ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA

ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA Sebastjan Kobal

ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA VSEBNOST SEČNINE V MLEKU DROBNICE MENTOR: Egon Volk, univ. dipl. inž. PROGRAM: Upravljanje podeželja in krajine SOMENTOR: Mateja Kavčič Korenjak, univ. dipl. inž. AVTOR: Sebastjan Kobal NOVA GORICA, maj 2013

POVZETEK Mlečni laboratorij Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je začel leta 2010, poleg drugih analiz v mleku, izvajati tudi analizo vsebnosti sečnine v mleku drobnice. Pri kravah molznicah se že dalj časa opravlja analizo vsebnosti sečnine v mleku. Rezultati analiz so že dobro raziskani in se uporabljajo za spremljanje preskrbljenosti mlečnih živali z beljakovinami in energijo ter za spremljanje zdravstvenega stanja živali. Ker sem lastnik kmetije, ki se ukvarja z rejo drobnice mlečnega tipa, sem se odločil, da za diplomsko delo preučim nekaj, kar bo zame, pa tudi za druge rejce in stroko, ki dela na tem področju, koristno. S pomočjo mentorja g. Egona Volka in somentorice ga. Mateje Kavčič Korenjak sem obdelal statistične podatke, zbrane za leto 2010 in 2011. Ključne besede: koze, ovce, mleko, sečnina ABSTRACT Dairy laboratory of the Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica has started to perform analyzes of urea content in goat milk in addition to other analyzes of milk. It has been a while since the analyse of urea content in milk is being performed with dairy cows. The results of the analizes are already researched and are used for monitoring the provision of milk animals with proteins and energy, as well their health state. Because I own a farm, which deals with the breeding of milk goats, I decided that I will research something that will be useful for me and others who work in this sector. With the help of the mentor mr. Egon Volk and comentor mrs. Mateja Kavčič Korenjak I have brought together the statistics for the years 2010 and 2011. Keywords: goat, sheep, milk, urea

ZAHVALA Na prvem mestu bi se rad zahvalil moji družini, ki me je skozi študij podpirala in mi pomagala, saj sem le tako lahko prišel do zastavljenega cilja. Gospodu Egonu Volku se zahvaljujem za mentorstvo, predlog teme te diplomske naloge ter strokovno pomoč pri njeni izdelavi. Gospe Mateji Kavčič Korenjak se zahvaljujem za somentorstvo ter pomoč pri zbiranju in obdelavi podatkov laboratorijskih analiz. Gospe Ingrid Kragelj sem hvaležen za strokovne nasvete pri računalniški obdelavi podatkov. Gospe Klavdiji Kancler se zahvaljujem za pomoč pri razvrščanju živali po pasmah. Posebna zahvala gre tudi moji sestri Barbari Kobal za pomoč pri oblikovanju besedila ter za jezikovni pregled. Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica sem hvaležen, da mi je omogočil izdelavo diplomske naloge, uporabo mlečnega laboratorija ter za posredovane podatke. Zahvaljujem se zaposlenim Višje strokovne šole Šolskega centra Nova Gorica za odlično organizacijo in izpeljavo študija. Sebastjan Kobal

KAZALO 1 UVOD... 1 2 UREA SEČNINA V MLEKU DROBNICE... 2 2.1 SEČNINA... 2 2.1.1 Sečnina v mleku... 3 2.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku... 4 2.2 SEČNINA V MLEKU DROBNICE... 9 2.2.1 Vsebnost sečnine v mleku ovc... 10 2.2.2 Vsebnost sečnine v mleku koz... 10 3 ANALIZA PODATKOV... 13 3.1 REZULTATI ANALIZ PRI OVCAH... 13 3.1.1 Rezultati analiz pri ovcah v letu 2010... 13 3.1.2 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah ovac v letu 2010... 16 3.1.3 Primerjava deležev sečnine med pasmami ovac v letu 2010... 23 3.1.4 Rezultati analiz pri ovcah v letu 2011... 26 3.1.5 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah ovac v letu 2011... 28 3.1.6 Primerjava deležev sečnine med pasmami ovac v letu 2011... 35 3.1.7 Primerjava rezultatov analiz v mleku ovac za leto 2010 in 2011... 38 3.2 REZULTATI ANALIZ PRI KOZAH... 41 3.2.1 Rezultati analiz pri kozah v letu 2010... 41 3.2.2 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah koz v letu 2010... 44 3.2.3 Primerjava deležev sečnine med pasmami koz v letu 2010... 51 3.2.4 Rezultati analiz pri kozah v letu 2011... 54 3.2.5 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah koz v letu 2011... 57 3.2.6 Primerjava deležev sečnine med pasmami koz v letu 2011... 63 3.2.7 Primerjava deležev sečnine v mleku koz za leto 2010 in 2011... 66 4 ZAKLJUČEK... 70 5 LITERATURA... 71 6 VIRI... 72

1 UVOD Mlečni laboratorij Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica opravlja, poleg rutinskih analiz mleka za določanje vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze, števila somatskih celic in skupnega števila mikroorganizmov v mleku, tudi analizo vsebnosti sečnine v mleku. Od leta 2010 pa izvaja tudi analizo vsebnosti sečnine v mleku drobnice, ki je pokazatelj oskrbljenosti molznih živali z razgradljivimi beljakovinami in energijo. Pri prireji kravjega mleka rejci krav podatke analiz vsebnosti sečnine v mleku že s pridom uporabljajo, saj se na tem področju stroka ukvarja že vrsto let in je že veliko raziskanega v tej smeri. Rejci krav, ki so vključeni v kontrolo, lahko rezultate svojih živali spremljajo preko spleta na Portalu govedo, kjer so natančno obdelani vsi podatki analize. Vsebnosti sečnine v mleku drobnice še niso tako raziskane kot pri govedu. Tudi zato je namen moje diplomske naloge statistično obdelati podatke analiz mleka drobnice, ki jih je v letih 2010 in 2011 izvajal mlečni laboratorij Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Iz rezultatov analize vsebnosti sečnine v mleku lahko ugotovimo morebitne motnje, ki so nastale zaradi nepravilne prehrane, razmerje med beljakovinami in energijo ter vrsto beljakovin (razgradljive in nerazgradljive beljakovine v vampu). Vsebnost sečnine pa je odvisna tudi od mnogih drugih dejavnikov, tako na primer od pasme, stadija laktacije, sezone, časa molže, telesne mase, količine in sestave mleka, bolezni ledvic in sorodnih tkiv. Sečnina nastane v jetrih kot presnovni produkt amoniaka, ki nastane pri presnavljanju razgradljivih beljakovin v vampu. Razgradljive beljakovine se v vampu pod vplivom encima ureaza razgradijo do amoniaka, ki služi za rast mikroorganizmov in tvorbo mikrobnega proteina v vampu. Amoniak, ki ga mikrobi ne morejo posrkati vase za tvorbo mikrobnega proteina, preide preko sluznice vampa v kri in po krvi v jetra, kjer se pretvori v ureo ali sečnino, ki se s sečem prek ledvic izloča iz telesa. Del sečnine preide v kri in skozi njo v vse ostale fiziološke tekočine, zato je prisotna tudi v mleku. Prav v mleku se jo najlažje določi, ker je bolj stabilna kot v krvi, jemanje vzorcev pa je neinvazivno in bolj enostavno. 1

2 UREA SEČNINA V MLEKU DROBNICE 2.1 Sečnina Urea ali sečnina je presnovni produkt amoniaka v jetrih, ki nastane pri presnavljanju razgradljivih beljakovin v vampu in je osnovna oblika izločanja dušika iz telesa sesalcev. Amoniak je za večino sesalcev zelo toksična spojina, zato se mora izločiti iz telesa. Razgradljive beljakovine se v vampu pod vplivom encima ureaza razgradijo do amoniaka, ki služi za rast mikroorganizmov in tvorbo mikrobnega proteina v vampu. Amoniak, ki ga mikroorganizmi ne morejo posrkati, preide prek sluznice vampa v kri in po krvi do jeter, kjer se presnovi v sečnino ali ureo. Sečnina se nato prek ledvic izloča iz telesa, del pa je preide v vse fiziološke tekočine (npr.kri, slino, mleko). Del amoniaka, ki se ne presnovi, se iz jeter ponovno vrne v vamp. Sečnina v telesnih tekočinah ne izvira le iz presežkov v vampu razgradljivih beljakovin, ampak tudi iz presežkov aminokislin, ki pridejo do telesnih tkiv. Aminokisline, ki se ne pretvorijo v mlečne beljakovine in se ne naložijo v telesna tkiva, se porabijo kot vir energije. Sproščeni dušik prispeva k celokupni sečnini, del te pa je sečnina v krvi in mleku. Aminokislini glutamin in alanin služita kot pomembna prenašalca amoniakovega dušika po organizmu. Ta proces je zelo pomemben, ker dušik, ki je vezan v tej obliki, za razliko od amoniaka, za organizem ni toksičen. Glutamin je aminokislina, ki služi za prenos amoniaka v netoksični obliki po organizmu. V krvi je prisoten v veliko večjih količinah kot ostale aminokisline. Glutamin je pomemben sestavni del sinteze beljakovin, predstavlja pa tudi pomemben vir energije za celice prebavnega trakta. Alanin omogoča posebno obliko prenosa aminoskupine v netoksični obliki v jetra. Glukoza-alaninski ciklus je ciklična presnovna pot, v kateri sodelujejo mišice in jetra. Po krvi se v mišice prenese glukoza, se tam razgradi do piruvata in nato v obliki alanina prenese nazaj v jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze. Ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k homeostazi glukoze v krvi. Nastanek amoniaka in sečnine se lahko zmanjša z uravnavanjem količine zaužitih v vampu razgradljivih in nerazgradljivih beljakovin. Večina visoko produktivnih mlečnih živali zaužije prevelike količine beljakovin, zaradi česar se jim poveča koncentracija sečnine v krvi. Presežek zaužitega dušika se izloči z blatom in sečem, kar predstavlja obremenitev za okolje. Zato je učinkovito izkoriščanje beljakovin pomembno tudi s tega vidika. 2

2.1.1 Sečnina v mleku Med vsebnostjo sečnine v mleku in vsebnostjo sečnine v krvi je visok koeficient povezanosti, vendar je določanje sečnine v mleku, v nasprotju z določevanjem sečnine v krvi, neinvazivno. Vzorčenje je lažje, vsebnost sečnine v mleku pa je tudi bolj stabilna, saj je preko dneva manj variabilna kot vsebnost sečnine v krvi. Na podlagi vsebnosti sečnine v mleku lahko ugotavljamo, kako se izkorišča dušik v prebavi in presnovi mlečnih živali. Sečnina v mleku je praktičen pripomoček za ugotavljanje primernosti krmljenja beljakovinskih in energijskih virov. Spremljanje sečnine igra pomembno vlogo pri vodenju reje mlečnih živali, saj je pokazatelj razmerja med razgradljivimi beljakovinami in energijo in nam služi kot pripomoček za uravnavanje krmnega obroka. S pomočjo koncentracije sečnine v mleku lahko ugotovimo, ali so mlečne živali ustrezno oskrbljene z beljakovinami in energijo. S korekcijo neustreznega razmerja lahko izboljšamo prirejo mleka in zdravstveno stanje živali. VAMP Beljakovine krme Amoniak Mikrobne beljakovine TANKO ČREVO Resorpcija aminokislin JETRA Presnova amoniaka v sečnino Beljakovine v blatu Beljakovine v mleku Sečnina v mleku Sečnina v seču Slika 1: Poenostavljena shema presnove beljakovin pri molznicah. (Vir: Verbič, Babnik, 2009). Vsebnost sečnine v mleku in krvi se izraža v različnih enotah (mmol/l, mgn/10 ml, mg/100 ml), v Sloveniji pa uporabljamo enoto mg sečnine/100 ml mleka. Če je vsebnost sečnine podana kot mg sečninskega dušika (N)/100 ml, je to potrebno pomnožiti s faktorjem 2,13, da dobimo vrednost v, če pa je vsebnost podana v mmol/l, je vrednost treba pomnožiti s faktorjem 5,99. 3

Vsebnost sečnine v mleku se med posameznimi vrstami mlečnih živali razlikuje, zato so normalne vrednosti lahko povsem drugačne. Normalna vsebnost sečnine v mleku krav je 10-30. Vsebnosti sečnine v ovčjem in kozjem mleku niso tako raziskane in natančne kot pri kravah. V svetu je spremljanje sečnine v kravjem mleku zelo raziskano in služi kot pripomoček za uravnavanje krmnega obroka in nadzor zdravstvenega stanja živali. Primerjave mlečnih krav in mlečnih ovac, ki so prejemale v obroku enako količino surovih beljakovin, kažejo, da je vsebnost sečnine v ovčjem mleku za 5-15 višja kot vsebnost sečnine v kravjem mleku. Tako premajhne kot prevelike vsebnosti sečnine v mleku so lahko problematične. Premajhne vsebnosti sečnine v mleku kažejo na premajhne vsebnosti amoniaka v vampovem soku, kar posredno kaže na neugodne razmere za rast vampovih mikroorganizmov. Upočasnjeno je prebavljanje krme v predželodcih, zaradi česar se zmanjšata zauživanje krme in sinteza mikrobnih beljakovin. Prevelike vsebnosti sečnine v mleku so kazalec prevelike tvorbe amoniaka v predželodcih, zaradi česar živali porabijo več energije za izločanje dušika iz telesa. Presnavljanje amoniaka v sečnino obremenjuje jetra, v hlevu se poveča vsebnost amoniaka v zraku, kar ni ugodno za počutje ljudi in živali, pogosto pa pride tudi do motenj v reprodukciji. Zelo velike vsebnosti sečnine v mleku kažejo na slabo izkoriščanje beljakovin, mogoče reprodukcijske težave, alkalozo, zgodnjo embrionalno smrt in šepanje. Zelo nizke vsebnosti sečnine v mleku kažejo na razmere, ki omejujejo prebavo celuloze v vampu, zmanjšujejo zauživanje krme in pridelek mikrobnih beljakovin v vampu, kar lahko pripelje do zakisanja vampa ali acidoze. 2.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku Na vsebnost sečnine v mleku vpliva predvsem prehrana in dejavniki, ki so vezani na vodenje reje in prirejo mleka. Na vsebnost sečnine v mleku lahko vpliva katerikoli dejavnik, ki vpliva na prebavo in presnovo beljakovin. Vsebnost sečnine v mleku je odvisna tudi od bolezni ledvic, preskrbe z vodo in specifičnega vpliva posamezne živali. Razlike med posameznimi molznicami so lahko zelo velike tudi pri enako sestavljenih in krmljenih obrokih. 4

Prehranski dejavniki so: vsebnost surovih beljakovin v obroku in njihova razgradljivost, vsebnost energije in nevlaknastih ogljikovih hidratov v obroku, razmerje med voluminozno krmo in koncentrati, razmerje med beljakovinami in energijo, razmerje med surovimi beljakovinami in nevlaknastimi ogljikovimi hidrati in razmerje med razgradljivimi surovimi beljakovinami in nevlaknastimi ogljikovimi hidrati. Dejavniki, vezani na vodenje reje in prirejo mleka, so: količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin, vsebnost somatskih celic, zaporedna laktacija, stadij laktacije, sezona in pasma, tehnologija reje in način krmljenja živali (ločeno krmljenje, mešalna prikolica). 2.1.2.1 Vpliv prehrane na vsebnost sečnine v mleku Največji vpliv na vsebnost sečnine v mleku ima prehrana. Vsebnost sečnine v krvni plazmi in vsebnost sečnine v mleku sta med seboj dobro povezani, zato lahko vsebnost sečnine v mleku uporabljamo za spremljanje oskrbljenosti vampovih mikroorganizmov z amoniakom. Pri optimalni oskrbljenosti z amoniakom v vampu je prebava ogljikovih hidratov in sinteza mikrobnih beljakovin največja. Če je vsebnost amoniaka v vampu premajhna, se zaradi neugodnih razmer za rast mikroorganizmov zmanjšuje prebavljivost organske snovi, predvsem vlaknine. Zauživanje krme se zaustavi in žival dobi premalo energije in beljakovin, kar ima za posledico manj mleka, ki vsebuje manj beljakovin, maščob in laktoze. Pokazatelj tega stanja je nizka vsebnost sečnine v mleku. Zelo majhne vsebnosti sečnine v mleku kažejo na razmere, ki omejujejo prebavo celuloze v vampu, zmanjšujejo zauživanje krme in pridelek mikrobnih beljakovin v vampu. Majhne vsebnosti sečnine v mleku so povezane s pomanjkanjem razgradljivih beljakovin v vampu. 5

Značilne so predvsem za obroke, v katerih primanjkuje dodatek beljakovinskih krmil (npr.obrok, sestavljen samo iz koruzne silaže ali mrve). Posledice pomanjkanja razgradljivih beljakovin v vampu so: Prebava krme v vampu, predvsem celuloze, se zmanjša in upočasni. Zmanjša se količina zaužite krme. Zaradi zmanjšane količine zaužite krme in njene prebavljivosti se oskrbljenost molznic z energijo zmanjša, kar ima za posledico tudi zmanjšanje mlečnosti. V obdobju po telitvi lahko pomanjkanje razgradljivih beljakovin povzroča negativno energijsko bilanco, posledično tudi slabšo plodnost. Zaradi pomanjkanja dušikovih spojin se zmanjša pridelek mikrobnih beljakovin v vampu. Zmanjša se oskrbljenost molznic z izkoristljivimi beljakovinami, posledično temu padejo beljakovine v mleku. Če je vsebnost amoniaka v vampu prevelika, kar je posledica krmljenja obrokov s preveliko vsebnostjo razgradljivih surovih beljakovin v vampu, so razmere v predželodcih neugodne za rast in razmnoževanje mikroorganizmov. Posledica je lahko alkaloza predželodcev. Zmanjša se mlečnost in vsebnost beljakovin v mleku. Pokazatelj takega stanja je visoka vsebnost sečnine v mleku. Presežki razgradljivih beljakovin v vampu pripeljejo do velikih vsebnosti sečnine v mleku. Zelo visoke vrednosti razgradljivih beljakovin imajo mlada paša, zelena krma in travna silaža. Še posebej visok vpliv na vsebnost sečnine v mleku imajo travne ruše, ki vsebujejo veliko metuljnic, travne silaže, ki so pripravljene iz preveč vlažne krme ter obroki, ki vsebujejo prevelike količine beljakovinskih krmil (kot so oljne tropine ali pogače). Posledice presežka razgradljivih beljakovin v vampu so: Živali izločajo s sečem zelo velike količine dušika. Izkoriščanje beljakovin je slabo. Zaradi velike vsebnosti sečnine v seču se lahko poveča koncentracija amoniaka v hlevskem zraku. Splošne rejske razmere se poslabšajo. Pri presnovi amoniaka v sečnino se porabi zelo veliko energije, kar je še posebej problematično, če so presežki amoniaka povezani z zelo veliko mlečnostjo, ko so jetra že tako obremenjena, živali pa so v negativni energetski bilanci. Velika vsebnost sečnine je lahko vzrok za slabo plodnost, za spremembe kislosti v materničnem okolju, kar vpliva na razvoj jajčec. Velika vsebnost sečnine vpliva na hormone, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju brejosti. 6

2.1.2.2 Neprehranski dejavniki, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku Neprehranski dejavniki pojasnjujejo samo manjši delež variabilnosti v vsebnosti sečnine v mleku, kljub temu pa imajo na ta pojav močan vpliv. Neprehranski dejavniki so: individualne razlike med molznicami, mlečnost in sestava mleka, stadij laktacije, zaporedna laktacija, starost molznic in način krmljenja. Različne raziskave so pokazale, da se s povečanjem mlečnosti povečuje tudi vsebnost sečnine v mleku. Ob povečanju mlečnosti za 1 kg se poveča vsebnost sečnine v mleku za 0,05. Mlečne živali so po porodu običajno oskrbljene z večjo količino beljakovin, posledica tega pa sta večja vsebnost sečnine v mleku in večja mlečnost. V tem obdobju je vzrok za povečano vsebnost sečnine v mleku»presežek«beljakovin v obroku, ne pa povečana mlečnost. Ko se vsebnost sečnine v mleku povečuje, se posledično temu povečuje vsebnost maščob v mleku, vsebnost beljakovin pa znižuje. Ugotovljeno je tudi, da je vsebnost sečnine v mleku obratno sorazmerna z številom somatskih celic v mleku, ki so pokazatelj vnetja mlečne žleze. Mleko iz vnetih mlečnih žlez vsebuje manj sečnine kot mleko iz zdravih mlečnih žlez. Raziskave so pokazale, da se med samo laktacijo vsebnost sečnine v mleku spremeni. Takoj po porodu je vsebnost sečnine v mleku najmanjša, med tretjim in četrtim mesecem laktacije pa začne naraščati. Po doseženem vrhu počasi pada do enake vsebnosti kot je bila po porodu. Ugotovili so, da je koncentracija sečnine v mleku najmanjša v prvih 60 dneh laktacije, nato se do 150.dne laktacije povečuje, kasneje pa spet začne upadati. 7

Slika 2: Spremembe v vsebnosti sečnine preko laktacije (Vir: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/s0022030203738995) Znano je, da je vsebnost sečnine pri prvesnicah manjša kot pri starejših živalih. Prvesnice morajo s hranljivimi snovmi zagotavljati poleg sinteze mleka še prirast, zato bolje izkoriščajo aminokisline iz krme. Starejše živali potrebujejo aminokisline večinoma le za vzdrževanje in sintezo beljakovin mleka. Na manjšo vrednost sečnine v mleku pri prvesnicah vpliva zauživanje krme in mlečnost, ki je manjša kot pri starejših živalih. Tudi teža živali vpliva na vsebnost sečnine v mleku, saj imajo živali z večjo telesno težo manjšo vsebnost sečnine v mleku kot živali z manjšo težo. Najverjetneje gre pri tem za razredčitev, saj jetra sintetizirajo pri živalih z manjšo ali večjo telesno težo vedno enako količino sečnine. Ta je pri večjih živalih, zaradi večje absolutne količine telesnih tekočin, prisotna v manjši koncentraciji kot pri živalih z manjšo telesno težo. Pri tehnologiji reje in krmljenja gre predvsem za način krmljenja sestavin obroka. Molznice, katerim krmo pripravljamo v mešalnih prikolicah in obrok vsebuje vse sestavine skupaj, imajo manjšo vsebnost sečnine v mleku kot molznice, ki jim ločeno dajemo sestavine obroka. Ugotovili so, da se je pri ločenem krmljenju z žiti pred beljakovinskimi krmili zmanjšala vsebnost amoniaka v vampu in posledično tudi v mleku. Vpliv sezone je vezan na sestavo krmnega obroka. Poletni krmni obroki vsebujejo veliko sveže krme, ki vsebuje veliko beljakovin in v vampu razgradljivih beljakovin. Mleko molznice, ki so krmljene s svežo krmo, vsebuje več sečnine v mleku kot mleko molznic, krmljenih s konzervirano krmo. Če živali redimo v ekstenzivni reji, ima sezona lahko velik vpliv na vsebnost sečnine v mleku. Glede na razpoložljivo energijo vsebuje trava v začetku pašne sezone veliko v vampu razgradljivih beljakovin. Zato je koncentracija sečnine v mleku v pomladanskem času večja kot v poletnem, ko trava vsebuje manj razgradljivih beljakovin. 8

Jemanje vzorcev mleka za določanje vsebnosti sečnine ob različnih časih dneva ima značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Znano je, da vzorci jutranje molže vsebujejo manj sečnine kot vzorci večerne molže. Več avtorjev je namreč v poskusih ugotovilo, da koncentracija sečnine v mleku v obeh polovicah dneva ni enaka. 2.2 Sečnina v mleku drobnice O sečnini v mleku drobnice je bolj malo znanega in raziskanega. Na tem področju bo potrebno še veliko raziskav in analiz mleka, da nam bodo pridobljeni podatki lahko služili za sestavo krmnega obroka in spremljanje zdravstvenega stanja živali, tako kot se te že uporablja pri kravah molznicah. Nizka vrednost Normalna vrednost Visoka vrednost 120 120 100 100 Višek beljakovin 80 80 Pomanjkanje 120 beljakovin Ravnovesje med Beljakovinsko Energijsko 100 beljakovinami in energijo Beljakovinsko Energijsko krmilo krmilo krmilo krmilo 80 120 120 Višek Beljakovinsko Energijsko 100 energije krmilo krmilo 100 80 80 Pomanjkanje energije Beljakovinsko Energijsko Beljakovinsko Energijsko krmilo krmilo krmilo krmilo Slika 3: Prikaz vpliva razmerja med beljakovinami in energijo na vsebnost sečnine v mleku. (Vir: Bruni) Vsebnost sečnine v mleku drobnice je odvisna od vrste živali (ovce, koze), krmnega obroka, tehnologije reje, fiziološkega stadija, teže živali, produktivnosti, sezone in drugih dejavnikov. Med vsebnostjo sečnine v mleku in krvi je visok koeficient povezanosti (pri ovcah r=0,88, pri kozah r=0,59), vendar je določanje sečnine v mleku, v nasprotju z določanjem sečnine v krvi, neinvazivno. Vzorčenje je lažje, vsebnost sečnine v mleku pa je tudi bolj stabilna, saj je preko dneva manj variabilna kot vsebnost sečnine v krvi. Na podlagi vsebnosti 9

sečnine v mleku lahko ugotavljamo, kako se izkorišča dušik v prebavi in presnovi mlečnih živali. 2.2.1 Vsebnost sečnine v mleku ovc Pri ovcah doseže sečnina najvišjo vrednost v drugem mesecu laktacije, nato se znižuje in ponovno naraste v zadnjem mesecu laktacije. V spomladanskem obdobju, ko so živali na mladi paši, je vsebnost sečnine v mleku 60 povsem normalna in pričakovana vrednost. Prvih 20-25 dni laktacije je sečnina običajno nižja od povprečja, ker v tem obdobju živali zaužijejo manj sušine, del beljakovin v mleku pa izhaja iz telesnih rezerv, ki jih ovca porablja v tem obdobju. Pri prvesnicah je vsebnost sečnine v mleku večja od 5 do 10 kot pri starejših ovcah. Na začetku laktacije je sečnina v mleku lahko višja od 5 do 10 zaradi porabe beljakovin iz telesnih rezerv. Vsebnosti sečnine v mleku, višje od 50, so povezane s presežkom v vampu razgradljivih beljakovin v obroku, kar lahko vpliva na zmanjšano reprodukcijsko sposobnostjo živali. Vrednosti sečnine, ki so nižje od 30, so povezane s pomanjkanjem beljakovin v obroku in posledično zmanjšano proizvodnjo mleka. Poudariti je potrebno, da kratkotrajne višje vsebnosti sečnine ne vplivajo negativno na zdravstveno stanje živali. Presežki beljakovin in visoke vsebnosti sečnine lahko povzročijo: porast števila somatskih celic v mleku, porast mastitisov in pojav edemov na vimenu, poveča se dovzetnost za šepanje, porast črevesnih težav, pojav drisk, zmanjša se učinkovitost delovanja jeter, zmanjša se učinkovitost delovanja imunskega sistema. 2.2.2 Vsebnost sečnine v mleku koz Pri kozah je, podobno kot pri govedu, vsebnost sečnine najnižja v prvem mesecu laktacije in se v mesecih proti koncu laktacije zvišuje. Vsebnosti sečnine v kozjem mleku so tekom laktacije zelo spremenljive: prvih 60 dni od 45 do 60, pri čemer so prvih 20 dni vrednosti običajno nižje od teh povprečij, 10

od 60. do 150. dneva laktacije od 40 do 55, od 150. do 210. dneva laktacije od 35 do 40 ter od 210. dneva do konca laktacije od 30 do 45. Optimalna vsebnost sečnine v kozjem mleku je od 35 do 40, še sprejemljive vrednosti pa so od 30 do 45. Vsebnosti sečnine, nižje od 30, kažejo na pomanjkanje razgradljivih beljakovin v obroku ali presežek energije v obroku. Posledice so lahko acidoza, zmanjšano zauživanje krme in zmanjšana proizvodnja. Ovce Koze 30? 30? Sečnina v mleku ovac in koz v 35? 45? 35? 40? Optimalna cona (uravnotežen obrok pravilno razmerje med energijo in amoniakom 50? 45? Pomanjkanje razgradljivih beljakovin oz. višek energije Višek razgradljivih beljakovin oz. pomanjkanje energije Nevarnost za acidozo Zmanjšanje zauživanja Slabša prebava Padec produktivnosti Večja produktivnost Večja reprodukcija Boljše počutje živali Boljše zdravstveno stanje Nevarnost za alkalozo Plodnostne težave Zgodnja embrionalna smrt Šepanje Slika 4: Prikaz mejnih vrednosti sečnine v mleku ovac in koz. (Vir: Bruni) Vsebnosti sečnine, višje od 45, kažejo na presežek razgradljivih beljakovin v obroku ali primanjkljaj energije. Posledice so alkaloza, težave s plodnostjo (slabši prsk, zgodnja embrionalna smrt) in težave z nogami pri kozah. Pri kozah so odkrili negativno povezanost med vsebnostjo sečnine in somatskimi celicami v mleku, kar pomeni, da se z znižanjem vsebnosti sečnine zviša število somatskih celic v mleku. 11

Slika 5: Potek vsebnosti sečnine v mleku koz po stadijih laktacije. (Vir: Bruni) 12

3 ANALIZA PODATKOV Podatke o analizah smo pridobili iz baze podatkov mlečnega laboratorija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Zajeli smo podatke za kontrole mlečnosti v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011. Za obdelavo smo izbrali le vzorce sečnine, pridobljene na vzorcih mleka tistih živali, ki so bile vključene v spremljanje prireje - AT4 kontrola. Mleko je bilo vzorčeno enkrat mesečno, pri čemer se je čas kontrole izmenjeval prvi mesec zjutraj, drugi mesec zvečer in tretji mesec spet zjutraj. Vzorci so bili konzervirani s konzervansom Bronopol. Rezultati so bili pridobljeni z aparaturo Milkoscan FT6000, ki sodi v serijo avtomatičnih aparatur in delujejo na principu IR spektrometrije za determinacijo sestavin mleka. Izračun koncentracije kemičnih komponent sloni na količini energije, ki jo absorbira vzorec mleka v merilni celici kiveti. Tranzmitirana vrednost je meritev količine energije, ki preseka vzorec mleka in doseže detektor. Rezultat meritev je razlika tranzmitirane vrednosti energije od v mleku absorbirane vrednosti energije. Metoda IR spektrometrija za določanje maščobe, beljakovin in laktoze v mleku je opisana v standardu ISO 9622:1999(E) in IDF 141C:2000. Obdelanih je bilo 34.833 vzorcev analiz mleka drobnice. Od tega je bilo 21.936 vzorcev mleka ovc in 12.897 vzorcev mleka koz. Pri ovcah so vzorci porazdeljeni na tri prisotne mlečne pasme v Sloveniji in sicer 12.692 vzorcev mleka bovške pasme, 4.299 vzorcev mleka istrske pramenke ter 4.945 vzorcev mleka oplemenjene bovške pasme. Pri kozah je bilo 8.260 vzorcev mleka slovenske srnaste pasme, 3.666 vzorcev mleka slovenske sanske pasme in 971 vzorcev mleka drežniške pasme. 3.1 Rezultati analiz pri ovcah 3.1.1 Rezultati analiz pri ovcah v letu 2010 V letu 2010 je bila opravljena analiza mleka na 10.679 vzorcih mleka ovac, ki so razporejeni po mesecih od januarja do oktobra. Najmanjše število vzorcev je bilo v mesecu januarju (23), največje pa v mesecu juniju (2155). Letno povprečje sečnine v mleku je bilo 47 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin je znašalo 5,77 g/100 g, povprečna letna količina mleka pa je bila 0,66 kg. Povprečna vsebnost sečnine je bila najvišja v mesecu januarju (61 ), v mesecu marcu je padla na 38. Med mesecem aprilom in mesecem julijem je naraščala od 42 do 45, julija se je nekoliko spustila, za tem pa je od meseca avgusta do meseca septembra naraščala do 51. Oktobra se je spustila na 48. Povprečje beljakovin se je gibalo od 4,94 do 7,04 g/100 g, pri čemer je bilo najmanjše povprečje v mesecu marcu, največje pa v mesecu oktobru. Povprečna količina mleka se je gibala od 0,40 do 1,33 kg in je bila najmanjša v mesecu oktobru ter največja v mesecu januarju. V mesecu februarju ni bilo vzorcev. 13

Gibanje števila vzorcev po mesecih v letu 2010 2500 2000 1500 Število vzorcev 1000 500 0 Grafikon 1: Gibanje števila analiziranih vzorcev mleka ovac v letu 2010. Povprečja za leto 2010 -ovce 70 8,00 60 50 40 30 20 10 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg 0 0,00 januar marec april maj junij julij avgust september oktober Grafikon 2: Povprečne vsebnosti sečnine, beljakovin in količine mleka v analiziranih vzorcih mleka ovac v letu 2010. Iz Grafikona 3 je razvidno, da se je z večanjem vsebnosti beljakovin v mleku povečevala tudi srednja vrednost sečnine. 14

120 100 Sečnina v 80 60 40 20 0 0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00 Beljakovina v g/100 g Grafikon 3: Povezava med vsebnostjo beljakovin in vsebnostjo sečnine v mleku ovac za leto 2010. Preštete frekvence podatkov sečnine v mleku smo razdelili v tri vrednostne razrede: - Nizka vrednost sečnine v mleku (pod 30 ): V tem razredu je bilo 1.364 vzorcev, kar predstavlja 13 % vseh vzorcev. Ugotovljeno lahko pomeni, da je bilo v krmi 13 % živali premalo razgradljivih beljakovin oziroma višek energijske krme. - Normalna vrednost sečnine v mleku (od 30 do 50 ): V tem razredu je bilo 5.718 vzorcev, kar predstavlja 54 % vseh vzorcev. To pomeni, da je bil obrok 54 % živali uravnotežen. - Visoka vrednost sečnine v mleku (nad 50 ): V tem razredu je bilo 3.597 vzorcev, kar predstavlja 34 % vseh vzorcev. To lahko pomeni, da je bilo v krmi 34 % vseh živali premalo energijske krme oziroma preveč razgradljivih beljakovin. Delež nizkih vrednosti sečnine v mleku se je po mesecih gibal med 0 in 35 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu januarju, najvišji pa v mesecu marcu. Delež normalne vrednosti sečnine v mleku se je gibal med 13 in 64 %, tako da je bil najnižji v mesecu januarju in najvišji v mesecu maju. Delež visokih vrednost sečnine v mleku se je gibal med 19 in 87 %. V tem vrednostnem razredu je bil delež najnižji v mesecu marcu in najvišji v mesecu januarju. Vsi podatki so razvidni v Tabeli 1. Ovce 2010 Mesec januar marec april maj junij julij avgust september oktober skupaj Število vzorcev 23 411 1630 1810 2155 1228 2132 1009 281 10679 Urea povprečje v 61 38 42 43 45 43 49 51 48 47 Beljakovine povprečje v g/100 g 5,39 4,94 5,10 5,19 5,43 5,82 6,09 6,95 7,04 5,77 Količina mleka povprečje v kg 1,33 1,00 0,72 0,57 0,59 0,48 0,47 0,41 0,40 0,66 Število vzorcev pod 30 0 142 258 202 264 203 219 58 18 1364 Število vzorcev od 30 do 50 3 191 950 1162 1186 660 951 463 152 5718 Število vzorcev nad 50 20 78 422 446 705 365 962 488 111 3597 Delež vzorcev pod 30 0% 35% 16% 11% 12% 17% 10% 6% 6% 13% Delež vzorcev od 30 do 50 13% 46% 58% 64% 55% 54% 45% 46% 54% 54% Delež vzorcev nad 50 87% 19% 26% 25% 33% 30% 45% 48% 40% 34% Tabela 1: Preglednica obdelanih podatkov analiziranih vzorcev mleka ovac v letu 2010. 15

Iz Grafikona 4 je razvidno, da je od 36 do 87 % vzorcev odstopalo od normalnih vrednosti sečnine v mleku. 100% 80% 60% 40% 20% 0% Deleži sečnine v mleku ovc po razredih Delež vzorcev pod 30 Delež vzorcev od 30 do 50 Delež vzorcev nad 50 Grafikon 4: Gibanje deležev sečnine v mleku ovac po mesecih v letu 2010. 3.1.2 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah ovac v letu 2010 V Sloveniji se za prirejo mleka redijo tri pasme ovac: bovška ovca, ki je avtohtona slovenska pasma, oplemenjena bovška ovca in istrska pramenka, ki je tudi slovenska avtohtona pasma. Od 10.679 analiziranih vzorcev je bilo 6.105 vzorcev mleka ovce bovške pasme, 2.344 vzorcev mleka oplemenjene bovške ovce in 2.230 vzorcev mleka istrske pramenke. 3.1.2.1 Analiza vzorcev mleka ovce bovške pasme Analiziranih je bilo 6.105 vzorcev mleka, ki so razporejeni po mesecih od marca do oktobra. Najmanjše število vzorcev (171) je bilo v mesecu oktobru, največje (1.336) pa v mesecu avgustu. Letno povprečje sečnine v mleku bovške pasme je bilo 46 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin je znašalo 5,83 g/100 g, povprečna letna količina mleka pa je bila 0,56 kg. Najvišja povprečna vsebnost sečnine je bila ugotovljena v mesecu septembru (54 mg/100 ml), meseca marca pa je bila najnižja (31 ). Konstantne vrednosti vsebnosti sečnine je zaznati v mesecu aprilu in v mesecu maju (44 ). V mesecu juniju in v mesecu juliju je zaznati porast vrednosti vsebnosti sečnine v mleku na 49 in 48, v mesecu avgustu in v mesecu septembru pa celo na 52 in 54. V mesecu oktobru vrednosti padejo na 46. Povprečje beljakovin se je gibalo od 4,97 do 7,22 g/100 g, pri čemer je bilo najmanjše v mesecu aprilu in največje v mesecu oktobru. 16

Povprečna količina mleka se je gibala od 0,35 do 0,91 kg, najmanjša je bila v mesecu oktobru, največja pa v mesecu marcu. Gibanje števila vzorcev mleka bovške pasme v letu 2010 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Število vzorcev Grafikon 5: Gibanje števila vzorcev mleka bovške pasme po mesecih v letu 2010. Povprečja v letu 2010 -bovška pasma 60 50 40 30 20 10 0 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg Grafikon 6: Povprečne vsebnosti sečnine, beljakovin in količine mleka v analiziranih vzorcih mleka ovac bovške pasme v letu 2010. Preštete frekvence podatkov sečnine v mleku po vrednostnih razredih: - Nizka vrednost sečnine v mleku (pod 30 ): V tem razredu je bilo 691 vzorcev, kar predstavlja 11 % vseh vzorcev. To lahko pomeni, da je bilo v krmi 11 % živali premalo razgradljivih beljakovin oziroma višek energijske krme. - Normalna vrednost sečnine v mleku (od 30 do 50 ): V tem razredu je bilo 2.875 vzorcev, kar predstavlja 47 % vseh vzorcev. To pomeni, da je bil obrok 47 % živali uravnotežen. 17

- Visoka vrednost sečnine v mleku (nad 50 ): V tem razredu je bilo 2.539 vzorcev, kar predstavlja 42 % vseh vzorcev. Ugotovljeno lahko pomeni, da je bilo v krmi 42 % vseh živali premalo energijske krme oziroma preveč razgradljivih beljakovin. Delež nizkih vrednosti sečnine v mleku se je po mesecih gibal med 5 in 48 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu juniju, najvišji pa v mesecu marcu. Delež normalnih vrednosti sečnine v mleku se je gibal med 36 in 58 % in je bil najnižji v mesecu avgustu ter najvišji v mesecu oktobru. Delež visokih vrednosti sečnine v mleku se je gibal med 3 in 55 %. V tem vrednostnem razredu je bil najnižji v mesecu marcu in najvišji v mesecu septembru. Vsi podatki so razvidni v Tabeli 2. Bovška ovca Mesec marec april maj junij julij avgust september oktober skupaj Število vzorcev 230 902 1101 1200 477 1336 688 171 6105 Urea povprečje v 31 44 44 49 48 52 54 46 46 Beljakovine povprečje v g/100 g 5,68 4,97 5,11 5,31 5,30 6,01 7,02 7,22 5,83 Količina mleka povprečje v kg 0,91 0,81 0,64 0,56 0,43 0,45 0,37 0,35 0,56 Število vzorcev pod 30 110 151 138 54 42 145 36 15 691 Število vzorcev od 30 do 50 113 454 600 625 229 478 276 100 2875 Število vzorcev nad 50 7 297 363 521 206 713 376 56 2539 Delež vzorcev pod 30 48% 17% 13% 5% 9% 11% 5% 9% 11% Delež vzorcev od 30 do 50 49% 50% 54% 52% 48% 36% 40% 58% 47% Delež vzorcev nad 50 3% 33% 33% 43% 43% 53% 55% 33% 42% Tabela 2: Preglednica obdelanih podatkov analiziranih vzorcev mleka ovac bovške pasme v letu 2010. Iz Grafikona 7 je razvidno, da je od 42 do 64 % vzorcev odstopalo od normalnih vrednosti sečnine v mleku. 70% Deleži sečnine v mleku bovške pasme 60% 50% 40% 30% 20% 10% Delež vzorcev pod 30 Delež vzorcev od 30 do 50 Delež vzorcev nad 50 0% Grafikon 7: Gibanje deležev sečnine v mleku ovac bovške pasme po mesecih v letu 2010. 18

3.1.2.2 Analiza vzorcev mleka ovac oplemenjene bovške pasme Analiziranih je bilo 2.515 vzorcev mleka, ki so razporejeni po mesecih od januarja do oktobra. Najmanjše število vzorcev (23) je bilo v mesecu januarju, največje (484) pa v mesecu juniju. 600 500 400 300 200 100 0 Gibanje števila vzorcev mleka oplemenjene bovške pasme v letu 2010 Število vzorcev Grafikon 8: Gibanje števila vzorcev mleka oplemenjene bovške pasme po mesecih v letu 2010. Letno povprečje sečnine v mleku ovac oplemenjene bovške pasme je bilo 47 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin pa je znašalo 5,70 g/100 g. Povprečna letna količina mleka je bila 0,82 kg. 70 60 50 40 30 20 10 0 Povprečja v letu 2010 -oplemenjena bovška pasma januar marec april maj junij julij avgust september oktober 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg Grafikon 9: Povprečne vsebnosti sečnine, beljakovin in količine mleka v analiziranih vzorcih mleka ovac oplemenjene bovške pasme v letu 2010. 19

Najvišja povprečna vsebnost sečnine je bila ugotovljena v mesecu januarju (61 mg/100 ml), meseca marca je padla na najnižjo vrednost (37 ). V mesecu aprilu se je dvignila na 42, v mesecu maju se je rahlo spustila na 39, za tem pa se je od meseca junija pa tja do meseca avgusta skoraj konstantno dvigovala do 55 mg/100 ml. V mesecu septembru je bil zaznan padec vrednosti na 46 mg/100ml, v mesecu oktobru pa porast na 48. Povprečje beljakovin se je gibalo od 4,97 do 7,04 g/100 g, pri čemer je bilo najmanjše v mesecu aprilu, največje pa v mesecu oktobru. Povprečna količina mleka se je gibala od 0,40 do 1,33 kg, najmanjša je bila v mesecu oktobru in največja v mesecu januarju. Preštete frekvence podatkov sečnine v mleku po vrednostnih razredih: - Nizka vrednost sečnine v mleku (pod 30 ): V tem razredu je bilo 244 vzorcev, kar predstavlja 10 % vseh vzorcev. Ugotovljeno lahko pomeni, da je bilo v krmi 10 % živali premalo razgradljivih beljakovin oziroma višek energijske krme. - Normalna vrednost sečnine v mleku (od 30 do 50 ): V tem razredu je bilo 1.208 vzorcev, kar predstavlja 52 % vseh vzorcev. To pomeni, da je bil obrok 52 % živali uravnotežen. - Visoka vrednost sečnine v mleku (nad 50 ): V tem razredu je bilo 892 vzorcev, kar predstavlja 38 % vseh vzorcev. Navedeno lahko pomeni, da je bilo v krmi 38 % vseh živali premalo energijske krme oziroma preveč razgradljivih beljakovin. Delež nizkih vrednosti sečnine v mleku se je po mesecih gibal med 0 in 22 % in bil najnižji v mesecu januarju ter najvišji v mesecu aprilu. Delež normalnih vrednosti sečnine v mleku se je gibal med 13 in 71 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu januarju, najvišji pa v mesecu maju. Delež visokih vrednosti sečnine v mleku se je gibal med 12 in 87 %. Najnižji delež je bil ugotovljen za mesec maj, najvišji pa za mesec januar. Vsi podatki so razvidni v Tabeli 3. Oplemenjena bovška ovca Mesec januar marec april maj junij julij avgust september oktober skupaj Število vzorcev 23 181 305 234 484 299 387 321 110 2344 Urea povprečje v 61 37 42 39 46 48 55 46 48 47 Beljakovine povprečje v g/100 g 5,39 5,04 4,97 5,16 5,32 5,60 5,96 6,79 7,04 5,70 Količina mleka povprečje v kg 1,33 1,11 0,81 0,85 0,87 0,78 0,77 0,50 0,40 0,82 Število vzorcev pod 30 0 32 67 41 46 19 14 22 3 244 Število vzorcev od 30 do 50 3 78 151 165 287 141 144 187 52 1208 Število vzorcev nad 50 20 71 87 28 151 139 229 112 55 892 Delež vzorcev pod 30 0% 18% 22% 18% 10% 6% 4% 7% 3% 10% Delež vzorcev od 30 do 50 13% 43% 50% 71% 59% 47% 37% 58% 47% 52% Delež vzorcev nad 50 87% 39% 29% 12% 31% 46% 59% 35% 50% 38% Tabela 3: Preglednica obdelanih podatkov analiziranih vzorcev mleka ovac oplemenjene bovške pasme v letu 2010. Iz Grafikona 10 je razvidno, da je od 30 do 87 % vzorcev odstopalo od normalnih vrednosti sečnine v mleku. 20

70 60 50 40 30 20 10 0 Povprečja v letu 2010 -oplemenjena bovška pasma januar marec april maj junij julij avgust september oktober 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg Grafikon 10: Gibanje deležev sečnine v mleku ovac oplemenjene bovške pasme po mesecih v letu 2010. 3.1.2.3 Analize vzorcev mleka istrske pramenke Analiziranih je bilo 2.230 vzorcev mleka, ki so razporejeni po mesecih od aprila do avgusta. Najmanjše število vzorcev (409) je bilo v mesecu avgustu, največje (475) pa v mesecu maju. 480 Gibanje števila vzorcev mleka istrske pramenke v letu 2010 460 440 420 Število vzorcev 400 380 360 april maj junij julij avgust Grafikon 11: Gibanje števila vzorcev mleka istrske pramenke po mesecih v letu 2010. Letno povprečje sečnine v mleku istrske pramenke je bilo 37 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin je znašalo 5,92 g/100 g in povprečna letna količina mleka je bila 0,32 kg. 21

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Povprečja v letu 2010 -istrska pramenka april maj junij julij avgust 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg Grafikon 12: Povprečne vsebnosti sečnine, beljakovin in količine mleka v analiziranih vzorcih mleka ovac istrske pramenke v letu 2010. Povprečna vsebnost sečnine je bila v mesecu aprilu 40. V mesecu maju se je dvignila na najvišjo vrednost (41 ), v mesecu juniju pa se je spustila na 34 in ostala enaka tudi v mesecu juliju. V mesecu avgustu je narasla na 37 mg/100 ml. Povprečje beljakovin se je gibalo od 5,36 do 6,48 g/100 g, najmanjše povprečje je bilo v mesecu aprilu, največje pa v mesecu juliju. Povprečna količina mleka se je gibala od 0,29 do 0,38 kg, najmanjša je bila v mesecu maju in mesecu avgustu, največja pa v mesecu juniju. Preštete frekvence podatkov sečnine v mleku po vrednostnih razredih: - Nizka vrednost sečnine v mleku (pod 30 ): V tem razredu je bilo 429 vzorcev, kar predstavlja 19 % vseh vzorcev. To lahko pomeni, da je bilo v krmi 19 % živali premalo razgradljivih beljakovin oziroma višek energijske krme. - Normalna vrednost sečnine v mleku (od 30 do 50 ): V tem razredu je bilo 1.635 vzorcev, kar predstavlja 73 % vseh vzorcev. To pomeni, da je bil obrok 73 % živali uravnotežen. - Visoka vrednost sečnine v mleku (nad 50 ): V tem razredu je bilo 166 vzorcev, kar predstavlja 7 % vseh vzorcev. Ugotovljeno lahko pomeni, da je bilo v krmi 7 % vseh živali premalo energijske krme oziroma preveč razgradljivih beljakovin. Delež nizkih vrednosti se je po mesecih gibal med 5 in 35 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu maju, najvišji pa v mesecu juniju. Delež normalnih vrednosti se je gibal med 58 in 84 %, najnižji je bil v mesecu juniju, najvišji pa v mesecu maju. Delež visokih vrednosti se je gibal med 4 in 12 %, najnižji je bil v mesecu juliju in najvišji v mesecu maju. Vsi podatki so razvidni v Tabeli 4. 22

Istrska pramenka Mesec april maj junij julij avgust skupaj Število vzorcev 423 475 471 452 409 2230 Urea povprečje v 40 41 34 34 37 37 Beljakovine povprečje v g/100 g 5,36 5,39 5,87 6,50 6,48 5,92 Količina mleka povprečje v kg 0,33 0,29 0,38 0,34 0,29 0,32 Število vzorcev pod 30 40 23 164 142 60 429 Število vzorcev od 30 do 50 345 397 274 290 329 1635 Število vzorcev nad 50 38 55 33 20 20 166 Delež vzorcev pod 30 9% 5% 35% 31% 15% 19% Delež vzorcev od 30 do 50 82% 84% 58% 64% 80% 73% Delež vzorcev nad 50 9% 12% 7% 4% 5% 7% Tabela 4: Preglednica obdelanih podatkov analiziranih vzorcev mleka ovac istrske pramenke v letu 2010. Iz Grafikona 13 je razvidno, da je od 16 do 42 % vzorcev odstopalo od normalnih vrednosti sečnine v mleku. Deleži sečnine v mleku istrske pramenke 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% april maj junij julij avgust Delež vzorcev pod 30 Delež vzorcev od 30 do 50 Delež vzorcev nad 50 Grafikon 13: Gibanje deležev sečnine v mleku ovac istrske pramenke po mesecih v letu 2010. 3.1.3 Primerjava deležev sečnine med pasmami ovac v letu 2010 Najvišji delež nizke vsebnost sečnine je imelo mleko istrske pramenke (19 %), sledilo je mleko bovške pasme (11 %), najnižji delež pa je imelo mleko oplemenjene bovške pasme (10 %). Najvišji delež normalnih vrednosti sečnine je bil v mleku istrske pramenke (73 %), sledilo je mleko oplemenjene bovške pasme (52 %), najnižji delež pa je imelo mleko bovške pasme (47 %). Pri deležih visoke vsebnosti je imelo najvišji delež mleko bovške pasme (42 %), sledilo je mleko oplemenjene bovške pasme (38 %), najnižji delež pa je vsebovalo mleko istrske pramenke (7 %). Podatki so prikazani v Grafikonu 14. 23

80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Deleži sečnine po pasmah v letu 2010 Delež vzorcev pod 30 mg/100 ml Delež vzorcev od 30 do 50 Delež vzorcev nad 50 mg/100 ml Bovška ovca Oplemenjena bovška ovca Istrska pramenka Grafikon 14: Deleži vzorcev sečnine v mleku po pasmah ovac v letu 2010. Deleži nizkih vrednosti sečnine: - Delež vzorcev se je pri bovški pasmi gibal med 5 in 48 %, najnižji je bil v mesecu maju, marca pa najvišji. - Pri oplemenjeni bovški pasmi se je delež vzorcev gibal med 0 in 22 %. V mesecu januarju je bil najnižji, aprila pa najvišji. - Pri istrski pramenki se je delež vzorcev gibal med 5 in 35 %, najnižji je bil v mesecu maju, najvišji pa v mesecu juniju. Deleži so prikazani v Grafikonu 15. 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Deleži vzorcev nizkih vrednosti sečnine po pasmah Bovška pasma Oplemenjena bovška pasma Istrska pramenka Grafikon 15: Deleži vzorcev nizke vrednosti sečnine v mleku po pasmah ovac v letu 2010. Deleži normalnih vrednosti sečnine: - Delež vzorcev se je pri bovški pasmi gibal med 36 in 58 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu avgustu, oktobra pa najvišji. 24

90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Deleži vzorcev normalnih vrednosti sečnine po pasmah Bovška pasma Oplemenjena bovška pasma Istrska pramenka Grafikon 16: Deleži vzorcev normalne vrednosti sečnine v mleku po pasmah ovac v letu 2010. - Pri oplemenjeni bovški pasmi se je delež vzorcev gibal med 13 in 71 %. V mesecu januarju je bil najnižji, maja pa najvišji. - Pri istrski pramenki se je delež vzorcev gibal med 58 in 84 %, najnižji je bil v mesecu juniju, najvišji pa v mesecu maju. Deleži so prikazani v Grafikonu 16. Deleži visokih vrednosti sečnine: - Delež vzorcev se je pri bovški pasmi gibal med 3 in 55 %, najnižji je bil v mesecu marcu, septembra pa najvišji. 100% 80% 60% 40% 20% Deleži vzorcev visokih vrednosti sečnine po pasmah Bovška pasma Oplemenjena bovška pasma Istrska pramenka 0% Grafikon 17: Delež vzorcev visokih vrednosti sečnine v mleku po pasmah ovac v letu 2010. 25

- Pri oplemenjeni bovški pasmi se je delež vzorcev gibal med 12 in 87 % in je bil v mesecu maju najnižji, najvišji pa januarja. - Pri istrski pramenki se je delež vzorcev gibal med 4 in 12 %. Najnižji je bil v mesecu juliju, najvišji pa v mesecu maju. Deleži so prikazani v Grafikonu 17. 3.1.4 Rezultati analiz pri ovcah v letu 2011 V letu 2011 je bila opravljena analiza mleka na 11.257 vzorcih mleka ovac, ki so razporejeni po mesecih od februarja do novembra. Najmanjše število vzorcev je bilo v mesecu februarju (26), največje pa v mesecu juliju (2341). 2500 2000 Gibanje števila vzorcev po mesecih v letu 2011 1500 1000 Število vzorcev 500 0 Grafikon 18: Gibanje števila analiziranih vzorcev mleka ovac v letu 2011. Povprečja v letu 2011 -ovce 70 8,00 60 50 40 30 20 10 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 Urea povprečje v Beljakovine povprečje v g/100 g Količina mleka povprečje v kg 0 0,00 februar marec april maj junij julij avgust september oktober november Grafikon 19: Povprečne vsebnosti sečnine, beljakovin in količine mleka v analiziranih vzorcih mleka ovc v letu 2011. 26

Letno povprečje sečnine v mleku je bilo 46 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin je znašalo 5,86 g/100 g, povprečna letna količina mleka pa je bila 0,73 kg. Povprečna vsebnost sečnine se je gibala med 36 in 60, v mesecu novembru je bila najvišja (60 ), v mesecu juliju pa najnižja (36 ). Povprečje beljakovin se je gibalo od 4,75 do 7,52 g/100 g, pri čemer je bilo najmanjše v mesecu marcu, največje pa v mesecu novembru. Povprečna količina mleka se je gibala od 0,44 do 1,72 kg in je bila najmanjša v mesecu septembru ter največja v mesecu februarju. Iz Grafikona 20 je razvidno, da se je z večanjem vsebnosti beljakovin v mleku nižala srednja vrednost sečnine. 120 100 sečnina v 80 60 40 20 0 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00 14,00 beljakovine v g/100 g Grafikon 20: Povezava med vsebnostjo beljakovin in vsebnostjo sečnine v mleku ovac za leto 2011. Delež nizkih vrednosti se je po mesecih gibal med 2 in 29 % in je bil najnižji v mesecu maju in v mesecu novembru, najvišji pa v mesecu juniju in v mesecu juliju. Delež normalnih vrednosti se je gibal med 4 in 76 %, najnižji je bil v mesecu novembru, najvišji pa v mesecu marcu. Delež visokih vrednosti se je gibal med 9 in 94 %, pri čemer je bil najnižji v mesecu juliju in najvišji v mesecu novembru. Vsi podatki so razvidni v Tabeli 5. Ovce 2011 Mesec februar marec april maj junij julij avgust september oktober november skupno Število vzorcev 26 349 1414 1982 2254 2341 1508 1045 289 49 11257 Urea povprečje v 53 43 48 55 37 36 39 43 42 60 46 Beljakovine povprečje v g/100 g 5,34 4,75 4,99 5,11 5,32 5,70 6,05 6,68 7,18 7,52 5,86 Količina mleka povprečje v kg 1,72 1,04 0,88 0,70 0,59 0,52 0,49 0,44 0,49 0,47 0,73 Število vzorcev pod 30 1 22 62 30 660 672 337 104 61 1 1950 Število vzorcev od 30 do 50 9 265 793 636 1231 1462 886 675 155 2 6114 Število vzorcev nad 50 16 62 559 1316 363 207 285 266 73 46 3193 Delež vzorcev pod 30 4% 6% 4% 2% 29% 29% 22% 10% 21% 2% 13% Delež vzorcev od 30 do 50 35% 76% 56% 32% 55% 62% 59% 65% 54% 4% 50% Delež vzorcev nad 50 62% 18% 40% 66% 16% 9% 19% 25% 25% 94% 37% Tabela 5: Preglednica obdelanih podatkov analiziranih vzorcev mleka ovac v letu 2011. 27

Preštete frekvence podatkov sečnine v mleku po vrednostnih razredih: - Nizka vrednost sečnine v mleku (pod 30 ): V tem razredu je bilo 1.950 vzorcev kar predstavlja 13 % vseh vzorcev. To lahko pomeni, da je bilo v krmi 13 % živali premalo razgradljivih beljakovin oziroma višek energijske krme. - Normalna vrednost sečnine v mleku (od 30 do 50 ): V tem razredu je bilo 6.114 vzorcev kar predstavlja 50 % vseh vzorcev. Ugotovljeno pomeni, da je bil obrok polovice živali uravnotežen. - Visoka vrednost sečnine v mleku (nad 50 ): V tem razredu je bilo 3.193 vzorcev kar predstavlja 37 % vseh vzorcev. To lahko pomeni, da je bilo v krmi 37 % vseh živali premalo energijske krme oziroma preveč razgradljivih beljakovin. Iz Grafikona 21 je razvidno, da je od 24 do 96 % vzorcev odstopalo od normalnih vrednosti sečnine v mleku. 100% 80% 60% 40% 20% 0% Deleži sečnine v mleku ovac po razredih Delež vzorcev pod 30 Delež vzorcev od 30 do 50 Delež vzorcev nad 50 Grafikon 21: Gibanje deležev sečnine v mleku ovac po mesecih v letu 2011. 3.1.5 Razdelitev rezultatov analiz po pasmah ovac v letu 2011 3.1.5.1 Analiza vzorcev mleka bovške pasme Analiziranih je bilo 6.587 vzorcev mleka, ki so razporejeni po mesecih od marca do oktobra. Najmanjše število vzorcev (85) je bilo v mesecu oktobru, največje (1367) pa v mesecu juliju. Letno povprečje sečnine v mleku bovške pasme je bilo 44 mg /100 ml, letno povprečje beljakovin je znašalo 5,62 g/100 g, povprečna letna količina mleka pa je bila 0,61 kg. Povprečna vsebnost sečnine je bila v mesecu marcu 40, do meseca maja se je dvigovala do najvišje vrednosti (55 ), v mesecu juniju pa je začela padati in je do meseca julija dosegla najnižjo vrednost (38 ). V mesecu avgustu se je 28