemer vpliva očeta na to lastnost niso mogli dokazati, kar kaže, da selekcija na to lastnost ni mogoča. Tabela 5: Vpliv genotipa na prebavljivost fosforja (v %) (Hovenjürgen, 2000, cit. po Rodehutscord, 2001) Pasma/križanje NLW NL Du*Pi Pi Pi*NL 41,1 ±1,0 38,7 ±0,6 34,8 ±1,2 35,3 ±0,5 37,8 ±0,8 NLW nemški large white NL - nemški landras DU - durok Pi - pietren 23

6 PRIPOROČILA ZA VSEBNOST PREBAVLJIVEGA FOSFORJU IN KALCIJA V KRMNIH MEŠANICAH V nadaljevanju podajamo pregled nemških, nizozemskih in danskih priporočil za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v krmilih. Glede na to, da se zauživanje krme v veliki meri ravna po zauživanju energije, je najbolje, da potrebe po prebavljivem fosforju in ostalih mineralih, podobno kot pri aminokislinah, podajamo v g na MJ ME v krmi. Za lažjo preglednost podajamo njuno vsebnost tudi na kilogram krmnih mešanic, seveda z navedbo njihove energijske gostote. 6.1 Nemška priporočila Nemška priporočila za oskrbo s prebavljivim fosforjem v popolnih krmnih mešanicah za različne kategorije živali so predstavljene v tabeli 6. Od nizozemskih in danskih priporočil se razlikujejo predvsem po tem, da pri pitancih podajajo potrebe v deset kilogramskih razdelkih in da so pri tem navedena pričakovana hitrost rasti za posamezno obdobje. Priporočila predpostavljajo, da naj bi povprečni dnevni prirast od telesne mase 30 kg znašal 800 g. 24

Tabela 6: Nemška priporočila za oskrbo s prebavljivim fosforjem v popolnih krmnih mešanicah za plemenske svinje in pitance v odvisnosti od telesne mase in hitrosti rasti (DLG, 1999) Telesna masa, kg Dnevni prirast, g Prebavljivi fosfor, g/kg krme s Prebavljivi fosfor, g/mj ME 13 MJ ME/kg Pujski in pitanci 1 : - 10 kg 350 3,38 0,26-20 kg 550 3,12 0,24-30 kg 680 2,73 0,21-40 kg 800 2,47 0,19-50 kg 900 2,34 0,18-60 kg 860 2,21 0,17-70 kg 860 2,21 0,17-80 kg 850 1,82 0,14-90 kg 730 1,69 0,13-100 kg 730 1,56 0,12-110 kg 700 1,56 0,12-120 kg 700 1,56 0,12 Plemenske svinje: - prazne in nizko breje (krma z 11,5 MJ ME/kg) 1,15 0,10 - visoko breje (krma z 12,5 MK ME/kg) 2,50 0,20 - v laktaciji (krma s 13,5 MK ME/kg) 3,38 0,25 1 povprečni dnevni prirast od telesne mase 30 kg znaša 800 g Kot je razvidno iz tabele 6, potrebe po prebavljivem fosforju z naraščajočo telesno maso padajo in to tako izražene na MJ ME kot tudi izražene na kg popolne krmne mešanice (sliki 9) Brez dvoma pri prašičih tudi dolgotrajna prekomerna oskrba s fosforjem ne povzroči nobene škode. S stališča zmanjševanja izločanja fosforja v okolje in zmanjšanja stroškov krmljenja pa je oskrbo živali smiselno čim bolj prilagoditi njihovim potrebam, kot je to prikazano na 25

slikah 9. To je seveda najbolj enostavno doseči s faznim krmljenjem, se pravi z uporabo več krmnih mešanic v obdobju pitanja. Priporočene vrednosti za trifazno krmljenje so predstavljen v tabeli 7. g preb. P/MJ ME g preb. P/kg krme s 13 MJ ME/kg 0,30 4,00 0,25 0,20 3,50 3,00 2,50 0,15 2,00 0,10 0,05 1,50 1,00 0,50 0,00 0,00 10 30 50 70 90 110 10 30 50 70 90 110 Telesna masa, kg Telesna masa, kg Slika 9: Priporočene koncentracije prebavljivega fosforja za rastoče prašiče Medtem ko priporočila DLG (1999) priporočajo, da naj bi vsebnost prebavljivega fosforja v popolnih krmnih mešanicah določali glede na vsebnost energije, tega pri kalciju ne postavljajo kot potrebno. To je razvidno tudi iz priporočil za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih krmnih mešanicah za pitance pri različni koncentraciji energije (tabela 7). V tabeli 8 so predstavljena okvirna, povprečna priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih in dopolnilnih krmnih mešanicah za plemenske svinje in pujske. Očitno je, da so pri doječih svinjah potrebe veliko večje kot v brejosti. Pri brejih svinjah predpostavljamo, da do odhoda v prasilišče ne dobijo krme za doječe svinje. 26

Tabela 7: Nemška priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih krmnih mešanicah za pitance pri različnih koncentracijah energije (DLG, 1999) Prebavljivi fosfor, g/kg krme z: 12,6 MJ ME/kg 13,0 MJ ME/kg 13,4 MJ ME/kg Ca, g/kg krme - od 30 kg 2,6 2,7 2,8 7,0 - od 60 kg 2,1 2,2 2,3 6,0 - od 85 kg 1,6 1,7 1,7 5,0 Tabela 8: Nemška priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih in dopolnilnih krmnih mešanicah za plemenske svinje in pujske (v g/kg) (po DLG, 1999) Preb. P, g/kg Kalcij, g/kg Preb. P, g/mj ME Kalcij, g/mj ME - Popolna krmna mešanica za breje svinje 1 (11,8 MJ ME/kg) - Popolna krmna mešanica za doječe svinje 2 (13,0 MJ ME/kg) - Dopolnilna krmna mešanica (DKM) za breje svinje (razmerje žita 3 DKM = 65 35) - Popolna krmna mešanica za pujske od 10 kg (13,4 MJ ME/kg) 2,0 6,0 0,169 0,508 3,3 8,5 0,253 0,654 5,7 23,0 3,5 8,5 4 0,261 0,637 - Popolna krmna mešanica za pujske od 20 kg (13,4 MJ ME/kg) 3,2 8,0 4 0,239 0,600 1 tudi breje mladice so s tem zadostno oskrbljene 2 primerno tudi za univerzalno krmo za breje svinje in doječe svinje 3 60% pšenice 4 pri dietnih krmnih mešanicah so ob upoštevanju izkoristljivosti Ca mogoče tudi manjše vsebnosti 27

Kot dokazujejo rezultati dolgotrajnega poskusa na univerzi v Bonnu, vsebujejo predstavljena priporočila DLG dovolj varen razpon oz. so dovolj varna za uporabo v praksi (Hovenjürgen in sod., 2002; Pfeffer, 2004). Tabela 9: Rezultati dolgotrajnega poskusa na plemenskih svinjah, krmljenih po priporočilih DLG (1999) in 25% pod priporočili (Rodehutscord, 2001). % priporočil DLG 75% 100% (n = 206 gnezd) (n = 205 gnezd) Število živorojenih pujskov na gnezdo 11,3±2,6 11,0±2,6 Masa gnezda, kg 16,3±4,2 15,8±3,9 Starost ob odstavitvi, dni 26,4±2,3 26,5±2,3 Št. odstavljenih pujskov na gnezdo 9,1±2,4 9,1±2,4 Rojstna masa, kg 1,45±0,25 1,46±0,25 Odstavitvena telesna masa, kg 8,0±1,4 8,1±1,4 Prirast pujskov, g/dan 249±48 253±47 Poleg osnovnih priporočil za vsebnosti v popolnih krmnih mešanicah podajajo Nemci tudi okvirna priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v dopolnilnih krmnih mešanicah (tabela 10) in v mineralno-vitaminskih dopolnilnih krmnih mešanicah (tabela 11) tako za pitance kot za plemenske svinje. 28

Tabela 10: Nemška priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v dopolnilnih krmnih mešanicah za pitance (PP predpitanje od konca vzreje do 60 kg, KP končno pitanje od 60 kg naprej) (v g/kg) (po DLG, 1999) Dopolnilna krmna Dopolnilna krmna Z beljakov. bogata Beljakovinski koncentrat D mešanica I A mešanica II B dopolnilna krmna mešanica C PP KP PP KP PP KP PP KP Osnovna mešanica,% Dopolnilna mešanica,% Prebavljivi P: - žita (60% pšenice) - CCM 3 in pšenica (65 35) 50 65 65 75 75 80 80 85 50 35 35 25 25 20 20 15 3,4 2,6 4,0 2,8 4,8 3,0 5,5 3,3 3,9 3,5 4,9 4,3 6,3 5,0 7,5 6,2 Ca 14 16 19 22 26 28 33 36 A dopolnilna krmna mešanica I vsebuje po nemškem "normtipu" 240 do 270 g surovih beljakovin/kg B dopolnilna krmna mešanica II vsebuje po nemškem "normtipu" 280 do 330 g surovih beljakovin/kg C z beljakovinami bogata dopolnilna krmna mešanica vsebuje po nemškem "normtipu" vsaj 360 g surovih beljakovin/kg D beljakovinski koncentrat (dopolnilna krmna mešanica) vsebuje po nemškem "normtipu" vsaj 440 g surovih beljakovin/kg 1 pri izračunu so bile upoštevane naslednje vrednosti za prebavljivi fosfor: pšenica 2,2 g PP/kg, ostala žita 1,6 g PP/kg, CCM 1,2 g PP/kg 2 pri uporabi izključno pšenice so v dopolnilni krmni mešanici potrebne manjše koncentracije PP 3 izračunano na osnovi 88% vsebnosti suhe snovi v CCM 29

Tabela 11: Nemška priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja v mineralno vitaminskih dopolnilnih krmnih mešanicah (primer za popolne krmne mešanice na osnovi žit 1 in sojinih tropin) (v g/kg) (po DLG, 1999) Delež mineralnega krmila, % Prebavljivi fosfor, g/kg Kalcij, g/kg Breje svinje 2 2,0-240 Doječe svinje 3,5 40 210 Pujski v vzreji 4,0 40 180 Predpitanje 3,0 20 190 Pitanje 2,5-190 1 2 delež pšenice med žiti 60%, brez koruznega zrnja pri uporabi melasiranih pesnih rezancev ali slame lahko postane potreben dodatek prebavljivega fosforja 30

6.2 Nizozemska priporočila V tabeli 12 podajamo nizozemska priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja v krmnih mešanicah za različne kategorije prašičev. Tabela 12: Nizozemska priporočila za oskrbo s prebavljivim fosforjem in kalcijem pri različnih kategorijah prašičev (CVB, 2002), podano v g/kg krme in v g/mj ME Preb. P Kalcij Preb. P Kalcij g/kg krme z 12,5 MJ ME/kg g/mj ME Pujski: - 5-10 kg 3,8 10,0 0,304 0,800-8-25 kg 3,4 9,2 0,272 0,736 Rastoči prašiči*: - 25-45 kg 2,4 6,5 0,192 0,520-35-55 kg 2,1 6,3 0,168 0,504-45-70 kg 2,0 6,0 0,160 0,480-70-110 kg 1,8 5,5 0,144 0,440-45-110 kg 2,0 6,0 0,160 0,480 Plemenske mladice: - 25-40 kg 2,2 6,2 0,176 0,496-40-75 kg 2,0 6,0 0,160 0,480-75-105 kg 1,9 5,7 0,152 0,456 - > 105 kg 1,8 5,4 0,144 0,432 Plemenske svinje: - prazne 2,1 7,1 0,168 0,568 - breje 2,1 7,1 0,168 0,568 - v laktaciji 3,0 8,6 0,240 0,688 * povprečni prirast telesne mase v času pitanja 750 g/dan 31

Poleg priporočil podajamo za ilustracijo v tabeli 13 tudi povprečne vrednosti za vsebnost prebavljivega fosforja v pogosto uporabljanih popolnih krmnih mešanic v reji prašičev na Nizozemskem (CVB, 2002). Podatki temeljijo na anketi nizozemske mešalničarske industrije iz leta 1995. Tabela 13: Povprečne vrednosti za vsebnost prebavljivega fosforja v pogosto uporabljanih popolnih krmnih mešanicah v reji prašičev na Nizozemskem* (CVB, 2002) Prebavljivi fosfor g/kg krme z 12,5 MJ ME/kg g/mj ME Pujski: - 3-5 kg 3,7 0,296-5-10 kg 3,5 0,280-8-25 kg 3,2 0,256 Rastoči prašiči: - 25-45 kg 2,6 0,208-45-110 kg 1,8 0,144-35-70 kg 2,0 0,160-70-110 kg 1,6 0,128 Plemenske mladice: - 45-110 kg 2,2 0,176 Plemenske svinje: - standardna krma 3,0 0,240 - breje 2,4 0,192 - v laktaciji 3,1 0,248 * podatki temeljijo na anketi nizozemske mešalničarske industrije iz leta 1995 32

6.3 Danska priporočila V tabelah 14 in 15 podajamo tudi danska priporočila za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v krmnih mešanicah za različne kategorije prašičev. Posebnost danskih priporočil je, da so podana tudi priporočila za vsebnost kalcija v krmi v katero je dodana fitaza (tabela 14) in da podajajo priporočila tudi za oskrbo s skupnim fosforjem v popolnih krmnih mešanicah, v katere je dodana fitaza (tabela 15). Tabela 14: Danska priporočila za oskrbo s prebavljivim fosforjem in kalcijem pri različnih kategorijah prašičev (DNCPP, 2004) podano v g/kg krme in v g/mj ME. Pri priporočilih za kalcij je podana tudi vrednost za primer, če je krmi dodana fitaza. Ca, Ca, Preb P Ca krma s Preb P Ca krma s fitazo fitazo g/kg krme z 12,5 MJ ME/kg g/mj ME Pujski: - 6-9 kg 3,2 7,0 6,5 0,256 0,560 0,520-9-20 kg 3,2 8,5 8,0 0,256 0,680 0,640-9-30 kg 3,2 8,5 8,0 0,256 0,680 0,640-20-30 kg 2,9 8,5 8,0 0,232 0,680 0,640 Pitanci: - 20-45 kg 2,6 8,0 7,5 0,208 0,640 0,600-30-45 kg 2,3 7,5 7,0 0,184 0,600 0,560-25-100 kg 2,2 7,0 6,5 0,176 0,560 0,520-45-100 kg 2,1 7,0 6,5 0,168 0,560 0,520-65-100 kg 2,0 6,5 6,0 0,160 0,520 0,480 Plemenske svinje: - breje 2,2 7,0 6,5 0,176 0,560 0,520 - v laktaciji 2,7 8,0 7,5 0,216 0,640 0,600 33

Tabela 15: Danska priporočila za oskrbo s (skupnim) fosforjem v popolnih krmnih mešanicah ob dodatku fitaze (DNCPP, 2004) P*, g/kg krme s 12,5 MJ ME/kg P*, g/mj ME Odstavljenci, 6-30 kg 5,4 0,432 Pitanci, 30-100 kg 4,1 0,328 Breje svinje 4,1 0,328 Svinj v laktaciji 4,9 0,392 * Priporočila predpostavljajo: - uporabo tradicionalne žitne mešanice, - uporabo vira fosforja (monokalcijev fosfat) s 67% prebavljivostjo - uporabo naslednjih količin fitaze pri toplotno obdelanih krmnih mešanicah: 500 FTU (Natufos) ali 500 PPU (Phyzyme) ali 750 FYT (Ronozyme-P), - uporabo naslednjih količin fitaze pri krmnih mešanicah, ki niso toplotno obdelane: 300 FTU ali 300 PPU ali 450 FYT (bodite pozorni, da je na Danskem najmanjša dovoljena dodana količina dodane fitaze 500 FYT). 34

6.4 Primerjava nemških, nizozemskih in danskih priporočil Za lažjo primerjavo priporočil, ki jih podajajo nizozemski, nemški in danski strokovnjaki, podajamo v tabelah 16 in 17 primerjalna priporočila vseh treh držav. Tabela 16: Primerjava nizozemskih, nemških in danskih priporočil za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih krmnih mešanicah (g/kg krme z označeno energijsko vrednostjo) Preb. P, g/kg Ca, g/kg D NL DK D NL DK Pujski (krma s 13,5 MJ ME/kg) - 5-10 kg TM 4,10 3,46 10,80 7,02-8-25 kg TM 3,67 9,94 - od 10 kg TM 3,52 8,60 - od 20 kg TM 3,23 8,10-9-20 kg TM 3,46 9,18-9-30 kg TM 3,46 9,18-20-30 kg TM 3,13 9,18 Pitanci (krma s 13,5 MJ ME/kg) - 30-60 kg TM 2,84 2,30 2,43 7,26 6,89 7,29-60-85 kg TM 2,30 2,16 2,23 6,24 6,48 6,89-85-110 kg TM 1,76 1,89 2,03 5,20 5,94 6,09 Plemenske svinje - prazne (krma s 11,5 MJ ME/kg) - nizko breje (krma s 13,5 MJ ME/kg) - visoko breje (krma s 13,5 MJ ME/kg) 1,94 1,93 5,84 6,53 2,28 2,27 2,38 6,68 7,67 7,56 3,42 3,24 2,92 8,83 9,29 8,64 Mladice (krma s 12,5 MJ ME/kg) - 25-40 kg TM 2,20 6,20-40-75 kg TM 2,00 6,00-75-105 kg TM 1,90 5,70 - >105 kg TM 1,80 5,40 35

Tabela 17: Primerjava nizozemskih, nemških in danskih priporočil za vsebnost prebavljivega fosforja in kalcija v popolnih krmnih mešanicah (g/mj ME) Preb. P, g/mj ME Ca, g/mj ME D NL DK D NL DK Pujski - 5-10 kg TM 0,304 0,256 0,800 0,520-8-25 kg TM 0,272 0,736 - od 10 kg TM 0,261 0,637 - od 20 kg TM 0,239 0,600-9-20 kg TM 0,256 0,680-9-30 kg TM 0,256 0,680-20-30 kg TM 0,232 0,680 Pitanci - 30-60 kg TM 0,210 0,170 0,180 0,538 0,510 0,540-60-85 kg TM 0,170 0,160 0,165 0,462 0,480 0,510-85-110 kg TM 0,130 0,140 0,150 0,385 0,440 0,450 Plemenske svinje - prazne 0,169 0,168 0,508 0,568 - nizko breje 0,169 0,168 0,176 0,508 0,568 0,560 - visoko breje 0,253 0,240 0,216 0,654 0,688 0,640 Mladice - 25-40 kg TM 0,176 0,496-40-75 kg TM 0,160 0,480-75-105 kg TM 0,152 0,456 - >105 kg TM 0,144 0,432 36

7 TABELE O VSEBNOSTI PREBAVLJIVEGA FOSFORJA V KRMILIH Prebavljivost fosforja je osnovni pokazatelj izkoriščanja fosforja v telesu živali in kot tak nujen podatek za živalim in okolju primerno krmljenje. Prebavljivost fosforja tako v organskih krmilih kot v anorganskih virih se precej razlikuje. Nemške in nizozemske tabele, ki jih podajamo v nadaljevanju, gotovo lahko služijo kot referenčne in so za prakso takoj uporabne. 37

7.1 Nemške tabele Nemci so se zaradi pomanjkanja eksperimentalnih rezultatov zaenkrat odločili, da podajo prebavljivost fosforja po skupinah krmil v pet do deset odstotnih prebavljivostnih intervalih (tabela 18). Tabela 18: Rangiranje nekaterih krmil glede na prebavljivost fosforja (DLG, 1999) Preb. P,% Krmilo 10 seno*, lanene tropine, melasirani pesni rezanci, pesa*, slama*, tapioka 15 koruzno zrnje 20 bombažne tropine, koruzna krmilna moka, koruzna glutenska moka 25 oves, krompirjevi olupki*, pšenična moka z lepkom 30 arašidne tropine, otrobi, kokosove tropine, palmove tropine, ogrščične tropine, droži*, sezamove tropine, pšenična krmilna moka 35 bob, pivske tropine*, soja, sojine tropine, sončične tropine 40 ogrščica 45 grah, ječmen 50 pivski kvas, CCM (Corn-Cob-Mix), moka iz trave, zelena krma*, krompir, krompirjeve droži, krompirjeva pulpa, lupina, lucernina moka, rž, silaže*, ostanki iz kuhinj*, tritikala 65 pšenica 70 dikalcijev fosfat, krompirjeve beljakovine 80 krvna moka, mesno-kostna moka, produkti iz sirotke*, mono-dikalcijev fosfat, živalska moka 85 ribja moka 90 mleko* (polno mleko, sveže in posušeno), monokalcijev fosfat 95 mononatrijev fosfat, ortofosforna kislina* * ocenjena vrednost 38

7.2 Nizozemske tabele Nizozemci, ki se s sistemom prebavljivega fosforja ukvarjajo že dalj časa, pa prebavljivost fosforja podajajo za vsako krmilo posebej. Obenem podajajo tudi podatke o vsebnosti v fitinsko kislino (inozitolno) vezanega fosforja (tabeli 19 in 20). Tabela 19: Vsebnost in prebavljivost fosforja v najpogosteje uporabljanih krmilih (po CVB, 2001) 1. del Ca, P, Inozit. P, Preb. P, Preb. P, g/kg g/kg g/kg g/kg % ŽITA ipd. - Ajda 1,1 3,3 2,2 - - - Ječmen 0,6 3,5 2,4 1,0 28,6 - Oves 1,1 3,3 1,3 0,9 27,3 - Oves-luščen 0,7 4,2 1,7 1,1 26,2 - Koruza 0,2 2,8 1,9 0,6 21,4 - Koruza-termično obdelana 0,2 2,8 2,5 0,6 21,4 - Proso 0,2 3,2 2,0 0,6 18,8 - Rž 0,5 3,2 2,4 0,8 25,0 - Sirek 0,3 2,8 1,9 0,5 17,9 - Tapioka 5,3 0,9 0,2 0,1 11,1 - Pšenica 0,5 3,2 2,1 0,8 25,0 - Tritikala 0,4 3,5 2,6 0,9 25,7 (STRANSKI) PROIZVODI PREDELAVE ŽIT - Pše. krmil. moka (7% SV) 1,1 8,8 7,5 1,8 20,5 - Pšenični otrobi (11% SV) 1,7 11,8 10,1 2,4 20,3 - Koruzni škrob 0,0 0,4 0,0 0,1 25,0 - Kor. glut. moka (19% SB) 0,6 8,6 6,0 1,7 19,8 - Kor. glut. moka (21% SB) 1,2 8,9 6,2 1,8 20,2 - Koruzni gluten (60% SB) 0,2 4,7 3,2 0,9 19,1 (STRANSKI) PROIZVODI PREDELAVE KROMPIRJA - Krompirjev škrob 0,2 0,4 0,1 0,2 50,0 - Krompirjeve beljakovine 0,3 2,3 0,4 1,7 73,9 39

Tabela 20: Vsebnost in prebavljivost fosforja v najpogosteje uporabljenih krmilih (po CVB, 2001) 2. del Ca, P, Inozit. P, Preb. P, Preb. P, g/kg g/kg g/kg g/kg % SEMENA OLJARIC IN (STRANSKI) PROIZVODI INDUSTRIJE OLJA - Ogrščica (34% SB) 7,4 10,9 8,2 3,0 27,5 - Polnom. soja-ter.obd. (36% SB) 2,3 5,4 3,8 2,1 38,9 - Sojine luščine (30% SV) 5,3 1,5 0,9 0,2 13,3 - Sojine tropine (47% SB) 2,7 6,4 4,5 2,5 39,1 - Sojine tropine (45% SB) 2,8 6,3 4,4 2,5 39,7 - Sojine tropine (43% SB) 3,1 6,6 4,6 2,6 39,4 - Son. poga. (38% SB, 17% SV) 2,9 7,5 6,8 1,1 14,7 - Son. poga. (29% SB, 25% SV) 2,9 7,6 6,9 1,2 15,8 - Son. poga. (21% SB, 37% SV) 2,9 7,6 6,8 - - - Son. trop. (39% SB, 14% SV) 3,7 10,8 9,8 1,6 14,8 - Son. trop. (34% SB, 19% SV) 3,6 12,1 10,9 1,8 14,9 - Son. trop. (32% SB, 22% SV) 3,7 10,6 9,6 1,6 15,1 - Son. trop. (28% SB, 26% SV) 3,5 10,0 9,0 1,5 15,0 POSUŠENA VOLUMINOZNA KRMA - Trava, suha 5,3 3,6 0,2 1,8 50,0 - Lucerna-suha (11% SB) 10,8 2,5 0,1 - - - Lucerna-suha (16% SB) 16,6 2,5 0,1 1,3 50,0 - Lucerna-suha (17% SB) 18,5 2,6 0,1 1,3 50,0 - Lucerna-suha (19% SB) 15,6 2,5 0,1 1,3 50,0 ŽIVALSKE MOKE - Ribja moka (62% SB) 43,1 27,0 0,0 20,8 77,0 - Ribja moka (66% SB) 34,9 23,8 0,0 18,3 76,9 - Ribja moka (71% SB) 26,4 20,9 0,0 16,1 77,0 ANORGANSKI VIRI - Mono-Ca-P 160,0 226,0 0,0 187,6 83,0 - Mono-Di-Ca-P* 82,0 - Di-Ca-P 250,0 200,0 0,0 128,0 64,0 - Di-Ca-P 2H2O 240,0 182,0 0,0 127,4 70,0 * razmerje Ca P ni konstantno, tudi preb. P je zato zelo variabilna 40

7.3 Vsebnost in prebavljivost fosforja v anorganskih fosfatih Raziskave o prebavljivosti fosforja v različnih mineralnih krmilih kažejo, da so razlike v prebavljivosti lahko zelo velike (Jongbloed in sod., 1993; de Bruyne in Felde, 2000). Predvsem pri dikalcijevem fosfatu so razlike očitne. Do razlik med fosfati prihaja predvsem zaradi razlik v surovinah, iz katerih so proizvedeni, in zaradi razlik v postopkih. Kot povprečne vrednosti za prebavljivost fosfatov lahko upoštevamo tiste, ki so navedeni v nemški in nizozemski tabeli 16 oz. 17 in 18, pri čemer se moramo zavedati variabilnosti, ki jo ponazarjajo rezultati nekaterih raziskav, predstavljeni v tabelah 21, 22 in 23. Tabela 21: Prebavljivost fosforja v nekaterih fosfatih (po Jongbloed in sod., 1993) Prebavljivost P, % (n = št. meritev) Povprečna prebavljivost P, % DCP, anhidrat 63 69 (n = 3) 65 DCP, dihidrat 67 71 (n = 2) 69 MCP proizvod A 71 79 (n = 9) 75 MCP proizvod B 78 85 (n = 7) 83 MCP proizvod C 83 84 (n = 2) 84 Di Na fosfat 85 96 (n = 4) 90 DCP dikalcijev fosfat MCP monokalcijev fosfat Tabela 22: Prebavljivost fosforja pri prašičih, izmerjena v nekaterih državah (v %) (po de Bruyne in Felde, 2000) Nizozemska Danska Belgija DCP, anhidrat 65 52 63 DCP, dihidrat 69 59 73 MDCP proizvajalec X 72 MDCP drugi proizvajalci 73 65 MCP proizvajalec X 83 92 MCP drugi proizvajalci 76 64 DCP dikalcijev fosfat MDCP monodikalcijev fosfat MCP monokalcijev fosfat 41

Tabela 23: Vsebnost in prebavljivost fosforja (po de Bruyne in Felde, 2000) Vsebnost P, g/kg Prebavljivost P, % DCP.0H 2 O, anhidrat, ex kosti* 195 65 DCP.0H 2 O, anhidrat, ex H 3 PO 4 180 65 DCP.0H 2 O, anhidrat, ex H 3 PO 4 200 65 DCP.2H 2 O, dihidrat, ex kosti* 170 87 DCP.2H 2 O, dihidrat, ex HCl 180 72 MCP, ex H 3 PO 4 225 85 MCP, ex HCl 227 90 MDCP, ex H 3 PO 4 210 75 MDCP, ex H 3 PO 4 218 80 MDCP, ex HCl 218 80 TCP 180 50 *precipitat iz kosti TCP trikalcijev fosfat DCP dikalcijev fosfat MDCP monodikalcijev fosfat MCP monokalcijev fosfat 42

8 ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILO Iz prestavljenega je razvidno, da je mogoče tako nemška, nizozemska in danska priporočila za potrebe različnih kategorij prašičev po prebavljivem fosforju in kalciju, pa tudi njihove tabele takoj uporabljati v praksi. Predlagamo, da kot osnovo tako za določanje potreb, kot za določanje prebavljivosti fosforja v krmilih uporabljajmo nemška priporočila in tabele, nizozemski in danski podatki pa naj služijo kot koristna pomoč pri odločanju, katere vrednosti naj uporabimo. 43

9 BIBLIOGRAFIJA Adeola O., Lawrence B.V., Sutton A.L., Cline R.R., 1995. Phytase- Induced Changes in Mineral Utilisation in Zinc-Supplemeted Diets for Pigs. J. Anim. Sci. 73, 3384-3391. CVB (Centraal Veevoederbureau), 2000. Veevoedertabel 2000. Centraal Veevoederbureau, Lelystad. CVB (Centraal Veevoederbureau), 2002. Tabellenboek Veevoeding 2002. Centraal Veevoederbureau, Lelystad. 118 s. De Bruyne K., Felde A., 2000. Qualitäts-Futterphosphate Strategien zur Umsetzung verdaulichen Phosphors. Kraftfutter, 210-215. DLG (Deutsche Landwirtschafts-Gesellschaft), 1999. Schweinefütterung auf der Basis des Verdaulichen Phosphors. Deutsche Landwirtschafts-Gesellschaft, Frankfurt a.m., 8 s. DNCPP (Danish National Committee for Pig Production), 2004. Nutrient standards. 11. izdaja. http://www.danskeslagterier.dk/smcms/lu_engelsk/research_a nd_dev_lu/nutrients_standards/index.htm?id=1753 (13.12.2004). Düngelhoef M., Rodehutscord M., 1995. Wirkung von Phytase auf die Verdaulichkeit des Phosphors beim Schwein. Übers. Tierernährg. 23, 133-157. Fernandez, J.A., 1995.Calcium and phosphorus metabolism in growing pigs. II. Simultaneous radio-calcium and radio-phosphorus kinetics. Livest. Prod. Sci. 41, 243-254. Forsberg C.W., Phillips J.P., Golovan S.P., Fan M.Z., Meidinger R.G., Ajakaiye A., Hilborn D., Hacker R.R., 2003. The Enviropig physiology, performance, and contribution to nutrient management advances in a regulated environment: The leading edge of change in the pork industry. J. Anim. Sci., 81(E. Suppl. 2), E68-E77. Flachowsky G., Aulrich K., 2002. Lebensmittel tierischer Herkunft nach Einsatz von Futtermitteln aus gentechnisch veränderten Pflanzen (GVP). Ernährungsumschau 49, 84-93. 44