Projektna naloga: Preventivni ukrepi varstva pred požarom pri izvajanju vročih del

Projektna naloga: Preventivni ukrepi varstva pred požarom pri izvajanju vročih del

KAZALO 1. Uvod... 3 2. Vroča dela... 4 3. Pogoji za nastanek gorenja pri izvajanju vročih del... 5 4. Izvajanje vročih del... 9 5. Nekatera dela in postopki, kjer se pojavljajo vroča dela...11 5.1 Varjenje...11 5.2 Mehansko brušenje...12 5.3 Spajkanje in lotanje...13 5.4 Rezanje...14 5.5 Delo z odprtim plamenom...15 6. Ocena tveganja pri izvajanju vročih del...16 6.1. Ocena posledic...16 6.2. Ocena verjetnosti...17 6.3. Izračun tveganja...18 7. Preventivni ukrepi za varno izvajanje vročih del...18 7.1 Preventivni ukrepi pred izvajanjem vročih del...18 7.2. Preventivni ukrepi med izvajanjem vročih del...22 7.3. Preventivni ukrepi po izvajanju vročih del...23 8. Certifikat za izvajanje vročih del...24 9. Dovoljenje za izvajanje vročih del...25 10. Požarna straža...27 11. Alternativne metode in orodja...30 11.1 Žaganje, rezanje...30 11.2 Luknjanje...32 11.3 Združevanje cevi...32 12. Ukrepi v primeru požara...32 Ko opazite požar morate:...33 Vrste požarov:...33 Oprema za gašenje začetnih požarov...34 Gasilniki...34 Hidranti...38 Priročna sredstva...39 Požarna odeja...39 13. Prva pomoč pri poškodbah pri vročih delih...39 Odrgnine, vreznine...39 Amputacije...40 Opekline...40 Tujki v očesu...40 Dušenje / zastrupitev s plini...40 14. Literatura...41 15. Priloga - 1: Plini in plinske tlačne posode...42 Rokovanje in uporaba plinskih tlačnih posod...42 Merjenje prisotnosti plinov...43 Shranjevanje plinskih tlačnih posod...43 Označevanje plinskih tlačnih posod SIST EN 1089-3...43 16. Priloga - 2: Oznake tlačnih posod...45 Oktober 2008 2

1. UVOD Vroča dela so delovne operacije, ki lahko zaradi procesa segrevanja povzročijo požar ali eksplozijo. Med te operacije spadajo rezanje, varjenje, brušenje, uporaba odprtega plamena ipd. Vsa navedena opravila prestavljajo v delovnem procesu posebno nevarnost, saj se izvajajo večinoma v prostorih ali na mestih, ki za izvajanje vročih del niso primerna. Izvajanje vročih del letno neposredno ali posredno povzroči nekaj večjih in več manjših požarov. Po podatkih letnih biltenov, ki jih izdaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje samo odprti plamen letno v Sloveniji povzroči dobrih 10 % požarov. Na letni ravni nastane največ požarov pri izvajanju vročih del med varjenjem, sledi plamensko rezanje, nato brušenje in rezanje z rezalko. Pri vseh teh procesih žareči in vroči delci ter iskre, letijo v okolico, skozi ozke špranje v druge prostore, kjer lahko zanetijo požar. Pri izvajanju vročih del je še posebej pomembna preventivna dejavnost, ki zajema ukrepe pred izvedbo vročih del, med izvedbo vročih del in po končanju vročih del. Za varno izvajanje vročih del morajo izvajalci vročih del poznati predvsem: postopke in načine za opredelitev in oceno nevarnosti, značilnosti gorljivih in vnetljivih snovi, ki se uporabljajo pri vročih delih, zahteve, na področju izvajanja vročih del, ki jih opredeljujejo predpisi, postopke za varno izvajanje vročih del. Priročnik za izvajanje vročih del predstavlja osnovno gradivo za izvajalce vročih del, izvajalce požarne straže, pooblaščene in odgovorne osebe in vse druge, ki se jih tiče izvajanje vročih del. Pričujoče gradivo zajema opis glavnih nevarnosti in postopkov, ki jih je treba izvajati v izogib nastanku požara zaradi izvajanja vročih del. Podlaga za pripravo priročnika je Zakon o varstvu pred požarom 2 in Pravilnik o izvajanju vročih del in usposabljanju ter preverjanju znanja delavcev, ki izvajajo vroča dela in izvajajo požarno stražo (glej poročilo 1. faze) 1. Oktober 2008 3

2. VROČA DELA Vroče delo imenujemo vrsto dela z uporabo odprtega plamena ali drugega izvora toplote ali uporabo orodja, ki tvori iskre, kar predstavlja nevarnost za nastanek požara ali eksplozije. Vroče delo ni samo plamensko ali električno varjenje, ampak tudi lotanje, segrevanje s plamenom plinskega ali bencinskega gorilnika ali z vročim zrakom, brušenje in rezanje z brusnimi in rezalnimi ploščami, vroče lepljenje in drugo. Na splošno lahko ločimo dve vrsti vročih del: - vroča dela, kjer med izvajanjem del nastajajo novi viri vžiga (npr. iskrenje), - vroča dela, kjer zaradi samega izvajanja del nastaja nevarnost za nastanek požara ali eksplozije (npr. segrevanje gorljive izolacije pri opravljanju krovskih del) Izvajanje vročih del lahko poteka na stalnih ali začasnih deloviščih 3. Stalno delovišče je prostor, ki je namenjen in ustrezno opremljen za varno izvajanje vročih del. Prostor za stalno izvajanje vročih del mora vsebovati minimalne zahteve, kot so: gradbeni materiali morajo biti negorljivi ali ustrezno zaščiteni s požarno odpornim zaslonom; na delovnem mestu ne smejo biti prisotni gorljivi materiali in vnetljive tekočine; delovno mesto mora biti ločeno od vsakršnih območij z vnetljivimi plini; Oktober 2008 4

delovno mesto mora biti opremljeno z vsaj enim prenosnim gasilnikom 43A 183B C kategorije (12 kg A-B III E) in poleg tega v neposredni bližini še z enim ustreznim prenosnim gasilnikom ali dvema prenosnima gasilnikoma 27A 144B C- kategorije (6 kg A-B III-E). Začasno delovišče je vsak prostor, ki v osnovi ni namenjen za varno izvajanje vročih del a narava dela zahteva, da se na takem delovišču izvajajo vroča dela. Vroča dela se izvajajo na začasnih deloviščih le, če jih ni možno izvajati na stalnih deloviščih. 3. POGOJI ZA NASTANEK GORENJA PRI IZVAJANJU VROČIH DEL Nevarnosti pri izvajanju vročih del so odvisne od vrste vročih del, materialov, ki se jih pri vročih delih uporablja ali obdeluje, materialov in snovi v prostoru ali okoli mesta, kjer se izvajajo vroča dela ter toplote, ki se sprošča med izvajanjem vročih del. Tako predstavlja nevarnost prisotnost gorljivih trdnih snovi, vnetljivih tekočin in plinov ter raznih virov vžiga. Velja, da gorenja pride le, če so istočasno v zadostnih količinah oz. koncentracijah prisotni: gorljiv material (gorivo), oksidacijsko sredstvo (kisik, zrak ali oksidant), vir toplote oziroma vžiga. Gorivo, kisik in toplota so trije bistveni elementi gorenja in tvorijo trikotnik gorenja (slika 3.1). Kot gorivo nastopajo materiali, ki se zaradi svoje kemijske sestave lahko oksidirajo. To so predvsem materiali, ki jih sestavljata pretežno ogljik in vodik. Večina gorljivih trdnih organskih snovi ter vnetljivih tekočin in plinov vsebuje visok procent ogljika in vodika. Gorenje trdnih snovi - Mehanizem gorenja ni enak za vse trdne snovi. Sam potek gorenja in spremembe snovi, ki spremljajo potek gorenja, so odvisni od sestave trdnih snovi in njihovih lastnosti. Oktober 2008 5

TOPLOTA Reakcija steč žig OGENJ dovolj toplote. GORIVO Trdne snovi lahko gorijo: Slika 3.1: Trikotnik gorenja ZRAK - neposredno, tako da pri segrevanju ne razpadajo, temveč takoj oksidirajo (npr. ogljik, magnezij, aluminij itd.), - s spremembo agregatnega stanja, ko snovi prehajajo iz trdnega v tekoče in nato v plinasto stanje (parafin, mast, sintetične smole itd.) - s pirolizo, kar je termični razpad pri katerem iz snovi izhajajo pirolizni gorljivi plini. Gorenje večine gorljivih trdnih snovi poteka po procesu pirolize. Večina trdnih organskih materialov, kot so npr. les in izdelki na osnovi lesa, premog in nekatere vrste sintetičnih materialov (duroplasti), torej ne gori ampak pirolizira. Gorijo torej gorljivi produkti pirolize (npr. metan, vodik, ogljikov oksid ipd.). Gorenje tekočin poteka v dveh fazah: uparjanje in gorenje hlapov v plinski fazi s plamenom. Ob segrevanju namreč vnetljive tekočine oddajajo hlape, ki so gorljivi in le ti ob prisotnosti kisika in vira vžiga hitro zgorevajo. Mešanica hlapov in zraka gori, če je le ta v mejah vnetljivosti (med spodnjo in zgornjo mejo). Podatke o mejah vnetljivosti lahko najdemo na varnostnih listih. Številne vnetljive tekočine oddajajo hlape v zadostnih koncentracijah že pri sobni temperaturi, nekatere pa že pri temperaturah precej pod Oktober 2008 6

sobno temperaturo. Npr. bencin oddaja hlape, ki se lahko vžgejo, pri vseh temperaturah nad -40 C. Hlapi se lahko vžgejo v prisotnosti majhne iskre ali plamena. Bitumen - Primer gorljive tekočine je npr. bitumen, ki se ga uporablja pri vročih delih (polaganje hidroizolacij ipd.). Bitumen je produkt pri destilaciji surove nafte. Hlapi bitumna se vžgejo pri temperaturah okoli 170 o C, kar je približno 10x nižje, kot znaša temperatura plamena, ki ga oddaja plinski gorilnik. Gorečega bitumna nikoli ne gasimo z vodo, saj pride lahko do burne reakcije. Primerno sredstvo za gašenje bitumna je gasilni prašek. Gorenje plinov - V primerjavi z gorenjem trdnih in tekočih snovi je gorenje plinov enostavnejši in običajno tudi bolj buren proces. Ko pride do vžiga, poteka gorenje plinov ob prisotnosti plamena. Pri številnih vnetljivih plinih ob vžigu lahko pride do eksplozije. Acetilen - Pri varjenju in rezanju se pogosto uporablja plin acetilen (etin). Acetilen je zelo vnetljiv in eksploziven. Poleg tega lahko v visokih koncentracijah povzroči tudi zadušitev. Acetilen ima zelo širok razpon meja vnetljivosti (2,5 vol. % 80 vol. %), kar pomeni, da je pogoj za vžig hlapov acetilena, pomešanih z zrakom, skoraj vedno izpolnjen. V tlačni posodi je shranjen pod tlakom 18 barov. Tako ob izpustu acetilena iz tlačne posode, nastane volumen acetilena, ki je kar 195 krat večji od volumna tlačne posode. Utekočinjen naftni plin (UNP) Utekočinjen naftni plin je skupni naziv za propan, butan in njuni mešanici v različnih razmerjih. Je zelo lahko vnetljiv plin, ki je 1,5 krat težji od zraka. V večjih koncentracijah omamlja in povzroči izgubo zavesti in nato zadušitev zaradi pomanjkanja kisika. Utekočinjen naftni plin je v normalnih atmosferskih razmerah v plinastem stanju, pri nadtlaku pa se utekočini. V tlačni posodi je shranjen pod tlakom 5 barov. Tako ob izpustu enega litra utekočinjenega naftnega plina iz tlačne posode, nastane 250 litrov utekočinjenega naftnega plina. Kot oksidacijsko sredstvo pri gorenju v večini primerov nastopa kisik iz zraka. En volumski delež zraka vsebuje poprečno 1/5 (21%) kisika in 4/5 (79%) dušika. Pri določenih pogojih (segrevanje) lahko oddajajo kisik tudi posamezni materiali, ki so znani pod imenom oksidanti. Oksidacija lahko steče že pri zelo nizkih koncentracijah Oktober 2008 7

kisika (najmanj 3 volumski %), kar imenujemo tlenje. Zgorevanje s plamenom lahko teče šele pri koncentracijah kisika nad 15 volumskih odstotkov. Podatki o nekaterih plinih in plinskih mešanicah ter ravnanju z njimi se nahajajo v prilogi. Toplota je potrebna za začetek gorenja in potek oksidacije. Toplota ali vir vžiga lahko služi npr. za segrevanje do vžigne temperature, pri trdnih in tekočih snoveh pa za nastanek hlapov in nastanek plinskih razkrojnih produktov (piroliza). V nadaljevanju je podanih nekaj primerov, ko lahko med izvajanjem vročih del nastaja dovolj toplote, za nastanek požara. Les, iverka, lepenka, tekstil in podobni organski materiali se vnamejo že pri kratkotrajnem segrevanju na 200 o C, pri umetnih snoveh pa so temperature vžiga še nižje, med 150 C in 200 o C. Primer 1: Temperatura varilnega plamena na acetilenskem gorilniku znaša okoli 3.000 o C. Temperatura plamena in zgorevalnih plinov se z oddaljenostjo od šobe gorilnika znižuje, vendar ima tudi nevidni del (zgolj zgorevalni plini in ne plamen) še dovolj visoko temperaturo, da povzroči vžig. Pri srednje velikem acetilenskem gorilniku imajo zgorevalni plini temperaturo 200 o C na razdalji 0,6 do 0,8 m. Primer 2: Temperatura plamena na plinskem (propan) ali bencinskem gorilniku znaša okoli 1.600 o C. Plamen pa ima na razdalji do 0,3 m še vedno temperaturo okoli 200 o C. Primer 3: Pri plamenskem in električnem obločnem varjenju, predvsem pa pri rezanju, odletavajo iskre in kaplje kovine, katerih temperatura znaša od 1.000 do 2.000 C tudi do 10 m daleč. Žareče kaplje, ki padajo na tla, lahko, če padejo na lahko vnetljiv material, takoj povzročijo vžig. Tudi odvržen žareč ostanek elektrode lahko povzroči vžig. Oktober 2008 8

Primer 4: Rezalne in brusne plošče povzročajo iskre, ki imajo visoko temperaturo, a navadno manjšo maso in zato premajhno energijo za vžig, vendar lahko tudi leteče iskre zanetijo požar po daljšem času, še posebej če padajo v špranje, na izolacijo v stenah, ceveh ipd. 4. IZVAJANJE VROČIH DEL V izvajanje vročih del je vključenih več oseb, ki sodelujejo pri izdajanju dovoljenj za izvajanje vročih del, izvajanju vročih del in zagotavljanju požarno preventivnih ukrepov ob izvajanju vročih del. Izdajatelj dovoljenja za izvajanje vročih del je oseba, ki izda dovoljenje za izvajanje vročih del. Ta oseba je lahko pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom oz. druga s strani odgovorne osebe pooblaščena oseba. Izvajalec vročih del je delavec, ki izvaja vroča dela na stalnih ali začasnih deloviščih, je za to usposobljen in to usposobljenost izkazuje z veljavnim certifikatom. Izvajalec požarnopreventivnih ukrepov je oseba ali več oseb, ki skrbijo za izvajanje požarnopreventivnih uprepov pred, med in po izvajanju vročih del. Fizično izvajanje požarnopreventivnih ukrepov med in po izvajanju vročih del imenujemo požarna straža (glej poglavje 10). Požarno stražo lahko opravljajo le za to usposobljene osebe ali gasilci. Za uspešno izvajanje vročih del morajo izdajatelj dovoljenja oz. odgovorna oseba, izvajalec vročih del in izvajalec požarne straže neprestano sodelovati. To sodelovanje je pomembno tako v fazi pred izvedbo vročih del kot tudi med in po izvedbi vročih del. Oktober 2008 9

Slika 4.1: Sodelovanje ključnih akterjev med izvajanjem vročih del 5 Vroča dela lahko izvajajo le delavci, ki so za to ustrezno usposobljeni in to usposobljenost izkazujejo s certifikatom. Certifikat za izvajanje vročih del je pooblastilo, ki ga delavec pridobi na osnovi opravljenega izpita pri izpitni komisiji, ki jo pooblasti Uprava Republike Slovenije zaščito in reševanje. Delavci drugih držav lahko uveljavljajo certifikate in pooblastila za izvajanje vročih del, pridobljena v matičnih državah a le ob pogoju, da je obseg znanj enakovreden obsegu znanj, predpisanih s tem pravilnikom. Veljavnost certifikata je pet let od dneva izdaje. Oktober 2008 10

5. NEKATERA DELA IN POSTOPKI, KJER SE POJAVLJAJO VROČA DELA 5.1 Varjenje Varjenje je postopek, pri katerem spajamo dva dela v eno celoto. Pri elektro-obločnem varjenju je vir toplote električni oblok med varjencem in elektrodo, ki ga ustvarja varilna naprava. Pri varjenju se uporabljajo tudi zaščitni plini in plinske mešanice katerih funkcije so: zaščita pred atmosfero, prižiganje obloka, stabilizacija obloka, vpliv na obliko prehoda materiala, vpliv na mehanske in metalurške lastnosti zvara, vpliv na geometrijo in videz zvara,hlajenje. Poznamo več različnih postopkov elektro-obločnega varjenja. Običajno se pri varjenju uporablja dodajni material v obliki varilne elektrode ali žice. Na desni sliki je primer elektroobločnega varjenja, ki ga imenujemo MIG/MAG varjenje, kjer naprava podaja varilno žico različnih dimenzij, ki je spravljena na kolutu na napravi sami. Hitrost podajanja varilne žice je nastavljiva na napravi. Pri MIG (Metal Inert Gas) varjenju za zaščito zvara skrbi inertni plin (Ar, He in N 2 ) Pri MAG (Metal Aktiv Gas) pa zaščito daje aktivni plin (CO 2, O 2 ). Pri elektro-obločnem varjenju z oplaščeno elektrodo (na desni) pa za zaščito zvara skrbi plašč, ki pri varjenju tvori zaščitno plast na zvaru žlindro, ki jo je potrebno po varjenju odstraniti. Dodajanje materiala je tukaj odvisno od varilca. Oktober 2008 11

Robove materiala pred varjenjem pripravimo tako, da tvorijo zvarni rob. Med zvarnimi robovi nastaja pri varjenju tekoča varilna talina ali kopel. Materiali, ki jih običajno varimo so kovine, variti pa je mogoče tudi umetne materiale. Nevarnosti pri varjenju: Temperatura električnega obloka pri elektro-obločnem varjenju znaša od 3.000 C do 4.000 o C. Pri varjenju nastajajo viri vžiga, kot npr. odletavajoče iskre, kaplje kovine oz. odvržena elektroda. Energija, ki jo oddaja iskra med varjenjem, znaša okoli 10.000 mj (za vžig hlapov bencina je potrebno 0,3 mj energije). Do požara zaradi izvajanja vročih del z varjenjem lahko pride zaradi neposrednega stika plamena in gorljive snovi takoj ali pa po določenem času, ko se zaradi vročih delcev gorljive snovi segrevajo in kasneje lahko tudi vžgejo. 5.2 Mehansko brušenje Brušenje je postopek obdelave površin, s katerim odvzemamo oz. odrezujemo zelo majhne delce materiala. Postopek brušenja se izvaja z abrazivnimi materiali, ki so ponavadi nepravilnih oblik in zelo ostri. Poznamo toga, upogibna in prosta brusilna sredstva, kjer z vidika požarne varnosti največjo nevarnost predstavljajo toga (npr. brusilni kamen) in prosta (npr. brusni papir) brusilna sredstva. V okolico obdelovanega predmeta med brušenjem odletavajo obruski. Nevarnosti pri brušenju: Temperature isker, ki nastajajo pri brušenju so odvisne od vrste snovi. Tako se lahko iskre jekla segrejejo do 1.400 o C, medtem, ko se iskre nekaterih zlitin lahko tudi manj segrejejo. Iskre predstavljajo vir vžiga, ki lahko zaneti požar. Oktober 2008 12

Do požara zaradi izvajanja vročih del z brušenjem lahko pride zaradi neposrednega stika plamena in gorljive snovi takoj ali pa po določenem času, ko se zaradi vročih delcev gorljive snovi segrevajo in kasneje lahko tudi vžgejo. 5.3 Spajkanje in lotanje Spajkanje in lotanje sta postopka, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin. Razlika med postopkoma je v temperaturi. Spajka se z nižjo, lota pa z višjo temperaturo. Lota se debelejše predmete, ker se nizka temperatura spajkanja prehitro izgubi in spoj enostavno ne drži. Za spajkanje potrebujemo spajke (kovino za spajkanje) in toplotni vir (spajkalnik ali gorilnik). Nevarnosti pri spajkanju in lotanju: Temperature spajka ali lota, ki nastajata pri spajkanju in brušenju znaša najmanj 450 o C. Tako lahko delci spajka ali lota predstavljajo vir vžiga, ki lahko zaneti požar. Do požara zaradi izvajanja vročih del z spajkanjem ali lotanjem lahko pride zaradi neposrednega stika plamena in gorljive snovi takoj ali pa po določenem času, ko se zaradi vročih delcev gorljive snovi segrevajo in kasneje lahko tudi vžgejo. Oktober 2008 13

5.4 Rezanje Toplotno rezanje materialov s plazmo ali plamenom in novejšem času z laserjem je postopek, ki je glede na možnost nastanka požara na drugem mestu, takoj za varjenjem. Plazemsko, obločno in lasersko rezanje so tako imenovane brezdotične metode rezanja. Pri plazemskem rezanju se plazemski plin ionizira v šobi in usmeri pomočjo posebej oblikovane šobe na obdelovanec. Vroč plazemski curek se lahko uporablja npr. za razrez materialov, kot je plastika. Pri razrezu kovin se električni oblok vzpostavi med elektrodo in obdelovancem, s čimer se poveča prenos energije. Zelo ozka odprtina šobe usmeri oblok in plazemski curek. Kot plazemski plin se lahko uporabijo plini, kot so argon, vodik, dušik in mešanice teh plinov, kakor tudi zrak in kisik. Rezanje z gorljivim plinom in kisikom (plamensko rezanje) je v osnovi zgorevalni proces. Plamen material v ozki črti zažge, naredi s tem rez in plin pod pritiskom pa odstrani zgoreli material (žlindro) iz špranje. Podobno kot plazemsko je tudi lasersko rezanje termični postopek. Pogosto uporabljen postopek rezanja je tudi mehansko rezanje s kotno brusilko in žago. V okolico obdelovanega predmeta med rezanjem letijo iskre in odrezki. Oktober 2008 14

Nevarnosti pri rezanju: Temperature isker, ki nastajajo pri rezanju so odvisne od vrste materiala in postopka rezanja. Temperatura plamena pri plamenskem rezanju, kjer npr. zgorevata kisik in acetilen, znaša 3.200 o C. Pri rezanju nastajajo viri vžiga, kot npr. odletavajoče iskre, kaplje kovine. Energija, ki jo oddaja iskra med rezanjem z oblokom ali plazmo, znaša okoli 10.000 mj. Energija, ki jo oddaja iskra, ki nastane zaradi brušenja, znaša okoli 100 mj (za vžig hlapov bencina je potrebno 0,3 mj energije). Iskre predstavljajo vir vžiga, ki lahko zaneti požar. Do požara zaradi izvajanja vročih del z rezanjem lahko pride zaradi neposrednega stika plamena in gorljive snovi takoj ali pa po določenem času, ko se zaradi vročih delcev gorljive snovi segrevajo in kasneje lahko tudi vžgejo. 5.5 Delo z odprtim plamenom Delo z odprtim plamenom predstavlja uporabo naprav in postopkov, ki tvorijo odprt plamen oz. pri katerih teče proces oksidacije, spajanja kisika s hlapi gorljivega plina ali vnetljive tekočine. Odprt plamen nastaja pri varjenju, rezanju, torej postopkih, ki so bili že opisani. Odprt plamen tvorijo tudi razni gorilniki, kot npr. plinski ali bencinski gorilnik. Te vrste gorilnikov se uporabljajo pri varjenju plastičnih snovi, segrevanju hidroizolativnih materialov ipd. Nevarnosti pri delu z odprtim plamenom: Pri delu z odprtim plamenom poznamo dve vrsti nevarnosti. To sta toplota, ki jo v okolico oddaja plamen in vroči delci, ki kot odpadek (talina, odrezki ipd.) ali iskre padajo v okolico. Temperatura plamena na plinskem (propan) ali bencinskem gorilniku je do 1.600 C. Plamen pa ima na razdalji do 0,3 m še vedno temperaturo 200 C. Do požara zaradi izvajanja vročih del z odprtim plamenom lahko pride zaradi neposrednega stika plamena in gorljive snovi takoj ali pa po določenem času, ko se zaradi vročih delcev gorljive snovi segrevajo in kasneje lahko tudi vžgejo. Oktober 2008 15

6. OCENA TVEGANJA PRI IZVAJANJU VROČIH DEL Pred začetkom izvajanja vročih del je treba oceniti nevarnosti in tveganja, ki izhajajo iz delovnih postopkov in uporabe nekaterih vrst gorljivih snovi ter vnetljivih plinov in tekočin. Postopek ocenjevanja tveganj obsega okvirno oceno posledic, ki bi lahko nastale zaradi izvajanja vročih del, oceno verjetnosti in končni izračun tveganja. 6.1. Ocena posledic Ocena posledic, do katerih lahko pride med ali po izvajanju vročih del, se nanaša na presojo o ogrožanju oseb, ki so vključene v izvajanje vročih oz. se v času izvajanja vročih del nahajajo po objektu ali v bližini delovišča in morebitne posledice, ki bi jih osebe lahko utrpele. V primeru požara predstavlja največjo nevarnost razširitev zgorevalnih produktov, kot sta toplota in dim v sosednje prostore. Tako so potencialno ogroženi ljudje, ki se nahajajo v objektu. Ocena posledic zajema pet stopenj: Stopnja posledic Nepomembne posledice Manjše posledice Večje posledice Nevarne posledice Skrajne posledice Opis Dogodek ne ogroža oseb Potrebna prva pomoč Potrebna NMP, poškodba je večja Smrtna nezgoda ali stalna poškodba Več smrtno poškodovanih ali stalnih poškodb Nepomembne posledice gre za izvajanje vročih del, ki ne predstavljajo nevarnosti za osebe, ki jih izvajajo ali ostale osebe v objektu oz. v bližini mesta, kjer se izvajajo vroča dela (npr. lotanje v manjšem obsegu) Manjše posledice izvajanje vročih del predstavlja manjšo nevarnost za nastanek poškodb. Ob morebitnih poškodbah je potrebna prva pomoč (npr. manjše vreznine, opekline prve stopnje, tujki v očesu ipd). Večje posledice izvajanje vročih del lahko povzroči hujše posledice z resnimi poškodbami delavcev, ki izvajajo vroča dela. Poškodbe so Oktober 2008 16

takšnega obsega, da je potrebno posredovanje reševalcev (npr. zadušitve, opekline ipd.) Nevarne posledice zaradi izvajanja vročih del pride lahko do smrtne poškodbe ali stalne okvare delavca, ki delo izvaja oz. oseb, ki se nahajajo v neposredni bližini mesta, kjer se izvajajo vroča dela (npr. opekline, resne poškodbe na telesu ipd.). Skrajne posledice - izvajanje vročih del lahko povzroči zelo resne smrtne posledice delavcev, ki izvajajo vroča dela oz. oseb, ki se nahajajo v neposredni bližini mesta, kjer se izvajajo vroča dela. Na stopnjo posledic lahko vplivamo s preventivnimi ukrepi (glej poglavje 7), kot npr. - ukrepi pred izvajanjem vročih del, - ukrepi med izvajanjem vročih del, - ukrepi po izvajanju vročih del, - izobraževanjem in usposabljanjem za izvajanje vročih del. 6.2. Ocena verjetnosti Ocena verjetnosti zajema napoved pričakovanj, da lahko pride do dogodka, ki je bil opredeljen v oceni posledic poglavje 6.1. Ocena verjetnosti zajema štiri stopnje: Stopnja verjetnosti Malo verjetno/ Redko Možno Verjetno Zagotovo Opis Ni pričakovan oz. samo v izrednih okoliščinah Do dogodka lahko pride kadarkoli Do dogodka bo prišlo najmanj 1x Dogodek pričakovan v večini primerov Na rezultat ocene verjetnosti lahko vplivamo s preventivnimi ukrepi, kot npr. - ukrepi za zmanjšanje možnosti vžiga, - zmanjšanje virov vžiga in količine virov goriva na delovišču, - uporaba alternativnih metod izvajanja vročih del. Oktober 2008 17

6.3. Izračun tveganja Izračun oz. ocena tveganja s pomočjo matrike, je zadnja stopnja v procesu ocenjevanja tveganj. V spodnji matriki poiščete presečišče posledic in verjetnosti. Le te nam dajo štiri stopnje tveganja: nizko tveganje (N), srednje tveganje (S), resno tveganje (R) in visoko tveganje (V). Verjetnost Zagotov dogodek Verjeten dogodek Možen dogodek Malo verjeten/ Redek dogodek Posledice Nepomembne Manjše Večje Nevarne Skrajne S R V V V S S R V V N S S R R N N S S R 7. PREVENTIVNI UKREPI ZA VARNO IZVAJANJE VROČIH DEL Izvajanje vročih del je vedno povezano tudi z izvajanjem preventivnih ukrepov. Varno izvajanje vročih del obsega preventivne ukrepe pred izvajanjem vročih del, med izvajanjem vročih in po izvajanju vročih del. Preventivni ukrepi obsegajo organizacijske (zadolžitve, organizacija dela, priprava in izdaja dovoljenje za izvajanje vročih del, varnostne razdalje, ipd.) in tehnične ukrepe (namestitev začasnih predelnih sten, sistemi za gašenje ipd.). V tem poglavju bodo za izvajanje preventivnih ukrepov pred, med in po izvajanju vročih del najprej podani splošni ukrepi in zahteve, v nadaljevanju pa bodo ukrepi opredeljeni tudi podrobneje. 7.1 Preventivni ukrepi pred izvajanjem vročih del Pomen preventivnih ukrepov pred izvajanjem vročih del je v: - izboru ustreznega postopka za izvajanje vročih del, - organizaciji dela, - pripravi delovišča, - izboru in vzpostavitvi ustreznih preventivnih ukrepov. Oktober 2008 18

Izbor ustreznega postopka se nanaša na izbor postopka in materialov, ki jih potrebujemo za izvajanje vročih del. Postopek mora biti, v kolikor je to mogoče, prilagojen prostoru ter vrsti in količini gorljivega materiala v prostoru. Pred izvajanjem vročih del je treba preveriti, če so za določena opravila na voljo alternativne metode (glej poglavje 11). Organizacija dela obsega opredelitev odgovornosti, oceno tveganja, pripravo in izdajo dovoljenja za izvajanje vročih del (glej poglavje 9), opredelitev zahtev za izvajanje požarne straže (glej poglavje 10) oz. izvajanje preventivnih ukrepov in opredelitev drugih nalog. Priprava delovišča obsega naloge in aktivnosti, ki so vezane na fizično ureditev delovišča. Aktivnosti naj obsegajo pregled prostora, umestitev delovišča v objekt ali okolje, opredelitev poti umika, postavitev oznak, pregled vodnih virov za oskrbo z vodo za gašenje ipd. Izbor in vzpostavitev ustreznih preventivnih ukrepov zajema izbor in pripravo primernih preventivnih postopkov za izvajanje del, določitev varnostnih razdalj, določitev mest za gasilna sredstva, postavitev požarne straže (glej poglavje 10) ipd. Organizacijski ukrepi pred izvajanjem vročih del: Ocenite nevarnosti za nastanek požara ali eksplozije na delovišču in ocenite tveganja. Če je to potrebno, pridobite dovoljenje, za izvajanje vročih del. Poskrbite, da bodo vsi delavci, ki bodo izvajali vroča dela ali požarno stražo vedeli naslov delovišča, kontaktne podatke odgovornih oseb in telefonske številke za klic v sili. Preglejte prostore okoli delovišča za vroča dela. Če je potrebno in zahtevano, organizirajte požarno stražo tudi v okoliških obratih. Določite varnostno razdaljo med mestom izvajanja vročih del in gorljivimi snovmi v prostoru. Določimo lahko horizontalne in vertikalne varnostne razdalje, ki so podane v tabeli in na spodnji sliki (slika 7.1). Oktober 2008 19

Vrsta dela Lotanje, vroče lepljenje Nevarna območja Horizontalne razdalje od mesta izvajanja vročih del (polmer) Vertikalne razdalje od mesta izvajanja vročih del 2 m 2 m Rezanje in brušenje 6 m 3 m Obločno ali plamensko varjenje 7,5 m 4 m Plamensko rezanje 10 m 4 m Lotanje, vroče lepljenje Izvajanje vročih del min. 2 m Rezanje in brušenje min. 6 m Obločno ali plamensko varjenje min. 7,5 m Plamensko rezanje min. 10 m Slika 7.1: Varnostne razdalje pri izvajanju vročih del Preglejte strukturo stropa, sten, tal ter izvedbo in število prehodov med prostori (odprtine in druge povezave). Delovišče, kjer se bodo izvajala vroča dela pospravite in fizično zavarujte. Odstranite ali zaščitite vse gorljive in vnetljive stroje, vključno z zaboji in posodami, opremo in materiale na delovišču za vroča dela. Oktober 2008 20

Tehnični ukrepi pred izvajanjem vročih del: Zavarujte gorljive nosilne konstrukcije in predelne stene ter odprtine v njih. Na delovišču morajo biti, v kolikor je to potrebno, negorljive prevleke in pregrinjala za preprečitev širjenja isker. Širjenje isker se lahko prepreči tudi s prenosnimi negorljivimi stenami (slika 7.2). Slika 7.2: Prenosne negorljive stene Električne kable v bližini izvajanja vročih del zavarujte z mokrimi prevlekami ali negorljivimi pregrinjali. Preprečite prehod toplote v sosednje prostore preko cevi, ventilacijskih kanalov, itd. Prepričajte se, da je delovišče oskrbljeno z vsaj enim prenosnim gasilnikom kategorije 43A 183B C v oddaljenosti največ 10 m, ali z drugim ustreznim gasilnikom, ali dvema prenosnima gasilnikoma kategorije 27A 144B C ali gasilsko cevjo. Če je potrebno, na območju izvajanja vročih del vršite izmere koncentracij vnetljivih plinov in poskrbite za prezračevanje. Če obstaja možnost, da bi se med izvajanjem vročih del zaradi vročine ali dima sprožil požarni alarm, izključite avtomatski javljalnik oz. napravo za gašenje. Izklop sistemov mora odobriti pooblaščena oseba. Javljalnik oz. naprava za gašenje mora biti takoj po zaključku del ponovno priključena. Oktober 2008 21

7.2. Preventivni ukrepi med izvajanjem vročih del Pomen preventivnih ukrepov med izvajanjem vročih del je v: - izvajanju ustreznih postopkov za izvajanje vročih del, - izvajanju izbranih preventivnih ukrepov, - nadzoru nad izvajanjem vročih del v prostoru, kjer se vroča dela izvajajo in po potrebi tudi v sosednih prostorih. Izvajanje ustreznih postopkov med izvajanjem vročih del je temeljni ukrep za zagotavljanje varnosti pri izvajanju vročih del. Izvajalec vročih del je lahko le oseba (delavec), ki poseduje certifikat (glej poglavje 8) za izvajanje vročih del. Izvajanje izbranih preventivnih ukrepov obsega ukrepe, zapisane v Dovoljenju za izvajanje vročih del (glej poglavje 9). Nadzor nad izvajanjem vročih del vršijo v prvi meri izvajalci vročih sami. V primeru, da je med izvajanem vročih del prisotna tudi požarna straža (glej poglavje 10), skrbi za izvajanje preventivnih ukrepov tudi požarna straža. Organizacijski ukrepi med izvajanjem vročih del: Zagotovite, da se vsi gorljivi materiali, ki nastanejo med delom, nemudoma odstranijo. Zagotovite, da bo, v kolikor je to predpisano, požarna straža prisotna med izvajanjem vročih del in tudi med odmori. Požarna straža mora biti prisotna tako v prostoru, kjer se izvajajo vroča dela kot tudi v sosednjih prostorih, v kolikor je to potrebno. Zagotovite da bodo vsi, za izvajanje požarno-preventivnih ukrepov predpisani prenosni gasilniki, vedno prisotni na delovišču. Bodite pozorni na nastanek vnetljivih plinov. Če je potrebno, prezračite prostore. Delovne površine, ki so izpostavljene toploti med izvajanjem vročih del, se mora stalno hladiti z vodo oz. jih nadzirati. Oktober 2008 22

Tehnični ukrepi med izvajanjem vročih del: - V primeru požara aktivirajte ročni javljalnik oz. napravo za gašenje, v kolikor je le to na voljo. 7.3. Preventivni ukrepi po izvajanju vročih del Pomen preventivnih ukrepov po izvajanju vročih del je v: - pregledu prostora in objekta neposredno po zaključku vročih del, - nadzor prostora določen čas po izvajanju vročih del. Pregled prostora in objekta neposredno po zaključku vročih del je treba izvesti vedno, kadar so bila v prostoru izvajana vroča dela, saj lahko zaradi izvajanja le teh v prostoru ostanejo žareči ostanki, ki bi lahko zanetili požar. V kolikor je to zaradi vrste del in oblike ter namembnosti prostora potrebno, je treba prostor ter okoliške prostore nadzirati še določen čas po izvajanju vročih del. Organizacijski ukrepi po izvajanju vročih del: Preglejte delovišče in sosednje obrate. Obvestite izdajatelja dovoljenja za izvajanje vročih del, da so vroča dela zaključena. Če je potrebno, po zaključku vročih del nadaljujte s požarno stražo na delovišču in sosednjih obratih. Časovno obdobje izvajanja požarne straže brez prekinitve je definirano v dovoljenju za vroča dela, ne sme pa biti krajše od 1 ure. Na za to določeno varno mesto pospravite opremo (plinske jeklenke, gorilnike ipd), ki ste jo rabili za izvajanje vročih del. Tehnični ukrepi po izvajanju vročih del: Vklopite ali poskrbite, da bodo vklopili izklopljene sisteme za odkrivanje in gašenje požarov. Oktober 2008 23

8. CERTIFIKAT ZA IZVAJANJE VROČIH DEL Izvajalec vročih del je lahko le oseba (delavec), ki poseduje certifikat za izvajanje vročih del. Certifikat za izvajanje vročih del je pooblastilo, ki ga delavec pridobi na osnovi opravljenega izpita pri Upravi Republike Slovenije zaščito in reševanje. Delavci drugih držav lahko uveljavljajo certifikate in pooblastila za izvajanje vročih del, pridobljena v matičnih državah le ob pogoju, da je obseg znanj enakovreden obsegu znanj, predpisanih s Pravilnikom o izvajanju vročih del in usposabljanju ter preverjanju znanja delavcev, ki izvajajo vroča dela in izvajajo požarno stražo (glej poročilo 1. faze) 1. Delavci z opravljenim izpitom dokazujejo, da imajo ustrezno znanje iz požarne varnosti in vročih del. Tisti, ki uspešno opravijo izpitno preverjanje, pridobijo certifikat za izvajanje vročih del. Oktober 2008 24

Certifikat mora vsebovati: - ime lastnika dovoljenja, - številko dovoljenja, - pravnomočnost dovoljenja in - naziv izdajatelja dovoljenja. Dokler delavec preizkusa ne opravi, ne sme opravljati vročih del! 9. DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE VROČIH DEL Dovoljenje za izvajanje vročih del je pisni dokument, ki zajema opis postopkov izvajanja vročih del in minimalne požarno-preventivne ukrepe. Dovoljenje za izvajanje vročih del mora biti izdano pred izvajanjem vročih del in mora vsebovati podatke in navodila o: - vrsti del, - lokaciji opravljanja del, - preventivnih ukrepih pred pričetkom del, - preventivnih ukrepih med izvajanjem del, - preventivnih ukrepih po končanju del in - navedbo oseb, ki so z opravljanjem del seznanjene. Dovoljenje za izvajanje vročih del izda pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom oz. druga s strani odgovorne osebe pooblaščena oseba. Zgled dovoljenja za izvajanje vročih del prikazuje slika 9.1. Oktober 2008 25

Slika 9.1: Dovoljenje za izvajanje vročih del Oktober 2008 26

10. POŽARNA STRAŽA Požarna straža predstavlja fizično izvajanje požarno-preventivnih postopkov pred, med in po izvajanju vročih del. Izvajati jo je treba tam, kjer obstaja velika nevarnost za nastanek požara ali eksplozijo in v objektih, kjer se zadržuje veliko število oseb. Zahteve za izvajanje požarne straže opredeljuje Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo). Glede na določila 37. člena omenjenega zakona mora požarno stražo organizirati: kdor pretaka količine nad 5 m 3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov; kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila; prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije; lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo, v primeru iz 1. in 2. alineje iz prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če ne gre za opravljanje del v požarno bolj ogroženih objektih in objektih, v katerih se zbira več ljudi, določenih v skladu s tem zakonom. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost. Naloge požarne straže: Požarna straža se seznani s prostorom, v katerem bodo potekala vzdrževalna dela. Pri tem morajo biti izvajalci vzdrževalnih del posebej pozorni predvsem na gradbene materiale iz katerih je prostor narejen. Potrebno je preveriti tudi sosednje prostore in morebitne povezave ter potek Oktober 2008 27

inštalacij med prostorom, v katerem se vzdrževalna dela opravljajo, in prostore, ki z njimi mejijo. Izvajalci požarne straže morajo opredeliti vse gradbene značilnosti prostora, ki bi lahko povzročile širjenje požara iz prostora vzdrževalnih del na sosednje prostore. Izvajalci požarne straže morajo pregledati in opredeliti vse lahko vnetljive snovi v prostoru in jih odstraniti iz prostora, v katerem se opravljajo vzdrževalna dela. Skupaj z izvajalcem vročih del morajo v opredeliti varnostne razdalje. V primeru, ko varnostnih razdalj ni moč zagotoviti, morajo z drugimi ukrepi (npr. prenosne negorljive stene) preprečiti stik virov vžiga, ki nastajajo med izvajanjem vročih del in gorljivih snovi. Požarna straža se mora seznaniti tudi s postopkom vzdrževalnih del in napravami, s katerimi bodo vzdrževalci delali. Pri tem morajo izvajalci straže oceniti nevarnosti, ki bodo pri vzdrževalnih delih nastajale. Pozorni morajo biti predvsem na materiale, ki bi se lahko pregrevali in povzročali segrevanje vnetljivih snovi, ki se jih iz prostora ne da odstraniti. Nevarno je tudi iskrenje in odpadanje žarečih delcev materialov, ki bi prav tako lahko povzročili požar, zato je pomembno da izvajalci straže ocenijo obseg, do koder takšni delci lahko odletijo. Na osnovi ugotovitev in značilnosti prostora morajo izvajalci straže pripraviti ustrezna gasilna sredstva. Zahteve, glede izvajanja požarne straže so opredeljene v matriki (slika 10.1). Oktober 2008 28

Požarna ogroženost 3 ali višje stopnje Požarna obremenitev > 2000 MJ/m 2 Zagotovo Požarna straža Požarna obvezna straža Izvajajo obvezna jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo gasilci Požarna straža obvezna Izvajajo jo gasilci Požarna straža obvezna Izvajajo jo gasilci Požarna ogroženost 3 ali višje stopnje Požarna obremenitev 1000 MJ/m 2-2000 MJ/m 2 Verjetno Požarna ogroženost 1 ali 2 stopnje Požarna obremenitev 1000 MJ/m 2-2000 MJ/m 2 Možno Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža priporočljiva Požarna straža Požarna obvezna straža Izvajajo obvezna jo za to usposobljene osebe Požarna straža priporočljiva Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo gasilci Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo gasilci Požarna straža Požarna obvezna straža Izvajajo obvezna jo za to usposobljene Izvajajo jo gasilci osebe Požarna ogroženost 1 ali 2 stopnje Požarna obremenitev 2 < 1000 MJ/m Malo verjetno/ redko Požarna straža ni obvezna Požarna straža priporočljiva Požarna straža priporočljiva Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Požarna straža obvezna Izvajajo jo za to usposobljene osebe Majhno manj kot 10 Majhno več kot 10 in manj kot 20 Srednje več kot 20 in manj kot 50 Srednje več kot 50 in manj kot 100 Veliko več kot 100 Nepomembne Manjše Večje Nevarne Skrajne št. oseb v objektu, posledice Slika 10.1: Požarna straža matrika za opredelitev zahtev Požarno stražo lahko izvajajo gasilci ali za to usposobljene osebe. Gasilci izvajajo požarno stražo, kadar: je ocenjena požarna ogroženost 1 ali 2 stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja možna in je v objektu veliko ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice skrajne, je ocenjena požarna ogroženost 3 ali višje stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja verjetna in je v objektu srednje veliko ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice nevarne, je ocenjena požarna ogroženost 3 ali višje stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja verjetna in je v objektu veliko ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice skrajne, Oktober 2008 29

je ocenjena požarna ogroženost 3 ali višje stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja zagotova in je v objektu srednje število ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice večje, je ocenjena požarna ogroženost 3 ali višje stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja zagotova in je v objektu srednje veliko ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice nevarne, je ocenjena požarna ogroženost 3 ali višje stopnje, je nezgoda glede na oceno tveganja zagotova in je v objektu veliko ljudi oz. bi bile v primeru nezgode posledice skrajne, V ostalih primerih, ko je požarna straža obvezna a jo ne izvajajo gasilci, jo lahko izvajajo za to usposobljene osebe. To so osebe, ki so psihofizično sposobne za gašenje začetnih požarov in so bile predhodno usposobljene za gašenje začetnih požarov in izvajanje požarne straže. Program usposabljanja za gašenje usposobljenih oseb mora obsegati minimalna znanja na področji identifikacij nevarnosti ob izvajanju vročih del, preventivnih ukrepov in postopkov v nujnih primerih. 11. ALTERNATIVNE METODE IN ORODJA 3,4 11.1 Žaganje, rezanje Pri žaganju gre za odvzemanje obdelovanca, medtem ko pri rezanju tega ni. Orodja, ki povzročajo iskrenje (kotna brusilka, plamenski rezalnik, plazma ) lahko zamenjamo z orodji, pri katerih iskrenja ni, ali pa je le to minimalno. Nekaj primerov alternativnih rešitev najdete v nadaljevanju: Oktober 2008 30

- Tračna žaga se lahko uporablja tudi na terenu, iskre se pri pravilni uporabi ne pojavljajo. - Vbodna žaga in električna žaga - lisičji rep tudi ne proizvajata veliko isker in sta primerna alternativa. - Rožne žage, škarje: Prednost je natančen rez, prenosnost in da se pri delu z njimi ne proizvajajo iskre. - Cevna žaga se uporablja za rezanje okroglih cevi. Pri uporabi iskre ne nastajajo - Krožna žaga reže aluminij, železo, baker, plastiko hitro, natančno in skoraj brez iskrenja. Kot rezanja se ponavadi lahko nastavi, po rezanju večinoma ne potrebujemo dodatne obdelave. Oktober 2008 31

11.2 Luknjanje Pri izdelavi lukenj na terenu se pojavlja uporaba plamenskega ali plazemskega rezalnika, redko pa tudi kotna brusilka. Pri vseh teh procesih nastajajo iskre in žareči delci, ki predstavljajo nevarnost za nastanek požara. Alternativna metoda je uporaba ročnega vrtalnika s svedri, kronskimi žagami Luknje so natančne, opilki, ki nastanejo pa se hitro ohladijo in predstavljajo varnejše delo. 11.3 Združevanje cevi Najboljši način združevanja cevi s stališča požarne varnosti je s spojkami, ki se navarijo na cevi na stalnem delovišču za vroča dela. Pri bakrenih spojih, kjer je prisotna uporaba plamena se lahko plamen zamenja z električnim spajkalnikom, s čemer odstranimo prisotnost odprtega ognja in zmanjšamo možnost za nastanek požara. 12. UKREPI V PRIMERU POŽARA Kljub upoštevanju vseh varnostnih napotkov in uporabi alternativnih metod izvajanja vročih del pa lahko pride do požara. Plini, ki se sproščajo ob požaru vedno vsebujejo strupene snovi. Najbolj pogost in najbolj nevaren je ogljikov oksid (CO). Gre za brezbarven plin brez vonja in okusa in ga zato ne začutimo, kar predstavlja veliko nevarnost saj se veže na hemoglobin v krvi 200 - krat hitreje kot kisik in preprečuje oskrbo telesa s potrebnim kisikom. Plini, ki se sproščajo ob gorenju so topli in se zato dvigajo do stropa. V primeru požara se zato gibljemo pri tleh, kjer je boljši zrak in boljša vidljivost. Oktober 2008 32

Ko opazite požar morate: - obvestiti ostale o požaru, - rešiti tiste, ki so v nevarnosti, - preprečiti požaru, da bi se razširil z zapiranjem oken in vrat in izklopom prezračevalnega sistema. Odstranitvijo gorljivih materialov (posode z vnetljivimi tekočinami, plini...), - pokličite na telefonsko številko 112, kljub temu, če se je avtomatsko vklopil požarni alarm ali pa ste pritisnili ročni javljalnik požara, - skušajte pogasiti požar, če s tem ne ogrožate sebe, - usmerite gasilce do kraja požara in jim povejte za nevarnosti na mestu požara. Vrste požarov: Poznamo več vrst požarov, ki jih v grobem delimo na spodnje skupine: Tip požara Gorljiva snov A TRDNE SNOVI - les - papir - tekstil -. B TEKOČINE - alkohol - eter - katran -. C PLINI - acetilen - metan - vodik -. Oznaka Oktober 2008 33

D F LAHKE KOVINE - magnezij - aluminij - litij -. MAŠČOBE - jedilna olja in maščobe Pri gorenju gre za proces spajanja kisika z gorljivo snovjo. Da bi uspešno pogasili požar je potrebno prekiniti verižno reakcijo z odstranitvijo gorljive snovi, preprečiti dostop kisika do gorljive (dušenje) snovi ali odvzemom temperature (ohlajanje). Ena od možnosti gašenja je tudi prekinitev kemijske reakcije, kar storimo z inhibicijo, kjer se snov spaja s kisikom ali gorečo snovjo in preprečuje nadaljnje gorenje. Na principu inhibicije delujejo gasilniki na prašek. 7, 8, 9 Oprema za gašenje začetnih požarov Gasilniki Gasilnik z vodo Voda gasi s hlajenjem. Curek razpršene vode usmerimo na gorečo površino, glede na lego (vodoravno, navpično, ). Voda, ki jo brez potrebe polivamo po okolici, je za gašenje izgubljena in le povzroča dodatno škodo. Domet gasilnika je 7-8 m. Gasilnik s peno Gasilnik s peno deluje dušilno in delno ohlajevalno. Gre za vodo, kateri so dodana penila, ki preprečujejo da bi voda odtekla in gorljive snovi. S peno je treba prekriti površino goreče snovi. Hitrost curka pene se zmanjša, če gasimo iz večje razdalje. Domet gasilnika je 3-5 m. Oktober 2008 34

Gasilnik z ogljikovim dioksidom Gasilnik deluje dušilno in preprečuje dostop kisika goreči snovi. Za pogasitev je treba v območju gorenja (v plamenu) doseči dovolj visoko koncentracijo ogljikovega dioksida. Pri gašenju moramo upoštevati tudi mehanski učinek curka, ki lahko razpršuje gorečo tekočino ali nepritrjene predmete. Ta učinek zmanjšamo, če gasimo iz večje razdalje, ali pa curek usmerimo v oviro blizu požara. Domet gasilnika na CO 2 je 3 m. Gasilnik s praškom ABC Prašek ABC neposredno poseže v kemijsko reakcijo gorenja (inhibicija), gasi pa tudi z zadušitvijo. Gašenje je uspešno, če dosežemo dovolj veliko koncentracijo praška v področju zgorevanja, to je v plamenu. Prašek, ki se sesede na žarečo površino, se začne taliti, talina prekrije površino in tako prepreči dostop zraka za zgorevanje. Če gasimo požar plina, curek praška usmerimo v curek iztekajočega plina pod plamenom. Iztekajoči gorljivi plin ga ponese v plamen. Domet gasilnika do 6 m. Uporaba gasilnika Gasilnik snamemo iz nosilca (pritrdišča) Izvlečemo varovalko Približamo se ognju Usmerimo šobo Pritisnemo vzvod V nadaljevanju je s slikami prikazano nekaj načinov gašenja. Oktober 2008 35

Pravilno Napačno Gasimo v smeri vetra Gasimo žarišče požara Gasimo z večimi gasilniki (pokličemo pomoč) Tekočine gasimo z razpršenim curkom Neposreden curek nam razširi požar, saj tekočina brizgne v okolico. Oktober 2008 36

Pravilno Napačno Uporabljen gasilnik odpeljemo na servis, da ga ponovno napolnijo. Uporabljenega gasilnika ne vračamo na staro mesto ampak ga moramo pripraviti za uporabo. Gašenje z gasilniki na prašek Gasimo od vrha proti žarišču požara Gasimo levo in desno, tako da dušimo ogenj z vseh strani Pazimo, da ne gasimo z direktnim curkom v tekočino, saj s tem razširimo požar 1 2 3 4 Gašenje z gasilnikom z ogljikovim dioksidom - CO 2 Gasimo od spodaj proti vrhu (ravno obratno kot pri gašenju s praški), tako da pri izvoru plamena odvzemamo kisik. Gasimo levo in desno, da dušimo plamen. Paziti je potrebno pri gašenju v zaprtih prostorih zaradi možnosti zadušitve. Oktober 2008 37

Hidranti Poznamo mokre in suhe hidrante. Suhi hidranti so namenjeni gasilcem, mokri hidranti pa so namenjeni začetnemu gašenju. Mokri hidranti imajo lahko poltogo cev, ki je na kolutu dolžine 20-30 m ali pa imajo plosko cev na kolutu ali zvito dolžine 15 m. Gašenje z hidranti s poltogo cevjo: izvlečemo cev, odpremo ventil za vodo (če ga ima), približamo se požaru, odpremo ročnik na cevi in prilagajamo curek, razpršen curek boljši hladilni učinek, manjša poraba vode, poln curek ima daljši domet in večjo moč. Gašenje z hidranti s plosko cevjo: izvlečemo cev in jo v celoti razvijemo, spojimo en konec cevi na ventil in drugi konec cevi na ročnik (v kolikor to že ni narejeno, preverimo spoje), preverimo, da je zasun ročnika zaprt (zasun prečno na ročnik), odpremo ventil za vodo, približamo se požaru in počasi odpiramo zasun ročnika. Oktober 2008 38

Priročna sredstva Priročna sredstva so odeje, zemlja, pesek, metla, cement... Z njimi gasimo tako, da dosežemo dušilni učinek. Uporabljamo jih za prekrivanje gorljive snovi ali udarjanje po goreči snovi da zadušimo plamene. Požarna odeja Požarna odeja je učinkovita pri dušenju. Uporabljamo jo za prekrivanje predmetov oseb, uporabimo pa jo lahko tudi za kratek prehod skozi goreč del prostora. 13. PRVA POMOČ PRI POŠKODBAH PRI VROČIH DELIH Zapomnimo si, da pri vseh hujših poškodbah skušamo čim prej obvestiti nujno medicinsko pomoč in pokličemo 112! Vedno poskrbite za varnost, da ne bi prišlo do nastanka dodatnih poškodb (npr. izklopite kotno brusilko)! Zapomnimo si, da je najboljša pomoč to, da do poškodb sploh ne pride. Zato uporabljajte predpisano zaščitno opremo. Odrgnine, vreznine Kadar pride do odrgnin ali manjših vreznin, rano prekrijte s sterilno gazo in povijte s povojem. V primeru večje poškodbe, če je prisotna krvavitev, naredimo tako imenovano kompresijsko prevezo rane. Na rano ravno tako položimo sterilno gazo. Čez njo damo manjšo tršo stvar oz. predmet (zvit povoj, košček lesa ) in nato čvrsto povijemo s povojem. Pazimo, da ne povijemo premočno. Ohraniti moramo normalno prekrvavitev roke (roka mora imeti normalno barvo). Po vsaki oskrbi roko imobiliziramo s trikotno ruto. Oktober 2008 39

Amputacije V primeru večjih poškodb, kadar pride npr. do amputacije, oskrbite tako amputirani del kot tudi krn (del na telesu, kjer je bila amputacija). Zadnjega lahko oskrbite s kompresijsko prevezo (glej prejšnjo točko) v hujših primerih (huda krvavitev) pa morate narediti Esmarchovo prevezo, s katero boste zaustavili krvavitev. Amputirane dele telesa (npr. prst) zavijete v gazo. Pri večjem delu telesa (npr. roka) pokrijete rano na amputiranem delu telesa s sterilno gazo (ne zavijete celega dela v gazo). Amputiran del telesa daste nato v prvo vrečko. V drugo vrečko daste led in prilijete vodo. Nato daste vse skupaj v tretjo vrečko in odložite tako, da ne more priti do dodatnih poškodb amputiranega dela telesa. Opekline Kadar pride do nastanka opeklin (opekline v ožjem pomenu besede - s suho vročino), opečeno mesto najprej hladite pribl. 15 minut s hladno vodo (iz vodovoda). Oblačila, ki se prilepijo na rano, ne odstranjujte! Nato položite na rano sterilno gazo in naredite prevezo rane s povojem. Kadar je opečena roka, jo na koncu imobiliziramo s trikotno ruto. Namesto sterilne gaze lahko uporabite tudi posebne gaze za opekline ali opeklinske obkladke iz hidrogela. Tujki v očesu Najbolj enostavno odstranite manjši tujek tako, da pustite oko, da se zasolzi. Solze lahko same odstranijo tujek. V primeru, da tujka tako ne morete odstraniti, se poslužite obračanja vek. Ko vidite tujek, ga skušajte nežno odstraniti in pazite, da pri tem ne poškodujete očesa. Kadar je v oko tujek zapičen, tujka sami ne odstranjujte! Naredite prevezo čez obe očesi (!), poškodovanca pa odpeljite k zdravniku. Dušenje / zastrupitev s plini Kadar se pri vročih delih uporabljajo ali nastajajo različni plini, ki lahko škodujejo zdravju in je oseba zaradi tega omedlela, padla v nezavest, vedno skušajte žrtev najprej prestaviti na čist zrak. Pri tem pazite na lastno varnost, da se ne bi pri tem zastrupili tudi vi. Oktober 2008 40

Preverite stanje zavesti in dihanje žrtve. V primeru zastoja dihanja, takoj pričnite z oživljanjem (umetno dihanje in masaža srca). Žrtev moramo odpeljati k zdravniku, v primerih hujših zastrupitev pa pokličite nujno medicinsko pomoč na 112! 14. LITERATURA 1. Pravilnik o izvajanju vročih del in usposabljanju ter preverjanju znanja delavcev, ki izvajajo vroča dela in izvajajo požarno stražo - Projektna naloga MORS-URSZR: Preventivni ukrepi varstva pred požarom pri izvajanju vročih del 2. Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo) 3. Hot work under control, Räma Jukka, The Finnish National Rescue Association, Helsinki, 2006 4. Safety Regulations for Hot Work, Svenska Brandskyddsföreningen, Stockholm, 2005 5. RC7: Recommendations for hot work, 2007 The Fire Protection Association, on behalf of InFiReS 6. NFPA handbook 19 izdaja, National Fire Protection Association (NFPA), Quincy, ZDA, 2003 7. Zbornik predavanj SZPV Mitja Rudel: Evakuacija 2008 8. http://www.total-feuerschutz.de - marec 2008 9. http://www2.gloria.de/ - marec 2008 10. http://www.istrabenzplini.si/ - oktober 2008 Oktober 2008 41

15. PRILOGA - 1: PLINI IN PLINSKE TLAČNE POSODE 10 Rokovanje in uporaba plinskih tlačnih posod Plinske jeklenke so tlačne posode, ki morajo biti zaščitene pred udarci ali padci. Dvigovanje takih posod se lahko izvaja samo v stojalih/vozičkih, ki imajo primerna pritrdišča za tlačne posode. Nikoli se ne sme tlačnih posod dvigovati za zaščitne kape, saj se le te lahko snamejo. Pri prevažanju mora biti na tlačnih posodah zaščitna kapa. Tlačne posode z acetilenom in utekočinjeni plini morajo biti vedno v pokončnem položaju, ko so v uporabi. Udrtine v tlačnih posodah ne smejo biti popravljene z varjenjem. Plamena ne smemo usmeriti proti tlačnim posodam. Puščajoča, pokvarjena in neizpravna oprema se ne sme uporabljati, ampak mora biti strokovno popravljena ali zamenjana. Navoji na kisikovih in ostalih plinskih tlačnih posodah se ne smejo naoljiti, namastiti ali podobno, saj lahko pride do pojava plamena in burne reakcije. Acetilenska in kisikova tlačna posoda, ki se uporablja na stalnem delovišču za vroča dela mora biti nameščena in zavarovana v ustreznem vozičku ali pritrjena na steno z verigo ali podobnim, da se prepreči prevrnitev. Tlačne posode morajo biti ustrezno označene z znaki za nevarnost. Na začasnih deloviščih za vroča dela morajo biti acetilenske in kisikove tlačne posode v ustreznih vozičkih. Po zaključku del pa morajo biti ponovno vrnjene v za take posode namenjeno mesto. Oktober 2008 42

Merjenje prisotnosti plinov Na mestu, kjer so uporabljane ali shranjene vnetljive tekočine ali plini je potrebno preveriti koncentracijo plinov v zraku. Merjenje mora biti izvedeno pred začetkom vročih del s strani pooblaščene osebe, ki meritev vpiše v dovoljenje za izvajanje vročih del. Če je potrebno je treba izvajati meritve koncentracije plinov v intervalih, ki so navedeni v dovoljenju za izvajanje vročih del. Če se pojavi nevarna koncentracija plinov je potrebno vroča dela prekiniti in prezračiti prostor. Vroča dela se lahko nadaljujejo ko koncentracija plinov pade pod nevarno območje. Prezračevanje in merjenje se mora nato opravljati cel čas, ko potekajo vroča dela. Shranjevanje plinskih tlačnih posod Ko shranjujemo plinske tlačne posode morajo biti ventili le teh zaprti, na ventilih pa mora biti nameščena zaščitna kapa. Tlačne posode morajo biti v pokončnem položaju. Prostor mora biti ločen, dobro prezračevan in dostopen iz ločenega zunanjega vhoda. Plinske tlačne posode se lahko shranjujejo tudi na prostem v ustreznih prostorih zaščitenih pred soncem. Če to ni mogoče morajo biti shranjene blizu izhoda. Prostor, kjer so shranjene plinske tlačne posode mora biti dobro označen z napisom, ki opozarja, da so v prostoru tlačne posode pod tlakom, da je prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja. Prazne in polne tlačne posode morajo biti ločene in prostor ustrezno označen. Vse plinske tlačne posode, ki vsebujejo utekočinjene pline morajo biti v pokončnem položaju ko so shranjene in ko so v uporabi. Pri uporabi utekočinjenih plinov v zaprtih prostorih mora biti zagotovljeno dobro prezračevanje, da bi v primeru puščanja ali okvare naprav ne prišlo do eksplozivne koncentracije v zraku. Označevanje plinskih tlačnih posod SIST EN 1089-3 7 Standard SIST EN 1089-3 1 se aplicira na tlačne posode - jeklenke za tehnične in medicinske pline in ne za tlačne posode z UNP (utekočinjeni naftni plin) in tudi ne za tlačne posode za gašenje. 1 Standard SIST EN 1089-3 predvideva identifikacijski sistem barvnega označevanja plinskih jeklenk, ki je drugačen od aktualnega sistema v Sloveniji. Oktober 2008 43

Barva vratu plinske tlačne posode ni prepoznavni znak za plin, ki je v njej, ampak znak samo za osnovno nevarnost, ki jo povezujemo s plinom. Tako imamo sledeče oznake: Barva vratu rumena rdeča svetlo modra svetlo zelena Nevarnost strupeni in/ali jedki vnetljivi oksidanti zadušljivi Da bi prepoznali plin, ki se nahaja v tlačni posodi, se moramo vedno sklicevati na namensko etiketo na plinski jeklenki. Etiketa vsebuje naslednje podatke: 1. Ime plina 2. Ime, naslov, telefonska številka proizvajalca ali distributerja 3. Standardna obvestila in opozorila 4. Grafični znak za nevarnost 5. Pripadajoče EC število Slika 15.1: primer etikete z vsemi oznakami Barva vratu plinske tlačne posode omogoči neposredno prepoznavanje nevarnosti plina, ki ga prevažajo ali uporabljajo, že na daljavo, ko etikete še ne moremo prebrati. Samo za običajne pline (kisik, dušik, helij, didušikov oksid) so predvidene specifične barve. V nadaljevanju boste lahko našli nekaj barvnih oznak tlačnih posod. Oktober 2008 44