NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE Direktor: Mag. Matjaž Vodušek Maribor, julij 2016

POVZETEK Dokument podaja načrt uvedbe naprednega merilnega sistema kot to določa Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije [2]. Ključne besede: napredni merilni sistem, NMS, AMI, plan uvedbe ABSTRACT The document present the plan for the Slovenian Advanced Metering Infrastructure implementation in accordance with the Regulation on the measures and procedures for the implementation of the Advanced Metering Infrastructure [2]. Key-words: Advanced Metering Infrastructure, AMI, implementation plan Stran IV

VSEBINA UVOD... 10 1 CILJ PROJEKTA... 11 2 NAPREDNI MERILNI SISTEM... 11 2.1 Klasifikacija merilnih naprav za merjenje in registracijo pretokov električne energije... 14 3 ORGANIZACIJA PROJEKTA... 14 3.1 Organizacijska struktura projekta... 15 3.2 Zadolžitve nosilcev projektnih funkcij... 15 3.3 Nadzor projekta in poročanje... 17 3.3.1 Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS... 18 3.3.2 Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS... 18 3.3.3 Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS... 18 4 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI... 19 4.1 Rezultati planiranja kakovosti... 19 4.1.1 Načrt za zagotavljanje kakovosti... 19 4.1.2 Mere kakovosti in tolerančne meje... 20 4.1.3 Kontrolni seznam za kakovost... 20 4.1.4 Načrt izboljšav procesa uvedbe NMS... 20 4.2 Izvajanje zagotavljanja kakovosti... 20 4.2.1 Vhodni podatki... 20 4.2.2 Orodja in tehnike... 20 4.2.3 Rezultati... 20 4.3 Izvajanje kontrole kakovosti... 21 4.3.1 Vhodni podatki... 21 4.3.2 Orodja in tehnike... 21 4.3.3 Rezultati... 21 5 OBVLADOVANJE TVEGANJ... 21 6 ČASOVNI NAČRT UVEDBE NMS... 21 Stran V

6.1 Faza 1: Priprava tehnične dokumentacije javnih naročil... 23 6.2 Faza 2: Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti... 23 6.3 Faza 3: Implementacija... 24 6.3.1 Faza 3.1: Vzpostavitev in upravljanje CSDMP... 24 6.3.2 Faza 3.2: Vpeljava sprememb v MC v EDP... 24 6.3.3 Faza 3.3: Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija... 24 6.3.4 Faza 3.4: Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij... 24 6.3.5 Faza 3.5: Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja in prilagoditve opreme v TP 25 6.4 Faza 4: Obratovanje in vzdrževanje... 28 6.4.1 Faza 4.1: Vzdrževanje in upravljanje procesov NMS... 28 6.5 Faza 5: Nadzor... 28 6.6 Faza 6: Poročanje... 29 7 FINANČNI VIRI... 30 8 IZVEDBA JAVNIH NAROČIL... 32 8.1 Javno naročilo za vzpostavitev centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov... 32 8.2 Javno naročilo za izvedbo nakupa merilno komunikacijske opreme... 33 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA... 39 PRILOGA A ČASOVNICA PROJEKTA... 40 Stran VI

Kazalo slik Slika 2.1: Arhitektura NMS... 12 Slika 3.1: Organizacijska struktura projekta... 15 Slika 6.1: Kumulativno stanje vgrajenih števcev 2. in 1. generacije v letih načrta NMS... 26 Slika 8.1: Terminski načrt izvedbe JN za nakup in vzpostavitev CSDMP... 33 Slika 8.2: Terminski načrt izvedbe postopkov JN za nakup MKO v obdobju 2017-2025... 35 Slika 8.3: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju 2017-2019... 36 Slika 8.4: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju 2019-2022... 37 Slika 8.5: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju 2022-2025... 38 Slika A.1: Časovnica uvedbe NMS... 40 Kazalo tabel Tabela 3.1: Vloge in naloge udeležencev pri projektu... 16 Tabela 3.2: Nabor poročil in registrov... 17 Tabela 6.1: Generalna delitev izvedbe načrta NMS... 21 Tabela 6.2: Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO... 25 Tabela 6.3: Dinamika vgrajevanja MKO v obdobju od 2017 do 2025... 27 Tabela 6.4: Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS... 28 Tabela 6.5: Število vključenih uporabnikov v NMS v obdobju od 2017 do 2025... 29 Tabela 7.1: Stroški po temeljnih kategorijah po letih... 31 Stran VII

SEZNAM KRATIC Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, 1F 3F AMI AMS B2B B2C BPS CSDMP DMS DOP DR DSM EDP EC EE EG EL EM EMS EP HES IKT IT JN KM MC MDMS MM NMS P2M P2P PLC PMO PO enofazni trifazni Advanced Metering Infrastructure napredni merilni sistem Advanced Metering System - napredni merilni sistem Business-to-business - elektronsko poslovanje med podjetji Busines-to-consumer elektronsko poslovanje med podjetji in končnimi uporabniki Billing-Pricing-System sistem za določanje cen in obračunavanje Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov Distribution Management System daljinsko odčitavanje podatkov Demand Response kratkoročno prilagajanje odjema Demand Side Management upravljanje aktivnega odjema elektrodistribucijsko podjetje Elektro Celje električna energija Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Energy Management System Elektro Primorska Head-End System sistem za zajem merilnih podatkov in dvosmerno komu s števci informacijsko-komunikacijske tehnologije informacijske tehnologije javno naročilo kontrolni merilnik, kontrolna meritev merilni center Meter Data Management System Sistem za upravljanje z merilnimi podatki merilno mesto napredni merilni sistem Point-to-multipoint komunikacija točka-več točk Point-to-Point komunikacija točka-točka Power Line Communication komunikacija po elektrodistribucijskem vodu priključno merilna omarica priključna omarica Stran VIII

PZ SODO SONDO SŠ TP podatkovni zbiralnik (koncentrator) Sistemski operater distribucijskega omrežja Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije sistemski števec transformatorska postaja Stran IX

UVOD Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije, Ur. l. RS št. 79/2015 [1], nalaga distribucijskemu operaterju izdelavo načrta uvedbe naprednega merilnega sistema v roku 90 dni od uveljavitve uredbe. V 6. členu specificira, kaj mora načrt uvedbe naprednega sistema vsebovati. Te vsebine so obširneje obdelane v dokumentu»načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijski sistem Slovenije - strokovne podlage«[2], v tem dokumentu pa so zajeti bistveni povzetki in določene so ključne faze projekta. Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema temelji na naslednjih dokumentih: Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov (NMS) električne energije, Ur. l. RS št. 79/2015 [1]; Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije, SONDO, Ur. l. RS, št. 41/2011 [3] in Analiza stroškov in koristi uvedbe naprednega merjenja v Sloveniji, KORONA in DNV KEMA Energy & Sustainability, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Maribor, marec 2014 [4]. Poudariti je treba, da je po opravljeni analizi [2] 45 % merilnih mest že opremljenih s sistemskimi števci, vendar raven naprednih storitev še ni zadovoljiva. Vseeno se je treba zavedati, da uvedba v tem primeru ne pomeni postavitev sistema na novo, temveč dogradnjo sistema do te mere, da bodo v sistem vključeni vsi uporabniki ter da bodo vzpostavljeni pogoji za nudenje naprednih storitev. Pri tem je treba v največji meri upoštevati združljivost z obstoječimi sistemi. Prav tako bo razvoj naprednejših tehnoloških rešitev in rešitev varovanja osebnih podatkov zahteval preverjanje in posodabljanje predlaganih usmeritev v tem načrtu. Stran 10

1 Cilj projekta Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Cilj projekta je izvedba naprednega merilnega sistema, ki omogoča storitve za vse uporabnike slovenskega elektrodistribucijskega omrežja, ki do sedaj še niso bili opremljeni s sistemskimi (imenovanimi tudi pametnimi) števci ustreznih funkcionalnosti. Izvede se tudi Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov, ki omogoča tako medpodjetniško elektronsko (B2B) izmenjavo podatkov z deležniki, upravičenimi do teh podatkov, kot izmenjavo podatkov s končnimi uporabniki (B2C) oziroma uporabniki distribucijskega omrežja. Ob tem je treba upoštevati zahteve glede kibernetske varnosti in varovanja osebnih podatkov ter v čim večji meri združljivosti z obstoječimi sistemi. 2 Napredni merilni sistem Napredni merilni sistem (NMS, oziroma v angleščini Advanced Metering System AMS, ali Advanced Metering Infrastructure AMI) je v okviru tega dokumenta razumljen v najširši možni obliki kot sistem sistemskih števcev, pripadajoče informacijskokomunikacijske infrastrukture in IT sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije, drugih energentov in pitne vode za namene obračunavanja, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij. Pri tem je poudarek na zagotavljanju dovolj pogoste informacije o rabi, obračunavanju po dejanski porabi, uporabi naprednih tarifnih sistemov, izvajanju ukrepov upravljanja s porabo ter razvoju in izvajanju novih storitev. Napredni merilni sistem obsega: - sistemske števce električne energije pri uporabnikih distribucijskega omrežja, - kontrolne meritve električne energije v TP, - podatkovne zbiralnike (podatkovne koncentratorje) v TP, kjer se uporabi P2M - PLC komunikacijska tehnologija, - komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos podatkov od števcev do merilnih centrov (MC) in do Centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov (CSDMP) ter izmenjavo podatkov z upravičenci do merilnih podatkov, - merilne centre, ki obsegajo strojno in programsko opremo, potrebno za zajem, upravljanje, validacijo in posredovanje merilnih podatkov do centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov, - centralni sistem za dostop do merilnih podatkov in podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo, obsega strojno in programsko opremo, potrebno za zbiranje, analize in posredovanje podatkov upravičenim in pooblaščenim udeležencem na dereguliranem energetskem trgu ter končnim uporabnikom. Stran 11

Ponudniki storitev Dobavitelji Organizator trga Agencija RS za energijo SO ostalih energentov Končni uporabniki Uporabniki NMS SODO Domena: Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov B2B storitve Podatkovni strežnik B2C storitve Aplikacije in storitve Upravljanje aplikacij, storitev in infrastrukture, arhiviranje, varnost, upravljanje SLA Integracijska platforma (CIM), aplikacijski strežnik WEB servisi za integracijo z merilnimi centri SODO EDP 5 Merilni center MDMS HES Interna uporaba podatkov NMS za potrebe EDP (DMS, DR, ) Integrirani sistemi DMS SCADA EDP 1 DCV Internet HEMS LMN EE P2P WAN omrežja NMS Omrežja EDP ELEKTRODISTRIBUCIJSKO PODJETJE (EDP) HEMS LMN EE H2O DT ZP PZ KM HAN H2O DT ZP Končni uporabniki NN SN VN P2M TP RTP PZ KM EE PODATKOVNI ZBIRALNIK KONTROLNI MERILNIK SISTEMSKI ŠTEVEC LMN LOKALNO MERILNO OMREŽJE HEMS HIŠNI SISTEM ZA UPRAVLJANJE RABE ENERGIJE ŠTEVEC/MERILNIK: ZP PLIN HAN HIŠNO OMREŽJE PAMETNA HIŠNA NAPRAVA DT DALJINSKA TOPLOTA H2O VODA Slika 2.1: Visokonivojska arhitektura NMS Stran 12

Napredni merilni sistem (NMS) mora omogočati: - mesečno obračunavanje električne energije po dejanski porabi in/ali proizvodnji, - zajem 15-minutnih obremenilnih diagramov 1, - uporabo novih inovativnih načinov obračunavanja, ki so prilagojeni ponudbi in povpraševanju na trgu oziroma razmeram v omrežju (napredni tarifni sistemi), - izvajanje naprednih storitev s strani ponudnikov na trgu, temelječih na uporabi podatkov naprednega merilnega sistema, - hitrejšo možnost menjave dobavitelja z dostopnostjo do dnevnih očitkov v CSDMP za pretekli dan, - lokalno (enosmerno) povezavo sistemskega števca s hišnim omrežjem (HAN Home Area Network) za prenos podatkov v realnem času, - možnost priključitve števcev drugih energentov in vode ter nudenja storitev posredovanja teh podatkov, - zajem podatkov o kakovosti oskrbe (prekinitve) in prenos v CSDMP, - uporabo podatkov NMS za potrebe načrtovanja in obratovanja distribucijskega omrežja, oziroma v sistemih DMS, DR, EMS, - dostop končnih uporabnikov do vseh uporabnikovih podatkov, ki se bodo zbirali v NMS. Poleg sistema NMS, ki zajema: CSDMP, merilne centre EDP, komunikacijsko infrastrukturo, sistemske števce, podatkovne zbiralnike in kontrolne merilnike, je na sliki prikazana tudi možna izvedba naprednih storitev (npr. upravljane s porabo DSM/DR), ki predvideva internetno povezavo ponudnikov teh storitev s hišnim sistemom za upravljanje rabe energije (HEMS), ali z drugimi napravami pametnega doma. Poudariti je treba, da naprave za izvedbo naprednih storitev (npr. HEMS) niso del NMS. Z zgoraj naštetimi funkcionalnostmi distribucijski operater spodbudi aktivnejše sodelovanje končnih uporabnikov in drugih ključnih akterjev na trgu električne energije in ustvari pogoje za upravičenost naložbe, identificirane v dokumentu»analiza stroškov in koristi uvedbe naprednega merjenja v Sloveniji«[4]. 1 Posredovanje merilnih podatkov v CSDMP mora biti skladno z dinamiko, ki jo narekuje trgovanje s produkti na izravnalnem trgu (upoštevaje prehod na 15-minutni obračunski interval). Stran 13

2.1 Klasifikacija merilnih naprav za merjenje in registracijo pretokov električne energije Merilne naprave za merjenje in registracijo pretokov električne energije (v nadaljevanju: števci oziroma sistemski števci), ki so nameščene pri končnih uporabnikih omrežja, delimo v tri skupine: - neskladni števci, - sistemski števci 1. generacije in - sistemski števci 2. generacije. Neskladni števci so vsi števci, ki ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih kriterijev za sistemske števce. [2] (v nadaljevanju neskladni števci). V tej skupini so zajeti vsi elektronski in indukcijski (elektromehanski) števci, ki so še v uporabi na merilnih mestih pri končnih uporabnikih omrežja in izpolnjujejo meroslovne zahteve skladno z Zakonom o meroslovju. Sistemski števci 1. generacije predstavljajo že nameščene in uporabljene sistemske števce, ki v večini zahtevanih funkcionalnosti izpolnjujejo tehnične kriterije za sistemske števcev določene [2] in jih ni racionalno nadomeščati z novimi, dokler tem števcem ne poteče življenjska doba. Njihove ključne funkcionalnosti so: notranja ura, P2M (S-FSK PLC) ali P2P komunikacijska enota, z odklopnikom ali brez in registracija obremenitvenih diagramov. V povprečju izpolnjujejo 90 % tehničnih kriterijev za sistemske števce [2]. Sistemski števci 2. generacije predstavljajo sistemske števce, ki so v celoti skladni s tehničnimi kriteriji za sistemske števce [2]. Njihove ključne funkcionalnosti so: notranja ura, P2M ali P2P komunikacijska enota, odklopnik z omejevalno funkcijo in registracija obremenitvenih diagramov. Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema obsega časovno obdobje 9 let, kar pomeni, da nadaljnji razvoj tehnike in tehnologij lahko bistveno vpliva na kriterije za sistemske števce. Minimalne tehnične zahteve za merilno in komunikacijsko opremo, se bodo z nadaljnjim razvojem tehnike in tehnologij ustrezno posodabljale. Stran 14

3 Organizacija projekta Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, 3.1 Organizacijska struktura projekta Slika 3.1 kaže organizacijsko strukturo projekta za uvedbo Naprednega merilnega sistema. Zasnovana je tako, da projektna skupina na taktični in operativni ravni celovito skrbi za izvedbo načrta uvedbe NMS. Pri tem je treba poskrbeti za zagotavljanje poslovnih, uporabniških in dobaviteljevih interesov, ki so zastopani v strateškem dokumentu - Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike [5]. Slika 3.1: Organizacijska struktura projekta 3.2 Zadolžitve nosilcev projektnih funkcij Za izvajanje nalog, ki so opredeljene v tabeli 3.1, so v skladu z organizacijsko strukturo, ki jo kaže slika 3.1, odgovorni: za izvajanje celotnega projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema, je odgovoren vodja projekta (SODO); za izvajanje projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema po posameznih EDP-jih so odgovorni projektni vodje po EPD-jih; za izvajanje projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema na področju CSDMP na SODO pa projektni vodja za CSDMP. Stran 15

vsi navedeni so odgovorni tudi za uvajanje standarda ISO/IEC 27001 in upoštevanje zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1), vsak na svojem področju. UDELEŽENEC VLOGE in NALOGE Napredni merilni sistem Vzpostavitev in upravljanje sistemov Vzpostavitev in upravljanje komunikacijske infrastrukturo Prenos merilnih podatkov Zagotavljanje podatkov Potrditev podatkov Obdelava podatkov Tabela 3.1: Vloge in naloge udeležencev pri projektu Distribucijski operater (SODO) Odgovornost za celovito uvedbo NMS in za njegovo koordinirano obratovanje. Vzpostavitev in upravljanje centralnega informacijskega sistema - centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov (CSDMP). Vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje prenosa podatkov od MC na posamezni EDP do CSDMP na SODO. Prenos merilnih podatkov od MC na posamezni EDP do CSDMP na SODO. Zbiranje, arhiviranje, vodenje, obdelava in posredovanje merilnih podatkov in podatkov o kakovosti oskrbe za potrebe zagotavljanja storitev na ravni centralnega informacijskega sistema. Sprotno posredovanje merilnih podatkov proizvajalcev sistemskemu operaterju prenosnega omrežja (SOPO) in Centru za podpore (Borzen-CP), zagotavljanje podatkov iz CSDMP zunanjim deležnikom. Sistemska validacija podatkov NMS. Obdelava podatkov o kakovosti oskrbe za izvajanje monitoringa kakovosti oskrbe v smislu izračuna kazalnikov kakovosti oskrbe na različnih ravneh opazovanja ter za določitev višine nadomestila za kršenje minimalnih standardov kakovosti oskrbe posameznemu končnemu uporabniku. Obdelava merilnih podatkov za potrebe agregacije količin porabljene oziroma proizvedene električne energije po času s ciljem izdelave ustreznih diagramov porabe za eno ali več merilnih mest na zahtevo uporabnika. Stran 16 Elektrodistribucijsko podjetje Nosilci uvedbe in upravljanja NMS. Tekoče poročajo o stanju NMS na njihovem distribucijskem področju. Vzpostavijo in upravljajo MC. Vzdržujejo in obsegu MM prilagajajo MC. Vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje prenosa podatkov NMS med MC in MM. Prenos merilnih podatkov od sistemskih števcev do MC. Zbiranje, arhiviranje, vodenje, obdelava in posredovanje merilnih podatkov, podatkov o kakovosti oskrbe in dogodkov za potrebe zagotavljanja storitev na ravni merilnih centrov. Zagotavljanje podatkov iz MC na posamezni EDP za CSDMP na SODO, skladno s SLA obveznostmi med SODO in EDP. Validacija podatkov merilnega sistema. Zagotavljajo celovito obdelavo podatkov naprednega merilnega sistema na ravni funkcionalnosti MC. Obdelava podatkov o kakovosti oskrbe za izvajanje monitoringa kakovosti oskrbe za potrebe izračuna kazalnikov kakovosti oskrbe na različnih ravneh opazovanj svojega distribucijskega sistema. Obdelava podatkov o dogodkih za potrebe zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema. Obdelava merilnih podatkov za zagotavljanje storitev posredovanja podatkov uporabnikom omrežja. Področje sistemskih Vodenje in koordiniranje skupnega Sodelovanje pri pripravi razpisne

števcev in druge opreme za napredni merilni sistem javnega naročanja sistemskih števcev in druge spremljajoče opreme za NMS. Izvedba javnega naročila za vzpostavitev CSDMP. Obveščanje uporabnikov o funkcionalnostih naprednega merilnega sistema in zagotavljanje potrebnih sprememb pogodbenih razmerij. dokumentacije in pri izboru ponudnikov pri skupnem javnem naročanju. Obveščanje uporabnikov o funkcionalnostih naprednega merilnega sistema in zagotavljanje potrebnih sprememb pogodbenih razmerij. Pravočasno obveščanje uporabnikov o nameravani vgradnji sistemskih števcev in s tem povezanimi spremembami pri merjenju oziroma obračunu električne energije ter ostalimi storitvami, ki izhajajo iz uvedbe naprednega merjenja. Kupovanje sistemskih števcev in druge opreme za napredni merilni sistem preko skupnega javnega naročila. Vgradnja in vzdrževanje sistemskih števcev in druge opreme za napredni merilni sistem. Zagotavljajo krmiljenje, nadzor in upravljanje sistemskih števcev. 3.3 Nadzor projekta in poročanje V procesu nadzora in kontrole so odgovorne osebe za izvedbo načrta uvedbe NMS dolžne poročati o opravljenem delu. Tabela 3.2Tabela 3.2 podaja nabor poročil in registrov, v katerih so opredeljeni kazalniki za spremljanje strateških, taktičnih in operativnih ciljev po posameznih področjih. PODROČJA Cilji Projektni roki Količinska realizacija Stroški Kakovost Tveganje Merilo/kazalnik Kazalniki učinkovitosti Kazalniki učinkovitosti Kazalniki uspešnosti Mere kakovosti Ocena tveganja Tabela 3.2: Nabor poročil in registrov POROČANJE Strateški nivo Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS POROČANJE Taktični nivo Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS Register za spremljanje kakovosti Kontrolni seznam za kakovost Poročilo o stanju razvoja tehnike Register ključnih tveganj in ukrepi za obvladovanje tveganj POROČANJE Operativni nivo Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS Register za spremljanje kakovosti Kontrolni seznam za kakovost Register ključnih tveganj in ukrepi za obvladovanje tveganj Stran 17

3.3.1 Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS Izdelovalec poročila: Vodja projekta (SODO d.o.o.) Prejemnik poročila: AGEN-RS in Ministrstvo za infrastrukturo Obdobje in pogostost poročanja: 1 x letno Vhodni podatki: Poročila o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS, ki ga pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP v tabelarični in opisni obliki, skladno z opisom v razdelku 3.3.2. Opis postopka za pripravo poročila o izvajanju načrta uvedbe NMS za potrebe spremljanja strateških ciljev: - Vodja projekta zbere informacije iz poročil o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS projektnih vodij po EDP in projektnega vodja za CSDMP (razdelek 3.3.2), na podlagi katerih upošteva pomembnejša odstopanja od letnega načrta. - Vodja projekta identificira trenutne ali potencialne probleme in navede popravljalne ukrepe za aktivnosti, pri katerih vmesni cilji niso doseženi in razloge za odstopanje od načrta uvedbe naprednega merilnega sistema. - Vodja projekta priskrbi poročilo o stanju razvoja tehnike 2. - Vodja projekta pripravi poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS in ga posreduje direktorju, ki ga potrdi. Poročilo sestavljajo tabela 13.2 v [2], opis (7. člen Uredbe) in poročilo o stanju razvoja tehnike. - SODO posreduje poročilo o izvajanju načrta uvedbe naprednega merilnega sistema agenciji in ministrstvu. 3.3.2 Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS Izdelovalec poročila: Projektni vodja EDP ali projektni vodja CSDMP Prejemnik poročila: Vodja projekta (SODO d.o.o.) Obdobje in pogostost poročanja: 1 x mesečno in 1 x kvartalno Vhodni podatki: Kontrolna poročila o izvedbe načrta uvedbe NMS znotraj EDP oziroma SODO za CSDMP. Opis postopka za potrebe spremljanja taktičnih ciljev. - 1 x mesečno pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP tabelo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS (Tabela 13.3 v [2]) na področjih, za katera so odgovorni. - 1 x kvartalno pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP poročilo o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS na področjih, za katera so odgovorni. Poročila vsebujejo zbirne tabele Tabela 13.4 v [2] in opisni del, na podlagi katerih vodja projekta pripravi poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS (razdelek 3.3.1). Zbirne tabele podajajo skladnost zastavljenih ciljev z realiziranimi aktivnostmi na področju projektnih rokov, količinske realizacije ter stroškov in koristi. Opisni del vsebuje opise aktualnih problemov in predloge rešitev oz. ukrepov. V poročilu mora biti navedeno, kakšni popravljalni ukrepi bodo izvedeni v primeru, da vmesni cilji niso doseženi ali da nastajajo druge težave pri izvajanju načrta uvedbe NMS. 2 Načrt zajema obdobje do leta 2025 in v tem času je pričakovati razvoj novih tehnologij, predvsem na področju IKT, ki jih je treba spremljati in temu primerno prilagajati minimalne zahteve za opremo. Stran 18

3.3.3 Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS se pripravi na nivoju projektnih skupin. Vodje delovnih skupin pripravijo kontrolna poročila glede količinske in finančne realizacije vgradnje in vzpostavitve NMS na področjih, za katera so odgovorni. Omenjena poročila omogočajo spremljanje operativnih ciljev, ki se določijo lokalno v okviru EDP-jev in SODO tako, da omogočajo izpolnjevanje taktičnih ciljev. Glede na to, da so na tem nivoju poročevalski sistemi že vzpostavljeni [6], je poročanje v pristojnosti posameznega EDP-ja oziroma SODO za področje CSDMP. 4 Zagotavljanje kakovosti Obvladovanje kakovosti v okviru izvedbe projekta uvedbe naprednega merilnega sistema se izvaja v skladu z dosedanjo politiko kakovosti družbe SODO in poslovnikom kakovosti elektrodistribucijskih podjetij. Samo področje se deli na tri skupine procesov, in sicer proces planiranja, proces izvedbe in proces kontrole. Načrt zagotavljanja kakovosti je rezultat procesa planiranja kakovosti (slika 15.1 v [2]) in osnova za nadaljnjo identificiranje projektnih tveganj (poglavje 16 v [2]). V procese obvladovanja kakovosti uvedbe NMS so vključeni vsi člani projektnih skupin. Za uspešno zagotavljanje kakovosti je potrebno sodelovanje vseh članov na projektu udeleženih delovnih skupin. Za zagotavljanje kakovosti so odgovorni projektni vodje delovnih skupin na SODO in EDP-jih, vodja projekta pa je odgovoren za zagotavljanje kakovosti celotnega projekta. 4.1 Rezultati planiranja kakovosti 4.1.1 Načrt za zagotavljanje kakovosti Osnovni cilj uvedbe NMS je zagotoviti 100-% števcev vključenih v NMS do leta 2025 v okviru opredeljenih finančnih virov. Kakovost uvedbe NMS bo zagotovljena s sprotnim doseganjem skladnosti med zastavljenimi in realiziranimi cilji na področjih projektnih rokov, količinske realizacije ter stroškov in koristi. V primeru, da pride do odstopanj pri realizaciji se ugotovi, zakaj je do teh odstopanj prišlo in se izvede popravljalne ukrepe. Pri tem uporabimo register za spremljanje kakovosti (tabela 15.1 v [2]), ki opredeljuje postopke in ukrepe za zagotavljanje kakovosti. Register torej opredeljuje, kaj mora kdo in kdaj narediti ter kako oziroma na kakšen način naj te naloge izvede. Stran 19

4.1.2 Mere kakovosti in tolerančne meje Mere kakovosti so doseganje ciljnih kumulativnih vrednosti v skladu s terminskimi plani količinske realizacije ter stroškov in koristi (tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2]). Sledenje terminskim planom znotraj leta se uporablja predvsem kot indikator doseganja kumulativnih vrednosti na letnem nivoju. - Skupna kumulativna vrednost količinske realizacije po vseh EDP-jih po letih naj ne bi zaostajala za terminskim planom. - Skupna vrednost stroškov uvedbe NMS na koncu projekta naj ne bi presegala zamejene cene iz 82. člena akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine. 4.1.3 Kontrolni seznam za kakovost Kontrolni seznam za kakovost podaja tabela 15.2 v [2] in predstavlja ključni dokument in orodje za izvajanje procesa kontrole kakovosti. Zajema seznam področij, ki jih je treba kontrolirati. 4.1.4 Načrt izboljšav procesa uvedbe NMS V primeru, da se pojavijo nove tehnologije na trgu, ki so boljše od obstoječih, se preverijo stroški in možnosti za nadaljevanje uvedbe NMS z novimi tehnologijami. V tem primeru jih je smiselno implementirati v zaključenih območjih, kjer ne prihaja do negativnih interakcij z obstoječimi rešitvami. Načrt izboljšav, za pripravo katerega je odgovoren vodja projekta, se vključi v posodabljanje načrta uvedbe NMS, ki ga odobri direktor SODO. 4.2 Izvajanje zagotavljanja kakovosti 4.2.1 Vhodni podatki Vhodni podatki za izvajanje zagotavljanja kakovosti obsegajo sam Načrt uvedbe NMS (celoten dokument), mere kakovosti (poglavje 15.1 v [2]), poročila o izvedbi aktivnosti (12.2 poglavje v [2]) in meritve procesa kontrole kakovosti (tabela 15.1 in tabela 15.2 v [2]), s katerima izvajamo proces kontrole kakovosti. 4.2.2 Orodja in tehnike Izvajanje zagotavljanja kakovosti je postopek revidiranja zahtev glede kakovosti in rezultatov kontrolnih meritev (tabela 15.1 in tabela 15.2 v [2]) za zagotavljanje ustreznih standardov kakovosti (tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2] ter mere kakovosti in tolerančne meje iz poglavja 15.1 v [2]). Pri tem postopku se uporabijo podatki, pridobljeni v procesu kontroliranja kakovosti. 4.2.3 Rezultati Rezultati izvajanja procesa zagotavljanja kakovosti so: posodobitev organizacije procesa, zahtevane spremembe, posodobitve načrta uvedbe NMS in posodobitev projektne dokumentacije. Nanašajo se predvsem na ustrezno zagotavljanje finančnih sredstev, izvedbo javnih naročil in dobavo opreme, preverjanje ustreznosti opreme, zagotavljanje potrebnih Stran 20

kadrov in opreme ter načrtovanje izvedbe del v zaključnih delih omrežja. To pomeni sprotno izvajanje ukrepov in prilagajanje postopkov, ki jih podaja tabela 15.1 v [2]. 4.3 Izvajanje kontrole kakovosti 4.3.1 Vhodni podatki Vhodni podatki obsegajo sam Načrt uvedbe NMS (celoten dokument), mere kakovosti in kontrolni seznam za kakovost (poglavje 15.1, tabela 15.2 v [2]), meritve delovne uspešnosti glede na izpolnjevanje mer kakovosti in odobrene predloge sprememb glede na tabelo 15.1 v [2]. 4.3.2 Orodja in tehnike Kontrolo kakovosti izvaja projektna pisarna, ki preveri skladnost rezultatov projekta in načina projektnega vodenja z zahtevanimi standardi kakovosti na področju obsega, časa in stroškov. Meritve kontrole kakovosti se izvajajo s sprotnim spremljanjem kakovosti, pri čemer se uporabljajo tabela 15.1, tabela 15.2, tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2]. 4.3.3 Rezultati Rezultati izvajanja kontrole kakovosti so meritve kontrole kakovosti, potrjeni predlogi sprememb, potrjeni izsledki kontrole kakovosti, zahtevane spremembe, posodobljen načrt uvedbe NMS in posodobitve projektne dokumentacije. 5 Obvladovanje tveganj Z obvladovanjem projektnih tveganj zagotavljamo hitrejše in bolj premišljeno projektno ukrepanje v primeru nastalih težav. Ključni dokument za obvladovanje tveganj je register tveganj tabela 16.1 v [2], ki ga je treba med izvajanjem redno dopolnjevati. 6 Časovni načrt uvedbe NMS V dokumentu Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijski sistem Slovenije - strokovne podlage [2] so podrobno opisana področja 6. točke Uredbe [1], v tem povzetku pa je prikazan točno določen časovni načrt poteka in izvajanja načrta NMS po sklopih, ki jih morajo izvajati SODO in EDP. Prikazan je postopek postavitve CSDMP in potek zamenjave vseh neskladnih števcev in števcev 1. generacije. Upoštevanih je osem pogojev, ki vplivajo na zamenjavo števcev: - vsi uporabniki distribucijskega omrežja so vključeni v NMS, - sistemski števci omogočajo povezavo s sistemi DMS, DSM/DR in EMS, - potek meroslovnega žiga, - 100 % vključenih uporabnikov na NMS do konec leta 2025, Stran 21

- izločitev iz uporabe vseh neskladnih števcev, - 85-% delež priključenih uporabnikov v NMS do konca leta [7], - število novo vključenih uporabnikov na NMS od izhodiščnega leta 2013 do konca leta 2023 je 300.000 [7] in - števci 1. generacije se pustijo uporabi do poteka njihove življenjske dobe. Prav tako je prikazan potek sprememb v TP in njihove prilagoditve, ki jih delimo glede na: - priključenih več kot 6 uporabnikov omrežja na TP in - priključenih manj kot 6 uporabnikov omrežja na TP. Generalne faze izvedbe so prikazane v tabeli 6.1. Tabela 6.1: Generalna delitev izvedbe načrta NMS Faza Q/leto Predmet Obseg 1. Q2-2016 Q3, Q4-2016 2. 2016-2018 3. 2017 1. Priprava razpisno-tehnične dokumentacije javnih naročil Objava in izpeljava javnih naročil Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti Vzpostavitev in upravljanje CSDMP. 1. Vzpostavitev projektne skupine. 2. Priprava visoko nivojske funkcijske specifikacije CSDMP in razpisno-tehnične dokumentacije javnega naročila. 3. Izpeljava javnega naročila, izbira najboljšega ponudnika 4. Priprava podrobne specifikacije CSDMP, razvoj, testiranje, FAT. 5. Inštalacija, spuščanje v pogon, SAT, poskusno obratovanje. 6. Obratovanje (nudenje storitev), vzdrževanje, popravki. 7. Nadgradnje funkcionalnosti CSDMP v skladu z ugotovljenimi potrebami in spremembami zakonodaje. Stran 22 Merilno komunikacijska oprema in centralni sistem za dostop do merilnih podatkov. Družbe kot celote Vzpostavitev v letu 2017-2018 2017 2. Vpeljava sprememb v MC v EDP. Vzpostavitev v letu 2017-2018 2017 3. Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija 2016-2025 4. Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij. 2017-2025 5. Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja. Prilagoditve opreme v TP. Vzpostavitev v letu 2017-2018 Pilotni projekti za preskus ustreznosti novih tehnologij Sistemski števci 2. generacije. Kontrolni merilniki in podatkovni zbiralniki.

4. 5. 2017-2025 1. 2017-2025 2. Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Vzdrževanje merilno-komunikacijske opreme NMS. Upravljanje procesov zajema in kontrole merilnih podatkov v MC 2017-2025 3. Upravljanje procesov MDMS v MC. 2017-2025 1. Nadzor izvajanja načrta NMS. 2017-2025 2. Nadzor vgrajene MKO. 2017-2025 3. Nadzor vgrajene opreme v CSDMP. Letno izvajanje nadzora. 6. 2017-2025 Poročanje Poročanje, kot je opisano v 3.3. 6.1 Faza 1: Priprava tehnične dokumentacije javnih naročil Skladno z načrtom NMS se v letu 2016 pripravi in izvede postopek javnih naročil načrta NMS. Pripraviti je treba tehnično dokumentacijo javnih naročil. Tehnična dokumentacija se ločeno pripravi za javno naročilo MKO in javno naročilo CSDMP skladno z ZJN-3 [Ul. RS 91/15]. Izvedba javnih naročil je podrobneje opredeljena v poglavju 8 tega načrta. 6.2 Faza 2: Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti V okviru te faze je treba pripraviti procese v družbah za uvedbo in delovanje varnostnih mehanizmov, skladno z DLMS Green Book 8 Security Suite nivo 2 [2], ki omogoča ustrezno varnost komunikacij med sistemskimi števci, podatkovnimi zbiralniki in med MC v EDP. To zahteva tako spremembe v MC v EDP, programski opremi HES/MDM ter tudi pri sistemskih števcih na terenu in pri terenskem osebju. Družbe (EDP, SODO), ki standarda ISO 27001 še niso uvedle, ga uvedejo. Varnostne politike morajo biti izdelane. Družbe (EDP, SODO) morajo izdelati presojo vplivov na zasebnost (ang. Privacy Impact Assesment) in med drugimi jasno definirati: kateri podatki se bodo obdelovali, kdo ji bo obdeloval (kateri procesi, sistemi, uporabniki), za katere namene, ali jih bo posredoval tretjim osebam in katerim, kako dolgo se bodo podatki hranili, kako se lahko posameznik seznani z njegovimi shranjenimi podatki, kako lahko posameznik doseže izbris svojih podatkov iz baz. Družbe morajo izdelati politiko upravljanja in varovanja osebnih podatkov. Stran 23

6.3 Faza 3: Implementacija Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, 6.3.1 Faza 3.1: Vzpostavitev in upravljanje CSDMP V SODO se po tem načrtu uvede nova programska oprema in uvedejo postopki za njeno uporabo. Predvideva se najprej pilotni obseg testiranja delovanja programske opreme na omejenih količinah podatkov, ko pa je dosežena polna funkcionalnost, se hitro preide na celotne obsege podatkov. Po tem postane CSDMP edina točka za izmenjavo podatkov z upravičenci do podatkov, tako B2B kot B2C. Predvidene faze: 1. Vzpostavitev projektne skupine 2. Priprava visoko nivojske funkcijske specifikacije CSDMP in razpisno-tehnične dokumentacije javnega naročila 3. Izpeljava javnega naročila, izbira najboljšega ponudnika 4. Priprava podrobne specifikacije CSDMP, razvoj, testiranje, FAT 5. Inštalacija, spuščanje v pogon, SAT, poskusno obratovanje 6. Obratovanje (začetek nudenja storitev), vzdrževanje, popravki 7. Nadgradnje funkcionalnosti CSDMP v skladu z ugotovljenimi potrebami in spremembami zakonodaje 6.3.2 Faza 3.2: Vpeljava sprememb v MC v EDP V MC v EDP je treba vpeljati potrebne spremembe tako zaradi dviga ravni kibernetske varnosti kot tudi zaradi varnih in standardiziranih povezav med MC in CSDMP. 6.3.3 Faza 3.3: Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija Vzpostavijo se varne in standardizirane povezave med MC in CSDMP, temelječe na standardu IEC 61968. Omogoči se prenos tako merilnih podatkov kot obračunskih podatkov in tudi metapodatkov. 6.3.4 Faza 3.4: Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij Pripraviti je treba pilotne projekte za preizkušanje novih tehnologij, predvsem P2M komunikacij, kot je na primer G3-PLC. Ti piloti naj preizkusijo možnosti pošiljanja 15- minutnih profilov obremenitev tudi v področju z večjimi motnjami kot tudi na večje razdalje. Prav tako naj se preverijo mehanizmi zagotavljanja zahtevane ravni kibernetske varnosti, med drugim tudi z angažiranjem neodvisnih inštitucij za preverjanje varnosti. Za izvedbo pilotov je odgovoren SODO, izvede jih v sodelovanju z EDP, za validacijo rezultatov pa najame neodvisne strokovnjake. Stran 24

6.3.5 Faza 3.5: Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja in prilagoditve opreme v TP V obdobju načrta NMS od 2017 do 2025 je treba vgraditi sistemske števce 2. generacije. Trenutno vgrajeni števci 1. in 2. generacije se morajo v celoti vključiti v napredni merilni sistem in morajo omogočati povezavo s sistemi DMS, DSM/DR in EMS. Dodatno je treba v daljinski odjem podatkov vključiti 15 % (73.540) sistemskih števcev, ki so trenutno nameščeni, a se iz njih podatki ne pridobivajo daljinsko in niso v celoti vključeni v NMS. V letih načrta NMS je skupno treba vgraditi 617.408 sistemskih števcev 2. generacije, 9.560 kontrolnih merilnikov v TP in 8.682 zbiralnikov podatkov v TP. Zamenjava števcev se racionalno porazdeli, kar pomeni, da se števci na distribucijskem območju posamezne TP zamenjajo v tolikšni meri, da se starejši neskladni števci nadomestijo z naprednimi števci 2. generacije. Določene so količine MKO, ki bodo vgrajene na področju posameznih EDP v obdobju od 2017 do 2025. Količine MKO posameznih EDP so prikazane v tabeli 6.3 in so izračunane glede na pogoje, ki so navedeni v 1. poglavju v [2]. Za potrebe zamenjav MKO pri končnih uporabnikih omrežja in v TP je določen obseg izvajalskih ur, ki je prikazan za vsako leto načrta NMS v tabeli 6.2. V preračunu obsega izvajalskih ur so upoštevani trenutno veljavni in uporabljeni enotni normativi v EDP. Veljavni normativi so podrobno opisani v prilogi C dokumenta v [2]. Tabela 6.2: Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 Elektro Celje 12.178 13.248 10.958 755 2.708 6.561 9.065 6.938 16.521 Elektro Gorenjska 12.200 12.200 11.992 11.792 10.599 992 992 992 992 Elektro Ljubljana 17.056 17.498 30.176 30.152 30.275 30.009 30.486 30.662 30.599 Elektro Maribor 12.686 12.686 14.957 15.079 14.713 14.555 19.759 14.262 15.199 Elektro Primorska 7.758 7.758 11.149 11.149 11.199 11.214 10.954 11.525 11.675 Skupaj: 61.878 63.390 79.233 68.926 69.494 63.330 71.256 64.378 74.986 Postopki zamenjave merilno komunikacijske opreme so opisani v [2] in se delijo glede na lokacijo zamenjave sistemskih števcev, dostopnost merilnih mest in število faz sistemskega števca. Distribucijska podjetja samostojno, učinkovito in racionalno organizirajo namestitve merilno komunikacijske opreme pri končnih uporabnikih omrežja in v TP. Pri tem se skladno s [2] na območju, kjer se vgrajujejo sistemski števci, prilagodi tudi oprema v TP. Opisana je tudi prilagoditev merilnega mesta, ki talilno varovalko izloči kot obračunski element in ima tako samo še vlogo kratkostične zaščite. Postopek prilagoditve merilnega mesta je prav tako opisan v [2]. Stran 25

Število števcev 2. generacije Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Podrobneje je časovni načrt prikazan v 3. poglavju dokumenta [2], kjer je natančno opredeljen postopek zamenjave neskladnih števcev s sistemskimi števci 2. generacije. Tabela 6.3 prikazuje količino MKO za vsako EDP v obdobju od leta 2017 do 2025. Podrobneje - v grafičnem prikazu - so dinamike vgrajevanja EDP prikazane v prilogi A v [2]. Prikazane so tudi skupne vrednosti sistemskih števcev, kontrolnih merilnikov in podatkovnih zbiralnikov, ki jih bodo morali vgraditi EDP v letih načrta NMS. Prikazana je tudi kumulativna vrednost vseh vključenih sistemskih števcev (1F in 3F), kontrolnih merilnikov in podatkovnih zbiralnikov za vsako leto načrta NMS. Tabela 6.3 je ključna tabela za spremljanje karakterističnih kazalnikov izpolnjevanja letnih kriterijev načrta NMS in količin MKO za potrebe javnih naročil. 1.000.000 900.000 Število vgrajenih sistemskih števcev - kumulativno 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 Elektro Celje 141.638 155.438 165.828 165.828 165.828 165.828 165.828 165.828 165.828 Elektro Gorenjska 50.156 62.156 74.156 85.092 86.798 86.798 86.798 86.798 86.798 Elektro Primorska 58.104 64.964 76.166 87.369 98.571 106.024 113.242 120.945 129.381 Elektro Ljubljana 138.709 154.809 185.064 215.283 243.838 272.413 294.518 311.486 329.496 Elektro Maribor 147.824 159.324 172.821 185.317 194.692 199.067 199.067 204.504 212.347 Skupaj 536.431 596.691 674.035 738.889 789.727 830.130 859.454 889.560 923.850 Slika 6.1: Kumulativno stanje vgrajenih števcev 2. in 1. generacije v letih načrta NMS Stran 26

Elektro Celje Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Elektro Primorska Skupaj oprema Skupaj vgrajeni Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Tabela 6.3: Dinamika vgrajevanja MKO v obdobju od 2017 do 2025 Leto 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 Skupaj 1F 6450 5599 0 41 1001 2971 5747 2692 9934 34.435 Oprema 3F 6450 8201 10390 154 1339 3616 3899 4224 8014 46.287 KM 71 71 71 71 71 71 71 70 70 637 PZ 113 113 113 113 112 112 112 112 112 1.012 Vključitev SŠ v DOP 4.445 4.445 4.445 4.444 4.444 4.444 4.444 0 0 31.111 Vgrajeni 1F 51.441 59.263 61.485 63.707 65.929 68.151 70.373 70.373 70.373 sistemski 3F 63.531 73.955 86.567 88.789 91.011 93.233 95.455 95.455 95.455 števci Skupaj 114.972 133.217 148.052 152.496 156.940 161.384 165.828 165.828 165.828 Vgrajeni KM 2.313 2.461 2.609 2.757 2.905 3.053 3.201 3.349 3.497 Vgrajeni PZ 2.110 2.223 2.336 2.449 2.561 2.673 2.785 2.897 3.009 1F 4.000 4.000 5.000 6.000 3.437 0 0 0 0 22.437 Oprema 3F 8.000 8.000 7.000 6.000 6.857 0 0 0 0 35.857 KM 125 125 124 124 124 124 124 124 124 1.118 PZ 103 103 103 103 103 102 102 102 102 923 Vključitev SŠ v DOP 1.750 1.750 1.750 1.749 1.749 1.749 1.749 0 0 12.246 Vgrajeni 1F 8.621 13.496 19.371 26.246 28.826 29.701 30.575 30.575 30.575 sistemski 3F 31.039 39.914 47.789 53.600 54.474 55.349 56.223 56.223 56.223 števci Skupaj 39.660 53.410 67.160 79.845 83.300 85.049 86.798 86.798 86.798 Vgrajeni KM 369 494 618 742 866 990 1.114 1.238 1.362 Vgrajeni PZ 323 426 529 632 735 837 939 1.041 1.143 1F 7.800 8.050 15.434 15.448 14.773 16.048 13.701 13.183 12.526 116.965 Oprema 3F 7.800 8.050 14.821 14.785 15.448 14.162 16.517 17.107 17.570 126.260 KM 377 376 376 376 376 376 376 376 376 3.385 PZ 330 330 330 331 331 331 331 331 331 2.976 Vključitev SŠ v DOP 709 709 708 708 708 708 708 0 0 4.958 Vgrajeni 1F 54.592 62.996 78.784 94.586 109.524 124.472 136.210 145.051 154.256 sistemski 3F 79.869 88.273 103.448 118.573 132.898 147.233 158.308 166.435 175.240 števci Skupaj 134.460 151.269 182.232 213.159 242.422 271.705 294.518 311.486 329.495 Vgrajeni KM 1.706 2.082 2.458 2.834 3.210 3.586 3.962 4.338 4.714 Vgrajeni PZ 1.464 1.794 2.124 2.455 2.786 3.117 3.448 3.779 4.110 1F 5.750 5.750 4.376 3.825 6.121 6.748 10.902 8.196 5.113 56.783 Oprema 3F 5.750 5.750 9.120 9.682 7.472 6.812 8.693 5.361 8.765 67.406 KM 292 292 292 292 293 293 293 293 293 2.633 PZ 270 269 269 269 269 269 269 269 269 2.422 Vključitev SŠ v DOP 1.582 1.582 1.582 1.582 1.581 1.581 1.581 0 0 11.071 Vgrajeni 1F 66.128 72.669 77.836 82.003 86.748 88.993 89.784 93.945 98.003 sistemski 3F 72.208 78.749 88.660 98.571 104.782 108.493 109.283 110.559 114.344 števci Skupaj 138.335 151.417 166.496 180.574 191.530 197.486 199.067 204.504 212.347 Vgrajeni KM 1.385 1.677 1.969 2.261 2.554 2.847 3.140 3.433 3.726 Vgrajeni PZ 1.363 1.632 1.901 2.170 2.439 2.708 2.977 3.246 3.515 1F 3.430 3.430 8.186 8.186 8.220 8.029 10.147 8.062 6.868 64.558 Oprema 3F 3.430 3.430 3.016 3.016 3.031 3.198 1.244 3.483 4.588 28.439 KM 198 198 198 198 199 199 199 199 199 1.787 PZ 149 150 150 150 150 150 150 150 150 1.349 Vključitev SŠ v DOP 2.022 2.022 2.022 2.022 2.022 2.022 2.022 0 0 14.154 Vgrajeni 1F 25.006 29.447 38.644 47.841 57.038 64.235 72.682 78.868 84.804 sistemski 3F 20.966 25.407 29.434 33.462 37.489 39.767 40.560 42.077 44.577 števci Skupaj 45.972 54.854 68.078 81.303 94.527 104.002 113.242 120.945 129.381 Vgrajeni KM 900 1.098 1.296 1.494 1.693 1.892 2.091 2.290 2.489 Vgrajeni PZ 683 833 983 1.133 1.283 1.433 1.583 1.733 1.883 Sistemski 1F 28.253 27.634 33.986 34.505 34.559 34.810 41.712 33.097 35.475 304.031 števci 3F 32.373 34.434 45.678 34.647 35.172 28.622 31.264 31.081 40.106 313.377 (+3%) Skupaj 60.626 62.068 79.664 69.152 69.731 63.432 72.976 64.178 75.581 617.408 Kontrolni merilniki 1.063 1.062 1.061 1.061 1.063 1.063 1.063 1.062 1.062 9.560 Podatkovni zajemalniki 965 965 965 966 965 964 964 964 964 8.682 1F 205.787 237.870 276.120 314.382 348.065 375.552 399.624 418.811 438.011 Sistemski 3F 267.612 306.297 355.898 392.994 420.654 444.074 459.830 470.749 485.839 števci Skupaj 473.399 544.167 632.018 707.377 768.719 819.626 859.454 889.560 923.850 Kontrolni merilniki 6.673 7.812 8.950 10.088 11.228 12.368 13.508 14.648 15.788 Podatkovni zajemalniki 5.943 6.908 7.873 8.839 9.804 10.768 11.732 12.696 13.660 Skupno število vključitev SŠ v DOP 10.508 10.508 10.507 10.505 10.504 10.504 10.504 0 0 73.540 Stran 27

6.4 Faza 4: Obratovanje in vzdrževanje 6.4.1 Faza 4.1: Vzdrževanje in upravljanje procesov NMS V obdobju načrta NMS od 2017 do 2025 je treba izvajati: - vzdrževanje komunikacijske infrastrukture med MC in MM, - vzdrževanje merilno-komunikacijske opreme NMS, - upravljanje zajema in kontrole merilnih podatkov v MC in - upravljanje procesov MDMS v MC Tabela 6.4 prikazuje skupno število izvajalskih ur, ki so potrebne za obratovanje NMS. Obseg izvajalskih ur se po letih spreminja glede na letno število zamenjav števcev in z njimi povezanih del. Število izvajalskih ur v načrtu NMS in v obdobju od 2017 do 2025 je podrobno opredeljeno v [2]. Tabela 6.4: Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 Elektro Celje 27.200 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 34.000 Elektro Gorenjska 10.200 13.600 17.000 17.000 17.000 17.000 17.000 17.000 17.000 Elektro Ljubljana 27.200 34.000 34.000 40.800 44.200 51.000 54.400 61.200 61.200 Elektro Maribor 27.200 34.000 34.000 37.400 37.400 40.800 40.800 40.800 44.200 Elektro Primorska 13.600 17.000 17.000 17.000 20.400 23.800 23.800 27.200 27.200 SODO 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 Vodje projektne organizacija 10.200 10.200 10.200 10.200 10.200 10.200 10.200 10.200 10.200 Skupaj: 119.00 146.200 149.600 159.800 166.600 180.200 183.600 193.800 197.200 6.5 Faza 5: Nadzor Izvaja se celotni nadzor nad izvajanjem načrta NMS, nadzor vgrajene MKO in nadzor nad vgrajeno opremo v CSDMP. Spremljati je treba tudi število vključenih uporabnikov v NMS, ki jih prikazuje tabela 6.5. (podatek je ključen indikator za pridobitev sredstev iz operativnega programa v okviru cilja»naložbe za rast in delovna mesta«[7], ko morata biti izpolnjena dva pogoja: 300.000 novo vgrajenih sistemskih števcev ter delež novo vključenih uporabnikov na napredne merilne storitve najmanj 85 % od izhodiščnega leta 2013 do konca leta 2023). Pri ugotavljanju skupnega števila vključenih uporabnikov na NMS je potrebno upoštevati število že vgrajenih števcev, ki pa še niso vključeni v daljinski odjem podatkov in v NMS, ter bodo do konec leta 2023 popolnoma vključeni v NMS. Stran 28

Tabela 6.5: Število vključenih uporabnikov v NMS v obdobju od 2017 do 2025 Leto Skupno število vključenih uporabnikov na NMS Delež vključenih uporabnikov na NMS [%] 1. gen. 2. gen. Skupaj 2017 473.399 27 24 51 2018 544.167 28 31 59 2019 632.018 28 40 68 2020 707.377 28 48 77 2021 768.719 27 56 83 2022 819.626 25 63 89 2023 859.454 22 72 93 2024 889.560 18 78 96 2025 923.850 14 86 100 6.6 Faza 6: Poročanje Poročanje je opisano v poglavju 3.3 tega načrta. Stran 29

7 Finančni viri Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Finančne vire za izvedbo naprednega merilnega sistema delimo na tri vrste: sredstva kohezijske politike, lastna sredstva SODO in EDP, dolžniška sredstva SODO in EDP. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna naložba 4, namenja skupno 20 milijonov sredstev za inteligentne sisteme za distribucijo električne energije na srednji in nizki napetosti, od česar je 6 milijonov sredstev povratnih. Pri tem se pričakuje, da se s temi sredstvi omogoči uporabo storitev pametnih omrežij 300.000 odjemalcev. Predvideno sofinanciranje je 33 %. Vir za lastna sredstva EDP in SODO je amortizacija in preneseni dobiček iz prejšnjih let, čemur je treba odšteti vračila glavnic obstoječih finančnih obveznosti (posojil). Letno EDP in SODO v omrežje investirajo približno 100 milijonov, kar se financira z lastniškim in dolžniškim kapitalom. V tabeli 7.1 podajamo stroške projekta po osnovnih kategorijah. Dobra polovica celotnih stroškov so stroški opreme, od česar več kot dve tretjini odpade na sistemske števce. Preostalo so stroški dela. Skupni stroški znašajo približno 127 milijonov in so dokaj enakomerno, brez večjih odstopanj, porazdeljeni v vseh letih uvedbe. Vhodni podatki (stroški opreme in dela) so opredeljeni v [2] (poglavje 5.1). Stran 30