Hranilna vrednost krme glede na oskrbljenost tal s P in K Drago BABNIK
Vpliv gnojenja na energijsko vrednost krme s travnikov Botanična sestava travne ruše Starost krme ob košnji
Neto energijska vrednost trav, metuljnic in zeli v času košnje* Net energy value of grasses, legumes and forbs at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) 6,25 6,2 6,15 6,1 6,05 6 5,95 6,23 Trave Grasses 6,07 Metuljnice Legumes 6,1 Zeli Non-leguminous forbs * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Žnidaršič in sod., 2013, Lukač, 2013
Neto energijska vrednost različnih vrst trav v času košnje* Net energy value of various grass species at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) 8 7 6 5 4 3 2 1 0 6,83 Trpežna ljullka (Lolium perenne) 6,31 6,26 6,24 Mačji rep (Phleum pratense) Travniška bilnica (Festuca pratensis) Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum) 5,54 Navadna pasja trava (Dactylis glomerata) * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Žnidaršič in sod., 2013
Neto energijska vrednost različnih vrst trav trajnega travinja v času košnje* Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 6,09 6,06 5,81 5,56 5,55 5,40 5,26 5,25 5,20 5,19 5,06 24. 6. je bila najboljša travniška latovka, sledili sta trstikasta bilnica visoka pahovka. Trpežna ljuljka je bila med najslabšimi. * Vzorčenje 11. maja 2017 Lukač in sod., 2017
Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) Neto energijska vrednost različnih vrst metuljnic trajnega travinja v času košnje* 6,00 5,80 5,60 5,81 5,76 5,69 5,56 5,40 5,20 5,00 4,80 4,60 4,40 5,24 5,03 Vsebnost NEL se je najpočasneje zmanjševala pri črni detelji, a je bil vrstni red pri vseh vzorčenjih (11.5. do 24.6.) podoben. 4,86 4,20 Rožičkasta nokota Bela detelja Srpasta meteljka Črna detelja Hmeljna meteljka Bela medena detelja Esparzeta * Vzorčenje 2. junija 2017 Lukač in sod., 2017
In vitro prebavljivost gospodarsko manj zanimivih vrst trav navadna pasja trava > volnata medena trava >visoka pahovka > travniški lisičji rep Čop, Lavrenčič in Košmelj, 2009
Neto energijska vrednost različnih vrst zeli v času košnje* Net energy value of various non-leguminous forb species at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) 8 7 6 5 4 3 2 1 0 7,09 Plazeča zlatica (Ranunculus repens) 6,72 Navadni regrat (Taraxacum officinale) 5,96 5,87 5,8 5,62 Navadna lakota (Galium molugo) Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) Navadni rman (Achillea millefolium) Topolistna kislica (Rumex obtusifolius) * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Lukač, 2013
Poskus Rožice pri Materiji (1983 - )
Vpliv gnojenja na pridelek krme na trajnem kraškem travniku The effect of fertilization on the forage yield on permanent karst meadow Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Pridelek sušine (t/ha na leto) Dry matter yield (t/ha per year) 2,16 4,30 4,89 5,47 Verbič Ja., 2014
Vpliv gnojenja na botanično pestrost trajnega kraškega travnika The effect of fertilization on biodiversity of permanent karst meadow Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Delež metuljnic Število rastlinskih vrst Proportion of legumes Number of plant species (%) 4 38 41 37 17 30 11 35 Verbič Ja., 2014
Vpliv gnojenja na energijsko vrednost krme iz trajnega kraškega travinja The effect of fertilization on energy value of forage from permanent karst grasslands Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) NEL concentration (MJ/kg dry matter) 4,80 4,86 4,71 4,70 Verbič Ja., 2014
Zmanjševanje neto energijske vrednosti različnih vrst trav in metuljnic* Decline in net energy value of various grass and legume species* Trpežna ljuljka Lolium perenne Mnogocvetna ljuljka Lolium multiflorum Travniški mačji rep Phleum pratense Travniška bilnica Festuca pratensis Navadna pasja trava Dactylis glomerata Lucerna Medicago sativa Črna detelja Trifolium pratense * Prva košnja/first cut Spremembe vsebnosti NEL (MJ/10 dni) Changes in NEL concentration (MJ/10 days) - 0,29-0,54-0,40-0,43-0,63-0,52-0,41 Žnidaršič in sod., 2013
Zmanjševanje neto energijske vrednosti različnih vrst zeli Decline in net energy value of various non-legumonous forb species Spremembe vsebnosti NEL (MJ/10 dni) Changes in NEL concentration (MJ/10 days) Navadni rman Achillea millefolium Ozkolistni trpotec Plantago lanceolata Navadni regrat Taraxacum officinale Topolistna kislica Rumex obtusifolius Navadna lakota Galium mollugo Plazeča zlatica Ranunculus repens - 0,30-0,16-0,24-0,27-0,30-0,11 * Prva košnja/first cut Lukač, 2013
Rudninske snovi v krmi vpliv gnojenja (Rožice) Vsebnost (g/kg sušine) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 7,1 10,8 7,1 1,9 0 PK NPK 3,3 3,4 3,3 3,7 3,8 12,2 17,1 17,4 0 Ca P Mg K Babnik in sod., 2000
Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na vsebnost dostopnega fosforja (P 2 O 5 ) v tleh Travnik / Grassland (P 2 O 5 ) Njive / Fields (P 2 O 5 ) Murska Sobota 58 24 12 4 2 Murska Sobota 20 35 32 9 3 Maribor 58 24 11 5 2 Novo mesto 30 27 27 10 6 Ptuj 56 29 10 3 2 Nova Gorica 31 25 24 10 11 Novo mesto 61 19 14 3 3 Maribor 14 27 34 15 10 Ljubljana 63 17 9 6 5 Ljubljana 21 23 27 12 16 Celje 44 27 19 6 4 Ptuj 15 23 31 14 18 Kranj 52 23 15 5 4 Celje 15 21 29 18 16 Nova Gorica 47 27 12 4 10 Kranj 6 12 28 30 23 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E A siromašna, B srednja, C optimalna, D čezmerna, E ekstremna
Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na vsebnost dostopnega kalija (K 2 O) Travniki /Grassland (K 2 O) Njive / Fields (K 2 O) Ptuj 27 53 18 21 Murska Sobota 13 55 25 4 2 Murska Sobota 39 43 14 13 Ptuj 14 39 28 11 8 Novo mesto 23 51 19 5 3 Novo mesto 10 34 35 12 9 Maribor 31 37 17 9 6 Maribor 12 32 31 16 9 Ljubljana 23 48 16 7 5 Nova Gorica 6 43 31 11 10 Kranj 20 46 18 8 7 Ljubljana 15 32 23 15 15 Nova Gorica 17 41 25 9 9 Celje 5 33 33 13 14 Celje 14 35 28 10 12 Kranj 4 15 29 23 28 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E A siromašna, B srednja, C optimalna, D čezmerna, E ekstremna
Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na ph tal Travniki / Grassland Njive / Fields Ljubljana 6 25 33 27 9 Nova Gorica 5 19 24 17 34 Celje 10 34 25 23 8 Ljubljana 2 20 31 27 21 Novo mesto 7 38 31 18 7 Celje 7 21 30 28 14 Nova Gorica 13 33 30 18 7 Novo mesto 4 38 32 16 9 Kranj 12 34 25 25 3 Kranj 11 38 32 17 3 Maribor 26 34 16 14 11 Maribor 18 36 19 15 12 Ptuj 17 46 20 11 6 Ptuj 11 44 26 10 9 Murska Sobota 33 54 8 41 Murska Sobota 30 51 14 41 0% 20% 40% 60% 80% 100% ph (< 4,6) ph (4,6-5,5) ph (5,6-6,5) ph (6,6-7,2) ph (> 7,2) 0% 20% 40% 60% 80% 100% ph (< 4,6) ph (4,6-5,5) ph (5,6-6,5) ph (6,6-7,2) ph (> 7,2)
Razmere v Sloveniji Velika variabilnost v založenosti tal s P in K: 41 63 % travniških tal in 6 31 % njivskih tal je siromašno založenih s P (odvisno od območja) 20-48 % njivskih tal je čezmerno ali ekstremno založenih s P (odvisno od območja) 14 39 % travniških tal in 4 15 % njivskih tal je siromašno založenih s K (odvisno od območja) Babnik in sod., 2011
Razmere v Sloveniji Velik delež kislih tal: SV Slovenija 80 % travniških in 70 % njivskih tal je kislih (ph<6,2) Babnik in sod., 2011
Pregled vsebnosti makro-elementov v voluminozni krmi s slovenskih kmetij Rezultati 3175 vzorcev, ki so bili analizirani v obdobju 2000-2010 Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Vir: Verbič in sod., 2011
Vsebnosti P v krmi Concentrations of P in forages Vsebnost P (g/kg sušine) 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Travna silaža Grass silage Seno - Hay 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina Normativ (20 kg mleka/dan) I 4/1 = 0,57 I 4/1 = 0,44 I 4/1 = 0,43 Koruzna silaža Maize silage
Vsebnosti K v krmi Concentrations of K in forages Vsebnost K (g/kg sušine) 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Travna silaža Grass silage Seno - Hay 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina Normativ (20 kg mleka/dan) I 4/1 = 0,44 I 4/1 = 0,45 I 4/1 = 0,53 Koruzna silaža Maize silage
Sklepi Velika variabilnost - pri večini rudninskih snovi je povprečna vsebnost zadnje četrtine vzorcev za dva ali večkrat manjša od povprečja prve četrtine
Sklepi Približno tri četrtine travnih silaž in ena polovica vzorcev sena vsebuje preveč K za krave pred telitvijo
Kakovost sena v Sloveniji vsebnost P (rezultati analiz iz slovenskih laboratorijev 2000-2010) Povprečna vsebnost P 2,64 g/kg 42 % vzorcev < 2,5 g/kg sušine skladno s podatki o založenosti tal Delež siromašno založenih travniških tal s P 44-63 % (podatki po Kmetijsko gozdarskih zavodih, Babnik in sod., 2011)
Vsebnost P v krmi Kor.sil./Maize silage Seno/Hay Trav.sil./Grass silage 5 Vsebnost P / P concentration (g/kg sušine/dm) 4 3 2 1 y = 0,0002x + 1,81 R 2 = 0,92** y = 0,0005x - 0,97 R 2 = 0,85* y = -9E-06x + 2,04 R 2 = 0,02 n.s. 0 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 Mlečnost / Milk yield (kg/305 dni/days)
Vsebnost K v krmi Kor.sil./Maize silage Seno/Hay Trav.sil./Grass silage Vsebnost K / K concentration (g/kg sušine/dm) 35 30 y = 0,0023x + 12,9 R 2 = 0,86* 25 20 15 y = 0,0024x + 3,75 R 2 = 0,89* 10 5 0 y = 0,0005x + 4,82 R 2 = 0,89* 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 Mlečnost / Milk yield (kg/305 dni/days)
Bilanca K pri kravi s prirejo 5000 kg mleka/laktacijo K v blatu in urinu 93 kg K v mleku 7 kg K v krmi 100 kg
Količina zaužitega in z mlekom izločenega P Osnovni obrok: seno, travna silaža, koruzna silaža Osnovni obrok: seno, travna silaža 40 40 Fosfor / Phosphorus (kg/leto / kg/year) 35 30 25 20 15 10 5 0 MVM MK Seno KS TS 4000 6000 8000 10000 Fosfor / Phosphorus (kg/leto / kg/year) 35 30 25 20 15 10 5 0 B MVM MK Seno TS 4000 6000 8000 10000 Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days) Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days)
Količina zaužitega in z mlekom izločenega K Osnovni obrok: seno, travna silaža, koruzna silaža Osnovni obrok: seno, travna silaža 180 180 Kalij / Potassium (kg/leto / kg/year) 160 140 120 100 80 60 40 20 A Seno MK KS TS Kalij / Potassium (kg/leto / kg/year) 160 140 120 100 80 60 40 20 B Seno MK TS 0 4000 6000 8000 10000 0 4000 6000 8000 10000 Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days) Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days)
Sklepi Presežki P in K po kravi so odvisni od intenzivnosti prireje oz. mlečnosti krav (od zaužite količine in vsebnosti P in K v močni krmi, MVM in voluminozni krmi) Pri intenzivni prireji mleka (nadpovprečna mlečnost in število krav po hektarju) lahko računamo s postopnim kopičenjem P in K v tleh, kar je z vidika okolja in zdravja živali neugodno. Pomanjkanje P in K v tleh, ki ga kažejo analize tal so v veliki meri posledica prekislih tal. V Sloveniji se srečujemo z velikimi razlikami po območjih v kislosti in založenosti tal s P in K. Za učinkovito gospodarjenje s P in K na kmetiji je pomembno vzdrževanje ustreznega ph tal ter poznavanje vsebnosti P in K v tleh in v krmi.
Leta 1854 Živinska gnojila
Živinska gnojila
Hranila v živinskih gnojilih (ocene za Slovenijo) Živinska gnojila prispevajo: 50 % dušika 60 % fosforja 70 % kalija Vrednost hranil: 40 milijonov
Vsebnosti rastlinskih hranil v živinskih gnojilih (kg na t ali m 3 ) N P 2 O 5 K 2 O Gnojevka 3,6 (1,5-4,8) 1,6 (0,6-2,1) 4,0 2,4-5,2 Hlevski gnoj 4,7 3,4-6,5 3,0 1,8-4,1 5,1 3,1-7,3 Gnojnica 1,5 0,3-2,6 0,3 0,1-0,3 3,9 1,9-7,6 Najpomembnejši dejavnik variabilnosti: redčenje Verbič in sod., 2017
Vsebnosti P in K v različnih krmilih izraženo v P 2 O 5 in K 2 O (kg/t) P 2 O 5 K 2 O Koruzno zrnje 7,3 3,6 Sojine tropine 16,9 30,0 Močna krma 16,5 9,1 Travna silaža, povprečna (40% SS) 3,1 13,5 Verbič in sod., 2017
Vsebnost rastlinskih hranil v živinskih gnojilih glede na intenzivnost reje Gnojevka: - v intenzivnih rejah 10 % več N in P - vsebnosti K niso povezane z intenzivnostjo Hlevski gnoj: - v intenzivnih rejah 10 % več N in 20-25 % več K in P Gnojnica: - v intenzivnih rejah 25 % več N in 40 % več P - v intenzivnih rejah 15 % manj K
Koliko rastlinskih hranil je na prikolici? 2045 kg 11 kg N 12 kg P 2 O 5 12 kg K 2 O
Bilančni presežek P Pri interpretaciji upoštevati: 41-63 % travniških tal siromašno založenih s P (analiza po območjih) 6-30 % njivskih tal siromašno, 12-53 % pa čezmerno založenih s P (analiza po območjih) Slaba založenost tal s P vpliva na bilanco N (odvzem N, simbiotska vezava N)
Pridelek / Yield (t/ha) Pridelek, vsebnost K v krmi (mnogocvetna ljuljka) in tleh 1. košnja 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 A Pridelek / Yield K-CC K K v tleh / K in soil 60 50 40 30 20 10 a ac bc bc bc bc ac ac ac 0 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Gnojenje / Fertilisation (K 2 O kg ha -1 ) 80 70 Vsebnost K / K concentration Vir: Babnik in sod., 2009
Vsebnost elementov v mnogocvetni ljuljki v odvisnosti od gnojenja s K Ca Mg P K Ca, P, Mg v krmi / in forage (g/kg DM) 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 1. košnja / 1 st cut 0 50 100 150 200 250 300 300 350 400 35 30 25 20 15 10 5 0 K v krmi / in forage (g/kg DM) Gnojenje / Fertilisation (kg K 2 O/ha) Vir: Babnik in sod., 2009
25 42 % Delež vzorcev (%) 20 15 10 5 28 % 0 < 15 15-20 20-25 25-30 30-35 35-40 40-45 >45 Vsebnost K v travnih silažah (g/kg SS) Vir: KIS, 2005
ZA KONEC