PRORAČUN OBČINE TOLMIN ZA LETO Obrazložitve. Občina Tolmin, občinska uprava

Similar documents
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

Atim - izvlečni mehanizmi

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana

OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA

Program Obzorje 2020

Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Cesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2014

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT 2015

Akcijski načrt e-uprave do 2004

LETNI PROGRAM DELA JZP IZOLA za leto 2017

Vzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.

Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK

Revizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije

Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ

Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost

Finančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

SKLEP O KREDITNIH ZAVAROVANJIH

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA

Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi

PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU S POUDARKOM NA SISTEMU NAPREDOVANJ IN NAGRAJEVANJ JAVNIH USLUŽBENCEV

PREDLOG DECEMBER 2012 Letni delovni in finančni načrt javnega zavoda Šola za ravnatelje za leto 2013 z obrazložitvami

Poročilo Javnega zavoda Posoški razvojni center za leto 2017

NAVODILA ORGANA UPRAVLJANJA ZA NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE IZVAJANJA KOHEZIJSKE POLITIKE V PROGRAMSKEM OBDOBJU

Letni delovni in finančni načrt javnega zavoda Šola za ravnatelje za leto 2010 z obrazložitvami

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 784. o razglasitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) Št.

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

ANALIZA STROŠKOV SODNIH IZTERJAV FIZIČNIH OSEB V IZBRANI BANKI

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN

DOKTORSKA DISERTACIJA. Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji

Republike Slovenije. 4. člen (uresničevanja namena zakona)

MAGISTRSKO DELO Program: Management informacijskih sistemov Smer: Analiza in načrtovanje informacijskih sistemov. eporočanje FINANČNIH PODATKOV OBČIN

KAZALO 1. UVOD 2. INFLACIJSKA GIBANJA 3. NAPOVEDI GOSPODARSKIH GIBANJ ZA DVE LETI 4. KRATKOROČNE USMERITVE DENARNE POLITIKE

PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?

Odprava sodnih zaostankov

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Projektna pisarna v akademskem okolju

Posebno poročilo št. 19/2016. Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN POVPREČNE DROBNOPRODAJNE CENE

RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO

MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE

SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112

FINANČNI NAČRT PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE ZA LETO 2007

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVII

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO

Javni razpisi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljub ljana, objavlja

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)

Letni delovni in finančni načrt javnega zavoda Šola za ravnatelje za leto 2013 z obrazložitvami

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA

Cesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2016

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

PRESOJA INVESTICIJE V IZGRADNJO STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA HRVAŠKI OBALI

Key words: Croupier, tip, gambling desks, gambling slot machines, salary, gambling, tourism, catering industry

ENERGETSKA PRENOVA IN STORITEV ENERGETSKEGA UPRAVLJANJA JAVNIH OBJEKTOV V DRAVSKI IN MISLINJSKI DOLINI

VLOGA GEODEZIJE V PROCESU PROJEKTIRANJA THE ROLE OF SURVEYING IN THE DESIGN EGINEERING PROCESS

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013

PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

Zbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah

Revizija revizije ocene stroškov 2. tira

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV IN EKONOMSKO VREDNOTENJE NALOŽBE V IZGRADNJO KAMPA VILI

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Del I. (Besedilo velja za EGP)

NAČRT TRŽENJA ZA PODJETJE KOMUNALA NOVA GORICA D.D.

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Transcription:

PRORAČUN OBČINE TOLMIN ZA LETO 2017 Obrazložitve Občina Tolmin, občinska uprava december 2016

Kazalo 1. UVOD... 1 2. SPLOŠNI DEL... 3 2.1. Bilanca prihodkov in odhodkov... 3 2.1.1. Prihodki... 3 2.1.2. Odhodki... 29 2.2. Račun finančnih terjatev in naložb... 30 2.3. Račun financiranja... 31 2.4. Stanje sredstev na računih 31. decembra 2016... 33 3. POSEBNI DEL... 35 3.1. Finančni načrt 0001: OBČINSKI SVET... 35 3.2. Finančni načrt 0002: NADZORNI ODBOR... 36 3.3. Finančni načrt 0003: ŽUPAN... 37 3.4. Finančni načrt 0004: OBČINSKA UPRAVA... 42 3.5. Finančni načrt 0005: KS DOLENJA TREBUŠA... 135 3.6. Finančni načrt 0006: KS DOLJE - GABRJE... 136 3.7. Finančni načrt 0007: KS GORENJA TREBUŠA... 137 3.8. Finančni načrt 0008: KS GRAHOVO OB BAČI... 138 3.9. Finančni načrt 0009: KS HUDAJUŽNA - OBLOKE... 138 3.10. Finančni načrt 0010: KS IDRIJA PRI BAČI... 139 3.11. Finančni načrt 0011: KS KAMNO - SELCE... 140 3.12. Finančni načrt 0012: KS KNEŽA... 141 3.13. Finančni načrt 0013: KS LJUBINJ... 142 3.14. Finančni načrt 0014: KS MOST NA SOČI... 143 3.15. Finančni načrt 0015: KS PEČINE... 144 3.16. Finančni načrt 0016: KS PODBRDO... 145 3.17. Finančni načrt 0017: KRAJEVNA SKUPNOST POLJUBINJ... 146 3.18. Finančni načrt 0018: KS PONIKVE... 147 3.19. Finančni načrt 0019: KS RUT - GRANT... 148 3.20. Finančni načrt 0020: KS SLAP OB IDRIJCI... 149 3.21. Finančni načrt 0021: KS STRŽIŠČE... 150 3.22. Finančni načrt 0022: KS ŠENTVIŠKA GORA... 151 3.23. Finančni načrt 0023: KS TOLMIN... 152 3.24. Finančni načrt 0024: KS TOLMINSKI LOM... 153 3.25. Finančni načrt 0025: KS VOLARJE... 154 3.26. Finančni načrt 0026: KS VOLČE... 155 3.27. Finančni načrt 0027: KS ZATOLMIN... 156 4. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV... 159 5. KADROVSKI NAČRT... 161 6. PRILOGE... 163

Uvod Proračun Občine Tolmin za leto 2017 2 S t r a n

1. UVOD Občina lahko sprejme proračun le za eno leto, lahko pa tudi za dve leti. V primeru sprejemanja proračuna za dve leti občinski svet sprejme dva proračuna, za vsako leto posebej. Občina Tolmin je ta način začela prakticirati ob sprejemu proračunov za leti 2009 in 2010. Čeprav je dosedanja praksa potrdila določene prednosti, ki jih omogoča dvoletno planiranje proračunskih prejemkov in izdatkov, se je župan odločil, da občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, enako kot leta 2015 in leta 2016, predloži proračun le za leto 2017. Čas priprave aktualnega proračunskega okvira namreč, podobno kot leta 2015 in 2016, poleg ukrepov v smeri omejevanja tekočega segmenta proračunske porabe zaznamujejo priprave na v večini primerov z zamikom pričakovane objave javnih razpisov za črpanje sredstev v programskem obdobju 2014 2020. Že v postopku sprejemanja proračuna za leto 2016 smo pojasnili, da se je politika črpanja evropskih virov sredstev z novo finančno perspektivo bistveno spremenila, saj regije in posledično občine nimajo več na razpolago doslej pripadajoče kvote (dosedanji t.i. ukrep»razvoj regij«), sredstva pa so prioritetno usmerjena h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest, pretežni del sredstev se namenja»mehkim«projektom in bistveno manj investicijam, kar še zlasti velja za zahodno Slovenijo. Prijave manjših, občinskih projektov niso več mogoče, projekti morajo zasledovati vsaj regijsko komponento, temelječo na povezovanju več občin, pa tudi drugih partnerskih institucij. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 odpira občinam le možnosti pridobitve zunanjih virov za: gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture naslednje generacije (razpis naj bi bil objavljen v letu 2017), energetsko obnovo stavb javnega sektorja, ki so v lasti in uporabi neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov in občin (za Občino Tolmin je zaradi intenzivnih vlaganj v energetsko obnovo javnih stavb v preteklih letih to področje postalo manj zanimivo), ukrepe na podlagi izdelanih celostnih prometnih strategij (po izdelavi vseh strategij, ki so v teku, je pričakovan razpis za izvedbo ukrepov). Zaradi omejenih možnosti izvajanja investicij iz operativnega programa Občina Tolmin išče druge možnosti, ki jih ponujata predvsem: dva čezmejna programa sodelovanja, in sicer program Slovenija Italija in Slovenija Avstrija ter LAS Dolina Soče, ki je pridobil sredstva treh evropskih skladov, in sicer kmetijskega, ribiškega in sklada za regionalni razvoj. Na prvi javni razpis za standardne projekte v okviru programa Slovenija Italija sta bila septembra 2016 prijavljena dva projekta, pomembna za občino Tolmin, in sicer projekt, povezan s padalstvom, in projekt, povezan s trajnostno mobilnostjo. V tem trenutku razpolagamo le z informacijo, da bo izbor projektov znan junija 2017. V letu 2017 naj bi državi Slovenija in Italija vzpostavili mehanizem izbora t.i. strateških projektov, ker pa ta instrument operativno ni dorečen, je v tem trenutku težko napovedovati, katere vsebine in pod katerimi pogoji bo v okviru le-tega moč prijavljati. Predvidoma bo šele v letu 2018 objavljen še en razpis za standardne projekte čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija, na katerega bo Občina Tolmin prijavila projekte, upoštevajoč pri tem rezultate aktualnega prvega javnega razpisa in interese partnerjev na čezmejnem prostoru. Znano je le, da bo razpisana kvota sredstev za drugi javni razpis še skromnejša. Občina Tolmin namerava pristopiti tudi v dve projektni ideji za prijavo na program čezmejnega sodelovanja Slovenija Avstrija, prvi projekt se osredotoča na nesmučarske oblike turizma, drugi na področje gasilstva. Prijava obeh bo v odvisnosti od interesa avstrijske strani možna spomladi 2017, rezultati pa bodo predvidoma znani konec leta 2017 ali pa šele začetek leta 2018. Občina Tolmin se bo vse do leta 2023 aktivno vključevala tudi v izvajanje projektov LAS Dolina Soče. 16. decembra 2016 je bil objavljen prvi javni poziv za izbor projektov za uresničevanje strategije LAS Dolina Soče, na katerega bo Občina Tolmin prednostno prijavila projekt ureditve prostorov za delovanje coworking centra v Tolminu. 1 S t r a n

Uvod Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Kljub doseganju ugodnejših makroekonomskih in gospodarskih gibanj septembrska jesenska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj namreč napoveduje, da se bodo v letu 2016 zabeležena ugodna gospodarska gibanja v prihodnjih dveh letih nadaljevala, dinamiko nadaljnje rasti bruto domačega proizvoda naj bi zaznamovale predvsem državne investicije, vezane na obseg črpanja EU sredstev je aktualni predlog Odloka o proračunu Občine Tolmin za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: proračun za leto 2017) pripravljen z upoštevanjem manj ugodne javnofinančne kondicije občine na strani pričakovanih prihodkov, ki so posledica nadaljevanja v preteklih letih prisotnega omejevanja javnofinančnih prihodkov z državne ravni. Slednje terja vzdržnost in nadaljevanje omejevalnih ukrepov na strani pričakovane porabe, še zlasti pri načrtovanju tekoče proračunske porabe (tekočih odhodkov in tekočih transferov). Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/2016; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS1718) je določil povprečnino za leto 2017 v višini 530,00 EUR, kar je sicer 1,53 % nad ravnijo povprečnine, občinam dodeljene v letih 2015 in 2016, a to ne bo pokrilo občinam naloženih dodatnih finančnih obveznosti iz naslova delne odprave varčevalnih ukrepov na področju plač javnih uslužbencev in rasti socialnih transferov. Nadaljevanje prihodkovnega izpada pa se občinam tudi v letu 2017 obeta iz naslova investicijskih sredstev, ki se na podlagi 23. člena ZFO-1 iz državnega proračuna občinam namenjajo sofinanciranju investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. Čeprav naj bi občinam po ZFO-1 od vključno leta 2012 dalje za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna pripadala sredstva v višini 6,00 % skupne primerne porabe občin, so občinam ta sredstva že v letih od 2010 do leta 2013 pripadla le v višini 4,00 %, v letu 2014 2,00 % in v letu 2015 le še 1,00 % skupne primerne porabe. Gre sicer za začasen ukrep, določen z varčevalnim Zakonom za uravnoteženje javnih financ. V postopku pogajanj z Vlado RS sta reprezentativni združenji občin za leto 2017, podobno kot v letu 2016, vendarle uspeli doseči nekoliko ugodnejši izplen, primerjalno na pretekla leta, skladno z ZIPRS1718 bodo namreč občinam v državnem proračunu za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena na razpolago nepovratna sredstva v višini 2,00 % skupne primerne porabe ter povratna sredstva (neobrestovano zadolževanje občin v proračunu države) za sofinanciranje investicijskih projektov občin v višini 3,00 % skupne primerne porabe občin. Ker je bil pri načrtovanju pretežnega dela tekoče proračunske porabe za leto 2015 ukrep proporcionalnega zniževanja, takrat v višini 5,00 % glede na porabo iz leta 2014, že uporabljen, pri pripravi proračuna za leto 2017, podobno kot proračuna leta 2016, tovrstnega omejevanja proračunske porabe nismo privzeli, kar pa ne pomeni, da načrtovanje ni sledilo realnemu vrednotenju potreb, razen v primerih, ko vrsto in višino proračunskih izdatkov občini narekujejo zakonski in podzakonski predpisi, predpisani normativi in standardi, ki pa občinam nalagajo ali bolje, iz državnega proračuna prelagajo vse širši nabor pristojnosti in nalog, še zlasti na področju socialnega varstva. Da je pričujoč predlog proračuna za leto 2016 nastajal v občini investicijsko izredno nenaklonjenem prehodnem času, zaznamovanem s pripravami na novo, finančno neobetavno programsko obdobje 2014 2020, pove že bežen prelet skozi načrtovane proračunske prihodke, ki so razen omenjenega investicijskega vira iz naslova 23. člena ZFO-1 v celoti neprojektnega značaja, posledično temu pa je tudi načrtovana proračunska poraba v letu 2017 investicijsko izrazito skopa. Neupoštevaje prenos v preteklih letih prevzetih proračunskih obveznosti v izvajanje in/ali plačilo v breme proračuna 2017 in brez upoštevanja proračunskega vira iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture, ki se nujno nameni za obnovitvene in razširitvene investicije v gospodarsko javno infrastrukturo, je trenutno razpoložljiv prosti investicijski potencial občine ocenjen zgolj na okoli 2.078.000,00 EUR. Leto 2017 bo zato nujno podrejeno intenzivnim naporom pri snovanju projektov za pridobivanje evropskih virov sredstev v obdobju do leta 2020, ki so primerjalno na preteklo programsko obdobje skromni in občinam, brez regionalnega povezovanja, omejeno dostopni. Eden izmed nujnih korakov na tej poti zato predstavlja tudi v letu 2017 načrtovana obravnava in sprejem v letu 2016 začete novelacije veljavnega razvojnega programa Občine Tolmin do leta 2020, s katero bodo projektni predlogi in njihovi potencialni viri financiranja ponovno revidirani in prilagojeni možnostim, ki jih ponuja nov evropski finančni okvir. 2 S t r a n

2. SPLOŠNI DEL Splošni del proračuna sestavljajo: - Bilanca prihodkov in odhodkov, - Račun finančnih terjatev in naložb in - Račun financiranja. Pri pripravi splošnega dela proračuna se upošteva tudi stanje na računih ob koncu preteklega leta, v primeru proračuna za leto 2017 torej stanje na računih proračuna in krajevnih skupnosti na dan 31. december 2016, ki je ustrezno stanju»splošnega sklada za drugo«, ki se v poslovnih knjigah občine izkazuje v bilanci stanja na analitičnem kontu 9009 00. Načrtovano stanje na računih proračuna na dan 31. december 2016 predstavlja oceno in bo natančno ugotovljeno z zaključnim računom proračuna občine za leto 2016. 2.1. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 2.1.1. PRIHODKI Ocenjeni prihodki proračuna Občine Tolmin za leto 2017 znašajo 10.639.693,81 EUR. Plan vključuje tudi prihodke vseh 23 krajevnih skupnosti. V Bilanci prihodkov in odhodkov za leto 2017 so na strani prihodkov prikazani: - DAVČNI PRIHODKI (skupina 70), - NEDAVČNI PRIHODKI (skupina 71), - KAPITALSKI PRIHODKI (skupina 72), - TRANSFERNI PRIHODKI (skupina 74). Vrednosti in deleži posamezne skupine prihodkov v strukturi načrtovanih prihodkov Občine Tolmin za leto 2017 so naslednji: Skupina kontov Vrsta prihodkov Višina prihodkov Delež v celotni strukturi prihodkov za leto 2017 70 Davčni prihodki 8.792.018,00 EUR 82,63 % 71 Nedavčni prihodki 1.218.301,65 EUR 11,45 % 72 Kapitalski prihodki 119.885,95 EUR 1,13 % 74 Transferni prihodki 509.488,21 EUR 4,79 % SKUPAJ: 10.639.693,81 EUR 100,00 % DAVČNI PRIHODKI 7000 Dohodnina Dohodnina občinski vir (700020) Plan prihodkov občine iz naslova dohodnine, ki se iz državnega proračuna občini namenjajo za financiranje primerne porabe, za leto 2017 temelji na izračunu primerne porabe občine ter zneskih prihodkov občine za financiranje primerne porabe (višina dohodnine in finančne izravnave) za leto 2017, ki jih je Ministrstvo za finance (MF) objavilo 6. oktobra 2016, upoštevaje takratni predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS1718), s katerim je bila povprečnina za leto 2017 predlagana v višini 530,00 EUR. Povprečnino to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin 3 S t r a n

Splošni del Proračun Občine Tolmin za leto 2017 in predstavlja ključen parameter pri izračunu občini pripadajoče dohodnine je Državni zbor Republike Slovenije s sprejemom ZIPRS1718 17. novembra 2016 v predlagani višini tudi potrdil, zato lahko predhodne podatke MF o naštetih prihodkovnih kategorijah že upoštevamo tudi kot dokončne. Izračun že upošteva tudi ažurirane vrednosti ostalih parametrov (število in starostna struktura prebivalcev, dolžina lokalnih cest in javnih poti ter površina občine po stanju 1. januar 2016, podatek o višini dohodnine po odmernih odločbah za leto 2014, izdanih zavezancem, ki so imeli 31. decembra 2014 stalno prebivališče v občini Tolmin, in strukturni delež le-te glede na ostale občine v Republiki Sloveniji). Izhodišče reprezentativnih združenj občin (ZOS in SOS) za pogajanja za povprečnino za leto 2017 je bilo 536,00 EUR, kolikor je občinam pripadlo v letu 2014, povečano še za dodatne stroške iz naslova zakonskih obveznosti zaradi razveljavitve ukrepa ukinitve subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj, stroške zaradi dviga stroškov dela na osnovi dogovora med Vlado RS in sindikati ter zaradi rednih napredovanj in dviga vrednosti plačnih razredov, ter upoštevanja gospodarske rasti, čemur bi po predlogu občin ustrezala povprečnina 543,00 EUR na prebivalca. Vladna stran je občinam najprej ponudila 524,00 EUR, predlagala je tudi spremembo formule o delitvi primerne porabe med občine tako, da bi večjo težo dobila gostota prebivalstva, končno pa je pristala na 530,00 EUR, kar je najmanj 20,00 % manj kot bi občinam pripadalo po metodološkem izračunu. Povprečnina, ki bo občinam dodeljena v letu 2017, je torej za 8,00 EUR višja kot leta 2016 (522,00 EUR), kar bo v proračun Občine Tolmin v letu 2017 nateklo skupaj za 8.004.798,00 EUR prihodov iz naslova dohodnine. Primerjalno na leto 2016 to predstavlja 11,02% porast, nominalno ovrednoten na 802.489,00 EUR. Iz naslova dohodnine, tega najpomembnejšega proračunskega vira, bo v letu 2017 Občina Tolmin financirala 99,00 % priznane primerne porabe, ki je z 8.088.048,00 EUR le za 1,23 % višja kot leta 2016. Razliko do primerne porabe bo pokrila s sredstvi finančne izravnave, evidentiranimi na prihodkovnem kontu 740000. Skladno z ZFO-1 občinam pripada skupaj 54,00 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba. Način izračuna dohodnine natančneje opredeljuje 14. člen ZFO-1. 7030 Davki na nepremičnine V Bilanci prihodkov in odhodkov se v konto 7030 vštevajo naslednje kategorije prihodkov: - 703000 Davek od premoženja od stavb od fizičnih oseb, - 703001 Davek od premoženja od prostorov za počitek in rekreacijo, - 703003 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) od pravnih oseb in - 703004 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) od fizičnih oseb. Davek od premoženja (703000 in 703001) Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bilo 31. marca 2014 izvajanje Zakona o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 101/2013) razveljavljeno, posledično pa se do uvedbe (novega modela) davka na nepremičnine kot vir financiranja občine poleg NUSZ tako kot je to veljalo do konca leta 2013 štejejo tudi prihodki od davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov. Predmet obdavčitve je nepremično premoženje fizičnih oseb, in sicer: stanovanjski prostori, prostori za počitek in rekreacijo ter garaže. Do ureditve pripadnosti prihodkov od davka od nepremičnega premoženja z zakonom, prihodek od davka od premoženja na posest stavb pripada občini, na območju katere je stavba. Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ali prostore za počitek in rekreacijo. Zavezanec za davek od stavb in prostorov za počitek in rekreacijo je lastnik oziroma uživalec, ne glede na to, ali to premoženje uporablja sam ali ga daje v najem. Osnova za določitev davka je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek ali rekreacijo. Davek od premoženja sestavljata davek od premoženja od stavb fizičnih oseb (konto 703000) in davek od premoženja od prostorov za počitek in rekreacijo (konto 703001). Višina načrtovanih prihodkov za leto 2017 iz omenjenih dveh davčnih virov je v skupnem znesku 35.000,00 EUR določena primerljivo pričakovani realizaciji v letu 2016. 4 S t r a n

Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Splošni del Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (703003 in 703004) Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bilo 31. marca 2014 izvajanje Zakona o davku na nepremičnine razveljavljeno, posledično pa se do uvedbe (novega modela) davka na nepremičnine, skladno z ZOF-1, kot vir financiranja občine štejejo tudi prihodki od NUZS. Upoštevaje dejstvo, da se uvedba davka na nepremičnine, po neuspeli uvedbi z letom 2014, ponovno zamika oziroma sprejem in uvedba tega zakona v letu 2017 nista predvidena, proračun za leto 2017 v samo vsebino in način obremenitve tega pomembnega davčnega prihodka lokalne skupnosti, ki vključuje NUSZ od pravnih oseb in NUSZ od fizičnih oseb, ne posega. Kot osnova za oceno NUSZ je tako upoštevana povprečna višina obremenitve NUSZ na m² stanovanjskih oziroma poslovnih površin, pri čemer se višina obremenitve NUSZ izračunava ločeno za fizične in za pravne osebe. Kot temeljno izhodišče za pripravo planskega okvira NUSZ tako pri fizičnih kot pri pravnih osebah je za leto 2017 služila ocena pričakovane realizacije za leto 2016, nekoliko znižana zaradi ocene, da bo ta prekoračila plansko vrednost predvsem zaradi v zadnjem času ažurnejših postopkov davčnih izterjav pri neplačnikih. Vrednost točke za izračun NUSZ se s 1. januarjem 2017 ne bo spremenila, ostaja enaka višini od 1. januarja 2016, ki jo je občinski svet potrdil decembra 2015. V letu 2017 se torej pričakuje, da bodo prihodki iz naslova obeh virov NUSZ občinski proračun obogatili kumulativno za 385.000,00 EUR, 4,40 % več kot načrtovano in okoli 5,00 % manj kot v času priprave tega dokumenta pričakovano v letu 2016, pri čemer naj bi NUSZ od pravnih oseb (konto 703003) prispeval 190.000,00 EUR, NUSZ od fizičnih oseb (konto 703004) pa 195.0000,00 EUR. 7031 Davki na premičnine Davek od premoženja na posest plovnih objektov (703100) Obdavčitev premoženja (posest vodnih plovil) od 1. januarja 2007 dalje samostojno ureja Zakon o davkih na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/2006), po katerem se davek plačuje od: - plovil daljših od petih metrov, ki so vpisana v evidencah, vzpostavljenih na podlagi zakonov, ki urejajo plovbo po morju in celinskih vodah, razen plovil v gradnji; - plovil daljših od petih metrov, katerih lastniki oziroma lastnice so rezidenti RS in izpolnjujejo tehnične pogoje za vpis v evidence plovil iz prejšnje alineje, vendar v njih niso vpisana; in - plovil daljših od petih metrov, katerih lastniki so rezidenti RS in izpolnjujejo tehnične pogoje za vpis v evidence plovil iz prve alineje, vendar v njih niso vpisana, ker so registrirana v tujini. V 3. členu navedenega zakona je določeno, da prihodki od plovil po tem zakonu, katerih lastniki so rezidenti RS, pripadajo občini glede na stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež zavezanca za davek od plovil, prihodki od davka od plovil po tem zakonu, katerih lastniki so nerezidenti, pa pripadajo občini glede na sedež organa, pristojnega za vodenje evidence plovil. Davčna obveznost se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, in sicer se ugotovi kot seštevek splošnega dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila, in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila. Iz osnovnega predmeta obdavčitve je razvidno, da davek izvira iz zasebnega lastništva, zaradi česar na višino prihodka iz tega naslova občina ne more vplivati. Plan prihodka iz tega naslova za leto 2017 zato sloni na podatku o pričakovani realizaciji v letu 2016, nominalno enaki 420,00 EUR. 7032 Davki na dediščine in darila Davek na dediščine in darila (703200) Po Zakonu o davku na dediščine in darila je predmet obdavčitve premoženje (nepremičnine, premičnine, premoženjske in druge stvarne pravice), ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo. Osnova obdavčitve je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja (po odbitku dolgov, stroškov in bremen). Prihodki iz tega naslova pri dedovanju ali podaritvi nepremičnin in pravic na nepremičninah pripadajo občini, v kateri je nepremičnina; v primeru dedovanja ali podaritve premičnin, premoženjskih in drugih stvarnih pravic pa občini, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče ali sedež (če stalnega bivališča v Republiki Sloveniji nima, se upošteva začasno bivališče). Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Ta davčni vir je opredeljen kot lastni davčni vir občine. 5 S t r a n

Splošni del Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Gre za prihodek, ki ga je nemogoče natančno predvideti, saj je odvisen od števila zaključenih postopkov dedovanj in vrednosti predmetov dedovanja ter daril. Na te postopke (tako na njihovo število, kot tudi na njihovo vsebino) občina ne more vplivati, niti jih ne more predvideti. Prav to je razlog, da prihodki iz tega naslova med leti precej nihajo, medtem ko so na primer leta 2015 dosegli 87.352,00 EUR, so v skoraj enajstmesečnem obdobju leta 2016 dosegli le 30.402,00 EUR. Planska vrednost prihodkov iz naslova davka na dediščine in darila za leto 2017 je zato manj optimistična, enaka planski višini za leto 2016, nominalno enaki 25.000,00 EUR, kar je za okoli 37,00 % pod ocenjeno realizacijo tega vira v letu 2016. 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje V Bilanci prihodkov in odhodkov se v okvir konta 7033 vštevata naslednja prihodkovna vira: - 703300 Davek na promet nepremičnin od pravnih oseb in - 703301 Davek na promet nepremičnin od fizičnih oseb. Davek na promet nepremičnin (703300, 703301) Podlaga obdavčitve je Zakon o davku na promet nepremičnin. Plačuje se na osnovi prometa nepremičnin (tj. vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, zamenjava nepremičnin, finančni najem nepremičnine ) ter od odplačane ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja stavbne pravice. Prihodki od davka pripadajo proračunu občine, v kateri nepremičnina leži. Z ZFO-1 je status tega prihodka opredeljen kot lastni davčni vir občine. Ocena teh prihodkov za leto 2017 vključuje davek na promet nepremičnin od pravnih oseb (konto 703300) in fizičnih oseb (konto 703301). Pri pripravi plana za leto 2017 smo predpostavili nadaljevanje v letu 2015 in 2016 zabeleženega, po padcu v letu 2013 na raven kriznega leta 2009, ponovno povečanega prometa na trgu nepremičnin ter istočasnega nadaljevanja trenda zniževanja cen nepremičnin, kar dopušča sklepati na nadaljevanje v letih 2015 in 2016 zabeležene stabilizacije padanja prihodkov občinskega proračuna iz naslova davkov na promet nepremičnin. Primerjava pričakovane realizacije v letu 2016 glede na realizacijo leta 2015 namreč obeta le zanemarljiv upad obravnavanega davčnega vira, medtem ko bo ta primerjalno na realizacijo leta 2014 oziroma leta 2013 kar za okoli 8,00 % oziroma 11,00 % nižji. Kumulativni plan prihodkov iz naslova davkov na promet nepremičnin na kontu 7033 je za leto 2017 v znesku 80.000,00 EUR zato postavljen primerljivo (kumulativno in strukturno) v letu 2016 pričakovani realizaciji. 7044 Davki na posebne storitve Davek na dobitke od iger na srečo (704403) Prejemke iz naslova davka na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (loterija, tombola, loto, športna napoved, športna stava, srečelov in druge podobne igre) občina prejema na podlagi Zakona o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (Uradni list RS, št. 24/2008), pri čemer se za dobitek po tem zakonu šteje vsak dobitek, ne glede na obliko, v kateri je bil izplačan, in ki je višji od 300,00 EUR. V 4. členu prej navedenega zakona je določeno, da prihodek od davka na dobitke pripada proračunu občine, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče. Če zavezanec za plačilo tega davka nima stalnega prebivališča v Sloveniji, pripada prihodek od davka na dobitke proračunu občine, v kateri ima začasno prebivališče, če pa zavezanec v Sloveniji nima ne stalnega in ne začasnega prebivališča, pripada prihodek od davka na dobitke proračunu občine, v kateri ima sedež prireditelj igre na srečo. Višina tega davka je odvisna od dejanskih dobitkov, ki so predmet obdavčenja in se razporejajo posameznim občinam glede na stalno bivališče zavezanca za plačilo davka (prejemnika dobitka). Pri izplačilu dobitka nad določeno vrednostjo se obračuna 15,00% davek na dobitke od iger na srečo, pri čemer davčno osnovo predstavlja vrednost dobitka. Po ZFO-1 je davek na dobitke od klasičnih iger na srečo lastni davčni vir občine. Prihodek občine iz naslova davka na dobitke od iger na srečo je skoraj nemogoče napovedati ali ga zanesljivo planirati, saj je odvisen od dejanskih dobitkov občanov s stalnim prebivališčem na območju občine pri igrah na srečo. Upoštevaje zabeležen padajoč trend doseganja prihodka iz tega naslova v 6 S t r a n

Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Splošni del zadnjih letih, so za leto 2017 pričakovani davčni prilivi iz tega naslova predvideni konservativno, in sicer v višini 1.800,00 EUR, kar je okoli 8,00 % pod realizacijo tega vira v letu 2015. Pričakovana vrednost realiziranih vplačil iz naslova davka na dobitke od iger na srečo v letu 2016 izjemoma navzgor pomembno odstopa od povprečja, zato ne more služiti kot oprijemljivo plansko izhodišče. Razlog temu sta bili namreč dve vrednostno izdatnejši vplačili, prvo je doseglo 1.500,00 EUR, drugo pa kar 15.000,00 EUR, čemur se je z Rebalansom proračuna št. 1/2016 z desetkratnim povišanjem izjemoma prilagodil planski znesek za leto 2016. 7047 Drugi davki na uporabo blaga ali opravljanje storitev Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (704700) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijske in komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, površinske vode ali posredno v podzemne vode. Osnovo za obračun, višino ter način odmere ter plačevanja okoljske dajatve ureja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012, 98/2015). Medtem, ko zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja industrijske odpadne vode, okoljsko dajatev odvajajo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), pa pri zavezancih za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in vplačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (pri nas Komunala Tolmin d.o.o.). Osnova za obračun okoljske dajatve je seštevek enot obremenitve, ki nastanejo v tekočem koledarskem letu zaradi odvajanja komunalne odpadne vode na celotnem območju izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Znesek okoljske dajatve na enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije. Pri uporabnikih, ki imajo merjeno porabo vode (števci), se okoljska dajatev zaračunava na m 3 porabljene vode, pri tistih, ki nimajo merjenja vode (pavšalisti) in pri tistih, ki imajo lastno vodo, pa se okoljska dajatev zaračunava na osebo. Na začetku leta se na bazi lanskih podatkov izračuna predvideno višino dajatve, ki naj bi jo Komunala Tolmin d.o.o. pobrala (mesečna akontacija okoljske dajatve predstavlja dvanajstino seštevka enot obremenitve na letni ravni iz preteklega koledarskega leta). Vsak mesec Komunala Tolmin d.o.o. predhodno izračunano akontacijo okoljske dajatve za pretekli mesec nakaže občini. V začetku naslednjega leta (marca) se izvede poračun med obračunanimi akontacijami in dejansko pobrano okoljsko dajatvijo. Ta dajatev je namenski prihodek občinskega proračuna. Z marcem 2017 bo opravljen poračun med obračunanimi akontacijami in dejansko pobrano okoljsko dajatvijo v letu 2016, ki bo pokazal, ali je bil s strani Komunale Tolmin d.o.o. v letu 2016 pobran znesek okoljske dajatve višji/nižji od obračunanega, kar bo nominalno zahtevalo ustrezen poračun v dobro/v breme občinskega proračuna za leto 2017. Posledično bodo v občinski proračun vplačani akontativni zneski okoljske dajatve v letu 2017, primerjalno na leto 2016, ustrezno višji/nižji, saj določitev le-teh temelji na realizaciji dajatve v preteklem letu. Višina okoljske dajatve se zaračunava tudi glede na to, ali je uporabnik priključen na čistilno napravo ali ima samostojno greznico - če ima samostojno greznico, se zaračunava 100,00 % višina okoljske dajatve, če pa voda odteka na čistilno napravo, se zaračunava le določen delež višine okoljske dajatve, ker je voda delno prečiščena. Na višino pobrane okoljske dajatve torej vplivajo tudi morebitni zagoni novih čistilnih naprav, zadnji zagon čistilne naprave na Kamnem oktobra 2015 je bil delno že upoštevan pri pripravi plana za leto 2016, zato iz tega naslova bistvenega vpliva na znižanje pobrane okoljske dajatve v letu 2017 več ne pričakujemo. Za leto 2017 je prihodek občinskega proračuna iz naslova okoljske dajatve ocenjen v višini, primerljivi z Rebalansom proračuna št. 1/2016 navzdol korigirani planski vrednosti, prilagojeni pričakovani realizaciji v letu 2016. V trenutku priprave tega gradiva je bilo po podatkih Komunale Tolmin d.o.o. do konca septembra 2016 pobrane 131.178,34 EUR okoljske dajatve, kar bo ob predpostavki nadaljevanja tega trenda v letu 2016 nateklo okoli 175.000,00 EUR dajatve. Če k temu dodamo še vpliv padca količine prodane vode, zabeleženega v letu 2016, ki bo prek pričakovano negativnega poračuna med obračunano in pobrano dajatvijo za leto 2016 znižal priliv dajatve v občinski proračun za leto 2017, je plan za leto 2017 oblikovan v višini 170.000,00 EUR. 7 S t r a n

Splošni del Proračun Občine Tolmin za leto 2017 V letu 2017 bo okoljska dajatev namensko porabljena za pokrivanje stroškov vzdrževanja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, stroškovno načrtovanih na proračunski postavki 041510»Gradnja in investicijsko vzdrževanje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav«. Turistična taksa (704704) Turistična taksa predstavljala namenski lastni proračunski vir in sodi med izvirne prihodke občine. Podlaga za pobiranje in določanje višine turistične takse ter njeno namensko porabo je opredeljena z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in Odlokom o turistični taksi v občini Tolmin. Turistična taksa je namenski vir financiranja spodbujanja turizma na ravni turističnega območja in se porablja za dejavnosti in storitve v javnem interesu (informacijsko-turistična dejavnost, spodbujanje razvoja in trženja turističnih proizvodov in celovite turistične ponudbe, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, organizacija prireditev ipd.). Turistična taksa, ki jo turist plača za eno nočitev na območju občine Tolmin, je od leta 2005 do konca leta 2014 znašala 1,01 EUR, od 1. januarja 2015 dalje pa znaša 1,265 EUR. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke (najkasneje aprila za prihodnje koledarsko leto). V občinski proračun realizirana vplačila turistične takse v obdobju januar oktober 2016, dosežena v skupni višini 86.127,33 EUR, primerjalno na enako obdobje leta 2015 beležijo 12,80% porast, čemur razlog gre pripisati: - 7,30% porastu števila realiziranih nočitev v obdobju januar oktober 2016 (78.873 nočitev) v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 (73.527 nočitev) brez upoštevanja nočitev v okviru šotorišč na prireditvenih prostorih; - v letu 2016 glede na leto 2015 4,30% porastu števila realiziranih nočitev, realiziranih v okviru začasnih kampov oziroma šotorišč, vzpostavljenih v času festivalov dogodkov v občini Tolmin v letu 2016,. Pavšalna ocena nočitev, ki je bila v letu 2016 izhodišče za določitev taksne obveznosti tistih festivalskih dogodkov, ki zaradi množičnega obiska ne prakticirajo vodenja evidence dejansko realiziranih nočitev (MetalDays, Punk Rock Holiday in Overjam Reggae Festival) smo ohranili na ravni leta 2015, za ostale dogodke (Gora Rocka, Kreativni tabor Sajeta, Soča Outdoor Festival, Halamoye Dance Festival) pa število nočitev temelji na poročilih o dejansko realiziranih nočitvah. Iztržek občinskega proračuna iz naslova 60.596 nočitev, (pavšalno ali dejansko) realiziranih v okviru začasnih kampov oziroma šotorišč, vzpostavljenih v času šestih festivalov dogodkov v občini Tolmin v letu 2016 spričo nižje določene taksne obveznosti (0,31 EUR/nočitev) je občinski proračun obogatil za 18.784,76 EUR. Če za leto 2016 odštejemo turistično takso, pobrano iz naslova nočitev, realiziranih v okviru festivalskih dogodkov (turistična taksa je, razen za Kreativni tabor Sajeta, v tem delu že v celoti poravnana) in se omejimo zgolj na nočitve, realizirane pri registriranih ponudnikih, ugotovimo, da je v tem delu pobrana turistična taksa v letu 2016, primerjalno na leto 2015, za 15,40 % višja ob istočasno le 7,30% višjem številu registriranih nočitev, kar dovoljuje sklepati na izboljšano plačilno disciplino. Višina načrtovanih prilivov turistične takse za leto 2017 je s 75.000,00 EUR določena približno 20,00 % pod ocenjeno realizacijo le-te v letu 2016. V prid konservativnemu planiranju namreč govori zlasti dejstvo, da je napoved turističnega obiska težko predvidljiva, saj je odvisna od številnih dejavnikov (vreme, učinkovitost in prepoznavnost opravljenih promocijskih aktivnosti ). Pričakuje se, da bo dobršen del iztržka turistične takse (prek 70,00 %) v letu 2017 dosežen pri 124 (trenutno) registriranih ponudnikih nastanitvenih kapacitet, razlika pa pri organizatorjih večdnevnih festivalskih dogodkov na območju občine Tolmin v letu 2017, zahvaljujoč nadaljevanju v letu 2012 vpeljanega režima zaračunavanja in pobiranja turistične takse za turiste, nastanjene v (začasnih) šotoriščih, organiziranih v času trajanja večdnevnih prireditvenih dogodkov. Turistična taksa se bo v letu 2017 porabila za nadaljnje infrastrukturno urejanje prireditvenega prostora Sotočje (del proračunske postavke 041416 v višini 60.000,00 EUR) in za financiranje programa javnega dela, namenjenega vzdrževanju turistične infrastrukture na območju občine (del proračunske postavke 041001»Javna dela«v višini 15.000,00 EUR). Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest (704708) Eden od namenskih prihodkov proračuna Občine Tolmin je tudi pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki jo plačujejo lastniki zasebnih (fizične in pravne osebe) in državnih (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) gozdov. Zavezanci dajatev vplačujejo na ustrezen prehodni račun pri Upravi za javna 8 S t r a n

Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Splošni del plačila, iz katerega se po veljavnem delitvenem razmerju ta prazni na vplačilne račune občin. Sredstva pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so strogo namenska občina jih sme porabiti le za vzdrževanje in popravilo gozdnih cest v zasebnih in državnih gozdovih. Ker je bilo z odločbo Ustavnega sodišča RS 31. marca 2014 izvajanje Zakona o davku na nepremičnine razveljavljeno, se do uvedbe (novega modela) davka na nepremičnine, skladno z ZOF-1, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest še nadalje šteje med druge lastne vire financiranja občin, in sicer ta pristojbina občini pripada v višini, kot je določena v aktu o njeni uvedbi, tj. v Uredbi o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. V letu 2016 ocenjeni prihodki občinskega proračuna iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki so nižji od doseženih v preteklih letih, so služili kot primerljivo izhodišče za oceno planske vrednosti za leto 2017 - slednja je s 15.000,00 EUR postavljena nižje od planskih in realiziranih vrednosti preteklih let in, upoštevaje v zadnjih treh letih zabeležen padajoč trend tega prihodkovnega vira, kar okoli 13,00 % pod pričakovano realizacijo pristojbine v letu 2016. Nekoliko bolj natančna višina bo znana šele po podpisu pogodbe o vzdrževanju gozdnih cest med občino, MKGP in Zavodom za gozdove Republike Slovenije (ZGS), s katero bodo urejene obveznosti ZGS glede priprave programa vzdrževanja gozdnih cest, ter obveznosti občine in ministrstva glede izvedbe programa in financiranja stroškov izvedbe del v letu 2017. NEDAVČNI PRIHODKI 7102 Prihodki od obresti Prejete obresti od vezanih depozitov (710201) V okvir prihodkov od obresti na vpogled (konto 710200) sodi prihodek iz naslova tekočih obresti za depozite na vpogled, ki jih ima občina pri bankah in drugih finančnih institucijah. Na tem kontu se evidentirajo tudi obresti depozita preko noči (zakladnica MF prosta denarna sredstva vseh neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ob zaključku dne, preko noči, nalaga v poslovno banko, ki jo določi občina gre za t.i. sistem Enotnega zakladniškega računa). Zaradi negativnega obrestovanja, ki ga za depozite na vpogled od julija 2014 dalje obračunava Banka Slovenije, obresti iz tega naslova ne načrtujemo. Poleg tega pa je občina, kljub rekordno nizki obrestni meri za depozite na bančnem trgu, pretežni del leta 2016 še vršila redno mesečno vezavo prostih denarnih sredstev, in sicer v višini, ki je še zagotavljala potrebno likvidnost proračuna (konto 710201 prihodki od obresti od vezanih depozitov). Pri določitvi višine načrtovanih prihodkov iz naslova obresti za leto 2017 so podatki o ocenjeni realizaciji teh prihodkov v letu 2016 delno uporabno izhodišče. Pričakujemo sicer nadaljevanje v preteklih letih zabeleženega drastičnega padca obrestnih mer na bančnem trgu, bo pa v letu 2017 poslabšano likvidnostno stanje proračuna občine (v letu 2016 se je povprečna mesečna vezava gibala okoli 2 mio EUR, v letu 2017 pa obseg prostih proračunskih sredstev najverjetneje ne bo tolikšen, da bi ob trenutni, rekordno nizki bančni obrestni meri vezavo deponiranih sredstev upravičeval kot gospodarno), ne glede na to pa bomo v okviru možnega morebitne presežke sredstev vezali in se na ta način izognili negativnemu obrestovanju. Upoštevaje predstavljeno je plan prihodkov iz naslova obresti od vezanih depozitov občine za leto 2017 oblikovan v višini 1.000,00 EUR. Prihodki od obresti pri krajevnih skupnostih pa, tako na vpogled kot od vezanih depozitov, v letu 2017 niso načrtovani. 7103 Prihodki od premoženja Prihodki iz naslova najemnin za zemljišča in gozdove (710300) Občina Tolmin ima sklenjene zakupne pogodbe o oddaji kmetijskih zemljišč v lasti Občine Tolmin v zakup za namen pridelave krme za rejo živine in/ali pašo živine. Kmetijska zemljišča se oddajajo v zakup po 9 S t r a n

Splošni del Proračun Občine Tolmin za leto 2017 določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (po postopku javne ponudbe pri UE Tolmin) izključno za potrebe kmetijske pridelave. Zakupne pogodbe so sklenjene za dobo pet let, ki jo Zakon o kmetijskih zemljiščih določa kot minimalno časovno trajanje zakupa, s pogodbami določena letna zakupnina pa je določena in primerljiva s cenikom Sklada kmetijskih zemljišč. Prihodkovni plan kmetijskih zakupnin za leto 2017 se prilagaja trenutni situaciji, ko ima občina sklenjenih 22 zakupnih pogodb, na podlagi katerih je vsota letnih zakupnin ovrednotena na 1.691,35 EUR. Prihodki od najemnin za poslovne prostore (710301, 7103010, 7103011) Občina Tolmin ima sklenjene najemne pogodbe za oddajo poslovnih prostorov za: poslovni prostor v pritličju poslovno-stanovanjske hiše Trg 1. maja št. 7 (frizerski salon), poslovni prostori na Dijaški ulici št. 12 (Klub tolminskih študentov), poslovni prostor na Tumovem drevoredu 7 (Društvo upokojencev Tolmin), poslovni prostori v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta na Grahovem pri Bači št. 21 (od 1. septembra 2016 dalje le še Telekom Slovenije, kajti Pošta Slovenije je odpovedala najem), poslovni prostori na Prešernovi ulici št. 4 v Tolminu, poslovni prostori v objektu Most na Soči št. 52 (lekarna) in poslovni objekt bivše cestne baze Poljubinj št. 91 (najemna pogodba sklenjena do konca maja 2017). Pričakovani prihodki iz tega naslova (konto 710301»Prihodki od najemnin za poslovne prostore«) za leto 2017 so načrtovani upoštevaje v tem trenutku veljavne, zgoraj naštete najemne pogodbe, na podlagi katerih vsota letnih najemnin znaša okoli 30.000,00 EUR, pri čemer predpostavljamo, da bodo vsi najemniki najemnino redno plačevali. Povečanje najemnin, primerjalno na pretekla leta, izvira iz po obnovi poslovnih prostorov v objektu Prešernova ulica 4 obnovljenih najemnin razmerij. Poleg naštetih, Občina Tolmin v najem oddaja tudi klet, pritličje in 4. nadstropje stavbe Trg M. Tita št. 8 (najemnika sta Zavod RS za zaposlovanje in Renova 412 d.o.o.). Ker so ti poslovni prostori v skupni lasti občin Bovec, Kobarid in Tolmin, upravlja pa jih Občina Tolmin, se neto pobrana najemnina (najemnina zmanjšana za obratovalne stroške ter stroške tekočih in morebitnih investicijskih vlaganj) konec leta razdeli med vse tri občine v enakih deležih. Zgolj zaradi večje preglednosti in lažje sledljivosti se pobrana najemnina za te poslovne prostore evidentira ločeno, na posebnem analitičnem kontu 7103010»Prihodki od najemnin za poslovne prostore DB«. Planski okvir iz tega naslova je za leto 2017 postavljen v višini 3.700,00 EUR, kar je sicer za 34,50 % manj od vsote iz najemnih pogodb izhajajočih letnih najemnin, ker smo že upoštevali možnost, da se z enim od najemnikov zaradi poslabšanih pogojev uporabe prostorov (ogrevanje) dogovorimo o znižanju najemnine. Med prihodke od najemnin za poslovne prostore, ki se stekajo v proračun Občine Tolmin, se vštevajo tudi planski prihodki od najemnin za poslovne prostore, ki jih obračunavajo krajevne skupnosti, in sicer na posebnem analitičnem kontu 7103011»Prihodki od najemnin za poslovne prostore KS«. Prihodek, ki ga krajevna skupnost realizira iz tega naslova, je namenski prihodek in ga lahko porabi le krajevna skupnost, ki ga je dejansko realizirala. Iz tega razloga je v finančnih načrtih v nadaljevanju naštetih krajevnih skupnosti v enakih zneskih predvidena tudi poraba sredstev na strani odhodkov. Za leto 2017 plan prihodkov od najemnin za poslovne prostore KS, ki skupno znaša 30.655,48 EUR, vključuje naslednje prihodke: KS Tolmin: redne najemnine za poslovne prostore na Mestnem trgu 5 v višini 12.000,00 EUR in občasne najemnine iz naslova občasnih oddaj Tornijeve dvorane na Rutarjevi ulici 5 v višini 8.000,00 EUR, KS Volče: redne najemnine od oddaje prostorov krajevne skupnosti za gostilno v Volčah v višini 3.150,00 EUR, KS Kneža: redne najemnine za oddajo prostorov za gostilno Bar Pri Tincu na Kneži v višini 1.425,48 EUR, KS Dolenja Trebuša: letne najemnine za oddajo poslovnih prostorov Dolenja Trebuša 70 podjetju EMOK d.o.o. ter podružnični OŠ Dolenja Trebuša v skupni višini 500,00 EUR, KS Slap ob Idrijci: redne najemnine za oddajo prostorov Doma Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci v višini 1.600,00 EUR in redne najemnine za oddajo prostora, v katerem je bila prej Pošta v višini 2.400,00 EUR, KS Poljubinj: redne najemnine za oddajo prostorov krajevne skupnosti Poljubinj 62 (zgornje nadstropje) v višini 480,00 EUR, KS Gorenja Trebuša: redna (letna) najemnina za oddajo poslovnega prostora v objektu KS Gorenja Trebuša 41 najemniku Telekom Slovenije d.d. v višini 300,00 EUR, KS Most na Soči: najemnine za oddajo prostorov v poslovnem objektu»vodna hiša«v najem občasnim najemnikom v višini 800,00 EUR. 10 S t r a n

Proračun Občine Tolmin za leto 2017 Splošni del Pri določitvi višine načrtovanih prihodkov iz naslova najemnin za poslovne prostore KS za leto 2017 so upoštevana najemna razmerja, aktualna v času priprave proračunskega plana. Prihodki od najemnin za stanovanja (710302) Občina Tolmin trenutno razpolaga s 113 stanovanji, od teh je 105 neprofitnih, 7 je tržnih, eno pa je službeno. S službenim stanovanjem razpolaga Zdravstveni dom Tolmin, ki zanj pobira tudi najemnino. Tri neprofitna stanovanja so začasno prazna oziroma v postopku oddaje, in sicer dve v širši okolici Tolmina, eno pa v samem centru mesta. Priprava planskega okvira za leto 2017 temelji na v tem trenutku aktualnem (november 2016) podatku o vsoti najemnikom občinskih stanovanj zaračunanih mesečnih najemnin, ki znaša 10.430,97 EUR, kar bi na letni ravni občinski proračun oplemenitilo za 125.171,69 EUR. Plan, na podlagi izkušenj preteklih let, nadalje sloni tudi na predpostavki, da bo dejansko pobrane le okoli 95,00 % zaračunane najemnine, kar se odraža z določitvijo končnega plana najemnin za leto 2017 v višini 118.900,00 EUR. Veliko najemnikov najemnine namreč ne plačuje redno, prav plačilna disciplina najemnikov pa je tudi najpogostejša kršitev najemnega razmerja. Januarja 2016 je dolg iz naslova neplačevanja najemnin znašal 16.836,08 EUR, z doslednim ukrepanjem, tako lastnice Občine Tolmin, kot tudi upravnika stanovanj, pa se je do konca meseca oktobra 2016 znižal za nekaj več kot 3.500,00 EUR in je znašal 13.314,50 EUR. Ob vsaki zamudi s plačilom najemnine upravnik stanovanj najemniku najprej pošlje opomin, ko pa ta trikrat zamudi s plačilom najemnine, mu opozorilo pošlje še najemodajalka Občina Tolmin. V opozorilu se najemniku določi dodaten, navadno 30. dnevni rok, v katerem mora poravnati vse obveznosti ter se ga obvesti, da bomo v primeru neplačila pričeli s postopkom odpovedi najemne pogodbe iz krivdnega razloga. Navadno se dolžniki po prejetem opozorilu zglasijo na Občini, kjer se sklene dogovor, na kakšen način bodo poravnali dolžni znesek. V skrajnem primeru, če se dolžnik na opomine oziroma opozorilo ne odzove, upravnik občinskih stanovanj začne s postopkom prisilne izterjave. Izterjave so le delno uspešne, saj navadno tisti dolžniki, ki dolga ne poravnajo že v teku postopka, nimajo premoženja oziroma imajo prenizke dohodke. V teh primerih upravnik nima več možnosti za ukrepanje, zato je nadaljevanje postopka prepuščeno lastnici, Občini Tolmin, ki proti neplačniku lahko vloži tožbo za odpoved najemne pogodbe, nato pa sledi deložacija. Po tem skrajnem ukrepu Občina poseže samo v primeru, ko prej izčrpa vse možnosti. Trenutno je iz razloga neplačevanja najemnine v teku ena deložacija. Občina Tolmin pa kot lastnica stanovanj, v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, subsidiarno odgovarja za obratovalne stroške najemnika. To pomeni, da v primeru, če najemnik ne plača obratovalnih stroškov, kot so npr. skupna elektrika, čiščenje skupnih prostorov, deratizacija, itd. ter komunalnih storitev, je to dolžna poravnati lastnica Občina Tolmin. Konec meseca oktobra 2016 je dolg iz naslova neplačil obratovalnih stroškov znašal 3.118,39 EUR, iz naslova neplačil komunalnih storitev pa 4.408,02 EUR. V zvezi z omenjenimi dolžnimi zneski, se dolžnike terja po dogovoru z upravnikom stanovanj oziroma Komunalo Tolmin. Za pobiranje najemnine je zadolžen upravnik občinskih stanovanj, to je družba Grad d.o.o. Tolmin, ki skrbi tudi za izterjavo od neplačnikov. Pobrano najemnino občini nakazuje mesečno. Prihodki od drugih najemnin (710304) Vključeni so prihodki od najemnin za javne površine, ki so v lasti Občine Tolmin in se skladno s koncem junija 2006 uveljavljenim občinskim Odlokom o oddajanju poslovnih stavb, poslovnih prostorov in javnih površin v najem (Primorske novice Uradne objave, št. 22/06) od 1. 7. 2006 dalje oddajajo v (plačljiv) najem. V plan prihodkov za leto 2016 so vključene v tem trenutku sklenjene pogodbe za: - postavitve letnih vrtov in teras gostinskih lokalov v centru Tolmina (pogodbe so sklenjene za nedoločen čas, in sicer v treh primerih za celoletni najem, v enem primeru pa za najem za čas sezone), - oddajo javne površine v Tolminu za potrebe skladiščenja športne opreme zaradi opravljanja registrirane dejavnosti najemnika (ena pogodba), - oddajo javne površine za potrebe skladiščenja gradbenega materiala (ena pogodba), - postavitev trafičnega kioska (ena pogodba), - občasno oddajo zakupljenih zemljišč na območju Sotočja za namen festivalskih dogodkov. Glede na izkušnje iz preteklih let pa je povpraševanje po najemu javnih površin za druge namene, ki jih tudi dovoljuje odlok, večinoma povezano z dejavnostmi, za katere odlok dopušča oprostitve plačila 11 S t r a n

Splošni del Proračun Občine Tolmin za leto 2017 najemnine (humanitarne, športne, kulturne, turistične dejavnosti in podobne akcije). Višina najemnine se izračunava na način kot ga določa zgoraj citirani odlok, in se mesečno usklajuje z veljavno povprečno ceno za m² stavbnega zemljišča. Prihodke iz tega naslova za leto 2017 planiramo v višini 6.600,00 EUR, kar je primerljivo ocenjeni realizaciji teh prihodkov v letu 2016 in je hkrati enako seštevku najemnin, ki bodo v letu 2017 aktualnim najemnikom fakturirane na podlagi trenutno sklenjenih najemnih pogodb. Morebitnih najemnin iz naslova občasnih najemov (npr. za postavitev prodajnih stojnic) plan ne vključuje, saj so te običajno realizirane redko in v zanemarljivih vrednostih. Prihodki od drugih najemnin - GJS (7103041) Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o. je vso javno infrastrukturo na podlagi določb Slovenskih računovodskih standardov (SRS) 35 (2006), ki po letu 2009 ne dopuščajo več izkazovati javne infrastrukture kot»sredstev v upravljanju«, v skladu z določilom SRS 35.38. (2006) na dan 1. januar 2010 prenesla iz svojih poslovnih knjig v poslovne knjige Občine Tolmin, dejanske lastnice vse javne infrastrukture. Prenos je bil izveden na osnovi Pogodbe o najemu infrastrukture, izvajanju gospodarskih javnih služb in izvajanju investicij na področju gospodarskih javnih služb z dne 10. decembra 2009, katero je sredi leta 2014 nadomestila nova pogodba. Občina Tolmin tako od 1. januarja 2010 dalje vso javno infrastrukturo vodi kot svoja osnovna sredstva, za njihovo dejansko uporabo pa Komunali Tolmin d.o.o. zaračunava najemnino, Komunala Tolmin na drugi strani pa vse storitve vzdrževanja Občini Tolmin od 1. januarja 2010 dalje zaračunava. Med prihodke od drugih najemnin, ki jih za najem javne infrastrukture v občinski proračun vplačuje gospodarska javna služba Komunala Tolmin d.o.o. (konto 7103 041»Prihodki od drugih najemnin GJS«), se na prihodkovni strani proračuna vštevajo naslednji prihodki: 7103 0411 7103 0412 7103 0413 7103 0414 Prihodki od drugih najemnin GJS (vodovodi), Prihodki od drugih najemnin GJS (kanalizacija in ČN), Prihodki od drugih najemnin GJS (zbiranje odpadkov) in Prihodki od drugih najemnin GJS (pokopališča). Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (uredba MEDO) je s 1. januarjem 2013 sprostila oblikovanje cen komunalnih storitev, kar konkretno pomeni, da te predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe, potrjuje pa jih občinski svet. Z omenjenimi elaborati je bilo sprejeto, da se pri izračunu najemnin za uporabo infrastrukture za izvajanje posamezne storitve javne službe upošteva amortizacijo le v višini stopnje izkoriščenosti zmogljivosti predmetne javne infrastrukture. Uredba MEDO namreč dopušča, da se stroški amortizacije izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju predpisane življenjske dobe (temu se je kasneje prilagodil tudi Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, ki je poleg sicer edino dopustnega enakomernega časovnega amortiziranja, za osnovna sredstva s področja gospodarskih služb izjemoma dopustil tudi časovno neenakomerno obračunavanje amortizacije). Dopustno je torej, da se amortizacija v času, ko se infrastruktura ne uporablja s polnimi zmogljivostmi (npr. na čistilno napravo se prvo leto priključi le 40,00 % predvidenih uporabnikov), obračuna po ustrezno znižanih amortizacijskih stopnjah, primanjkljaje obračunane amortizacije iz let, ko se je ta obračunavala po nižjih stopnjah od predpisanih, pa se nadomesti v kasnejših letih tako, da je osnovno sredstvo do konca življenjske dobe v celoti amortizirano. Ker uredba MEDO zahteva, da mora občina izvajalcu javne službe za uporabo javne infrastrukture obračunati najemnino najmanj v višini obračunane amortizacije, nam skladno z elaborati potrjeno znižano amortizacijo (v višini stopnje izkoriščenosti posamezne javne infrastrukture) dovoljuje ustrezno znižati tudi izvajalcu GJS obračunano najemnino. Ker se ta najemnina skozi ceno komunalne storitve v celoti prevali na uporabnike, se na ta način ublaži pritisk na dvig cen oz., v kolikor bi občinski svet potrdil nižjo ceno (tj. ceno, ki ne pokriva celotne najemnine), na potrebo po zagotavljanju subvencije cen iz občinskega proračuna. Plan prihodkov iz naslova najemnin za vodovode ter za kanalizacije in čistilne naprave, enako kot v letih 2014, 2015 in 2016, tudi za leto 2017 sloni na upoštevanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Tolmin, kot izhajajo iz elaboratov Komunale Tolmin d.o.o. o 12 S t r a n