Hranilna vrednost krme glede na oskrbljenost tal s P in K. Drago BABNIK

Transcription

1 Hranilna vrednost krme glede na oskrbljenost tal s P in K Drago BABNIK

2 Vpliv gnojenja na energijsko vrednost krme s travnikov Botanična sestava travne ruše Starost krme ob košnji

3 Neto energijska vrednost trav, metuljnic in zeli v času košnje* Net energy value of grasses, legumes and forbs at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) 6,25 6,2 6,15 6,1 6,05 6 5,95 6,23 Trave Grasses 6,07 Metuljnice Legumes 6,1 Zeli Non-leguminous forbs * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Žnidaršič in sod., 2013, Lukač, 2013

4 Neto energijska vrednost različnih vrst trav v času košnje* Net energy value of various grass species at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) ,83 Trpežna ljullka (Lolium perenne) 6,31 6,26 6,24 Mačji rep (Phleum pratense) Travniška bilnica (Festuca pratensis) Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum) 5,54 Navadna pasja trava (Dactylis glomerata) * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Žnidaršič in sod., 2013

5 Neto energijska vrednost različnih vrst trav trajnega travinja v času košnje* Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 6,09 6,06 5,81 5,56 5,55 5,40 5,26 5,25 5,20 5,19 5, je bila najboljša travniška latovka, sledili sta trstikasta bilnica visoka pahovka. Trpežna ljuljka je bila med najslabšimi. * Vzorčenje 11. maja 2017 Lukač in sod., 2017

6 Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) Neto energijska vrednost različnih vrst metuljnic trajnega travinja v času košnje* 6,00 5,80 5,60 5,81 5,76 5,69 5,56 5,40 5,20 5,00 4,80 4,60 4,40 5,24 5,03 Vsebnost NEL se je najpočasneje zmanjševala pri črni detelji, a je bil vrstni red pri vseh vzorčenjih (11.5. do 24.6.) podoben. 4,86 4,20 Rožičkasta nokota Bela detelja Srpasta meteljka Črna detelja Hmeljna meteljka Bela medena detelja Esparzeta * Vzorčenje 2. junija 2017 Lukač in sod., 2017

7 In vitro prebavljivost gospodarsko manj zanimivih vrst trav navadna pasja trava > volnata medena trava >visoka pahovka > travniški lisičji rep Čop, Lavrenčič in Košmelj, 2009

8 Neto energijska vrednost različnih vrst zeli v času košnje* Net energy value of various non-leguminous forb species at cutting time* Vsebnost NEL - NEL concentration (MJ/kg sušine - MJ/kg dry matter) ,09 Plazeča zlatica (Ranunculus repens) 6,72 Navadni regrat (Taraxacum officinale) 5,96 5,87 5,8 5,62 Navadna lakota (Galium molugo) Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) Navadni rman (Achillea millefolium) Topolistna kislica (Rumex obtusifolius) * Povprečja vzorčenj od 26. apr. do 31. maja * Means of samplings from Apr. 26 to May 31 Lukač, 2013

9 Poskus Rožice pri Materiji ( )

10 Vpliv gnojenja na pridelek krme na trajnem kraškem travniku The effect of fertilization on the forage yield on permanent karst meadow Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Pridelek sušine (t/ha na leto) Dry matter yield (t/ha per year) 2,16 4,30 4,89 5,47 Verbič Ja., 2014

11 Vpliv gnojenja na botanično pestrost trajnega kraškega travnika The effect of fertilization on biodiversity of permanent karst meadow Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Delež metuljnic Število rastlinskih vrst Proportion of legumes Number of plant species (%) Verbič Ja., 2014

12 Vpliv gnojenja na energijsko vrednost krme iz trajnega kraškega travinja The effect of fertilization on energy value of forage from permanent karst grasslands Negnojeno Unfertilized PK gnojenje PK fertilization NPK gnojenje NPK fertilization (80 kg N) NPK gnojenje NPK fertilization (120 kg N) Vsebnost NEL (MJ/kg sušine) NEL concentration (MJ/kg dry matter) 4,80 4,86 4,71 4,70 Verbič Ja., 2014

13 Zmanjševanje neto energijske vrednosti različnih vrst trav in metuljnic* Decline in net energy value of various grass and legume species* Trpežna ljuljka Lolium perenne Mnogocvetna ljuljka Lolium multiflorum Travniški mačji rep Phleum pratense Travniška bilnica Festuca pratensis Navadna pasja trava Dactylis glomerata Lucerna Medicago sativa Črna detelja Trifolium pratense * Prva košnja/first cut Spremembe vsebnosti NEL (MJ/10 dni) Changes in NEL concentration (MJ/10 days) - 0,29-0,54-0,40-0,43-0,63-0,52-0,41 Žnidaršič in sod., 2013

14 Zmanjševanje neto energijske vrednosti različnih vrst zeli Decline in net energy value of various non-legumonous forb species Spremembe vsebnosti NEL (MJ/10 dni) Changes in NEL concentration (MJ/10 days) Navadni rman Achillea millefolium Ozkolistni trpotec Plantago lanceolata Navadni regrat Taraxacum officinale Topolistna kislica Rumex obtusifolius Navadna lakota Galium mollugo Plazeča zlatica Ranunculus repens - 0,30-0,16-0,24-0,27-0,30-0,11 * Prva košnja/first cut Lukač, 2013

15 Rudninske snovi v krmi vpliv gnojenja (Rožice) Vsebnost (g/kg sušine) ,1 10,8 7,1 1,9 0 PK NPK 3,3 3,4 3,3 3,7 3,8 12,2 17,1 17,4 0 Ca P Mg K Babnik in sod., 2000

16 Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na vsebnost dostopnega fosforja (P 2 O 5 ) v tleh Travnik / Grassland (P 2 O 5 ) Njive / Fields (P 2 O 5 ) Murska Sobota Murska Sobota Maribor Novo mesto Ptuj Nova Gorica Novo mesto Maribor Ljubljana Ljubljana Celje Ptuj Kranj Celje Nova Gorica Kranj % 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E A siromašna, B srednja, C optimalna, D čezmerna, E ekstremna

17 Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na vsebnost dostopnega kalija (K 2 O) Travniki /Grassland (K 2 O) Njive / Fields (K 2 O) Ptuj Murska Sobota Murska Sobota Ptuj Novo mesto Novo mesto Maribor Maribor Ljubljana Nova Gorica Kranj Ljubljana Nova Gorica Celje Celje Kranj % 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E 0% 20% 40% 60% 80% 100% A B C D E A siromašna, B srednja, C optimalna, D čezmerna, E ekstremna

18 Delež vzorcev njivskih in travniških tal po območjih glede na ph tal Travniki / Grassland Njive / Fields Ljubljana Nova Gorica Celje Ljubljana Novo mesto Celje Nova Gorica Novo mesto Kranj Kranj Maribor Maribor Ptuj Ptuj Murska Sobota Murska Sobota % 20% 40% 60% 80% 100% ph (< 4,6) ph (4,6-5,5) ph (5,6-6,5) ph (6,6-7,2) ph (> 7,2) 0% 20% 40% 60% 80% 100% ph (< 4,6) ph (4,6-5,5) ph (5,6-6,5) ph (6,6-7,2) ph (> 7,2)

19 Razmere v Sloveniji Velika variabilnost v založenosti tal s P in K: % travniških tal in 6 31 % njivskih tal je siromašno založenih s P (odvisno od območja) % njivskih tal je čezmerno ali ekstremno založenih s P (odvisno od območja) % travniških tal in 4 15 % njivskih tal je siromašno založenih s K (odvisno od območja) Babnik in sod., 2011

20 Razmere v Sloveniji Velik delež kislih tal: SV Slovenija 80 % travniških in 70 % njivskih tal je kislih (ph<6,2) Babnik in sod., 2011

21 Pregled vsebnosti makro-elementov v voluminozni krmi s slovenskih kmetij Rezultati 3175 vzorcev, ki so bili analizirani v obdobju Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Vir: Verbič in sod., 2011

22 Vsebnosti P v krmi Concentrations of P in forages Vsebnost P (g/kg sušine) 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Travna silaža Grass silage Seno - Hay 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina Normativ (20 kg mleka/dan) I 4/1 = 0,57 I 4/1 = 0,44 I 4/1 = 0,43 Koruzna silaža Maize silage

23 Vsebnosti K v krmi Concentrations of K in forages Vsebnost K (g/kg sušine) Travna silaža Grass silage Seno - Hay 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina Normativ (20 kg mleka/dan) I 4/1 = 0,44 I 4/1 = 0,45 I 4/1 = 0,53 Koruzna silaža Maize silage

24 Sklepi Velika variabilnost - pri večini rudninskih snovi je povprečna vsebnost zadnje četrtine vzorcev za dva ali večkrat manjša od povprečja prve četrtine

25 Sklepi Približno tri četrtine travnih silaž in ena polovica vzorcev sena vsebuje preveč K za krave pred telitvijo

26 Kakovost sena v Sloveniji vsebnost P (rezultati analiz iz slovenskih laboratorijev ) Povprečna vsebnost P 2,64 g/kg 42 % vzorcev < 2,5 g/kg sušine skladno s podatki o založenosti tal Delež siromašno založenih travniških tal s P % (podatki po Kmetijsko gozdarskih zavodih, Babnik in sod., 2011)

27 Vsebnost P v krmi Kor.sil./Maize silage Seno/Hay Trav.sil./Grass silage 5 Vsebnost P / P concentration (g/kg sušine/dm) y = 0,0002x + 1,81 R 2 = 0,92** y = 0,0005x - 0,97 R 2 = 0,85* y = -9E-06x + 2,04 R 2 = 0,02 n.s Mlečnost / Milk yield (kg/305 dni/days)

28 Vsebnost K v krmi Kor.sil./Maize silage Seno/Hay Trav.sil./Grass silage Vsebnost K / K concentration (g/kg sušine/dm) y = 0,0023x + 12,9 R 2 = 0,86* y = 0,0024x + 3,75 R 2 = 0,89* y = 0,0005x + 4,82 R 2 = 0,89* Mlečnost / Milk yield (kg/305 dni/days)

29 Bilanca K pri kravi s prirejo 5000 kg mleka/laktacijo K v blatu in urinu 93 kg K v mleku 7 kg K v krmi 100 kg

30 Količina zaužitega in z mlekom izločenega P Osnovni obrok: seno, travna silaža, koruzna silaža Osnovni obrok: seno, travna silaža Fosfor / Phosphorus (kg/leto / kg/year) MVM MK Seno KS TS Fosfor / Phosphorus (kg/leto / kg/year) B MVM MK Seno TS Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days) Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days)

31 Količina zaužitega in z mlekom izločenega K Osnovni obrok: seno, travna silaža, koruzna silaža Osnovni obrok: seno, travna silaža Kalij / Potassium (kg/leto / kg/year) A Seno MK KS TS Kalij / Potassium (kg/leto / kg/year) B Seno MK TS Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days) Mlečnost (kg/305 dni) / Milk yield (kg/305 days)

32 Sklepi Presežki P in K po kravi so odvisni od intenzivnosti prireje oz. mlečnosti krav (od zaužite količine in vsebnosti P in K v močni krmi, MVM in voluminozni krmi) Pri intenzivni prireji mleka (nadpovprečna mlečnost in število krav po hektarju) lahko računamo s postopnim kopičenjem P in K v tleh, kar je z vidika okolja in zdravja živali neugodno. Pomanjkanje P in K v tleh, ki ga kažejo analize tal so v veliki meri posledica prekislih tal. V Sloveniji se srečujemo z velikimi razlikami po območjih v kislosti in založenosti tal s P in K. Za učinkovito gospodarjenje s P in K na kmetiji je pomembno vzdrževanje ustreznega ph tal ter poznavanje vsebnosti P in K v tleh in v krmi.

33 Leta 1854 Živinska gnojila

34 Živinska gnojila

35 Hranila v živinskih gnojilih (ocene za Slovenijo) Živinska gnojila prispevajo: 50 % dušika 60 % fosforja 70 % kalija Vrednost hranil: 40 milijonov

36 Vsebnosti rastlinskih hranil v živinskih gnojilih (kg na t ali m 3 ) N P 2 O 5 K 2 O Gnojevka 3,6 (1,5-4,8) 1,6 (0,6-2,1) 4,0 2,4-5,2 Hlevski gnoj 4,7 3,4-6,5 3,0 1,8-4,1 5,1 3,1-7,3 Gnojnica 1,5 0,3-2,6 0,3 0,1-0,3 3,9 1,9-7,6 Najpomembnejši dejavnik variabilnosti: redčenje Verbič in sod., 2017

37 Vsebnosti P in K v različnih krmilih izraženo v P 2 O 5 in K 2 O (kg/t) P 2 O 5 K 2 O Koruzno zrnje 7,3 3,6 Sojine tropine 16,9 30,0 Močna krma 16,5 9,1 Travna silaža, povprečna (40% SS) 3,1 13,5 Verbič in sod., 2017

38 Vsebnost rastlinskih hranil v živinskih gnojilih glede na intenzivnost reje Gnojevka: - v intenzivnih rejah 10 % več N in P - vsebnosti K niso povezane z intenzivnostjo Hlevski gnoj: - v intenzivnih rejah 10 % več N in % več K in P Gnojnica: - v intenzivnih rejah 25 % več N in 40 % več P - v intenzivnih rejah 15 % manj K

39 Koliko rastlinskih hranil je na prikolici? 2045 kg 11 kg N 12 kg P 2 O 5 12 kg K 2 O

40 Bilančni presežek P Pri interpretaciji upoštevati: % travniških tal siromašno založenih s P (analiza po območjih) 6-30 % njivskih tal siromašno, % pa čezmerno založenih s P (analiza po območjih) Slaba založenost tal s P vpliva na bilanco N (odvzem N, simbiotska vezava N)

41 Pridelek / Yield (t/ha) Pridelek, vsebnost K v krmi (mnogocvetna ljuljka) in tleh 1. košnja 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 A Pridelek / Yield K-CC K K v tleh / K in soil a ac bc bc bc bc ac ac ac Gnojenje / Fertilisation (K 2 O kg ha -1 ) Vsebnost K / K concentration Vir: Babnik in sod., 2009

42 Vsebnost elementov v mnogocvetni ljuljki v odvisnosti od gnojenja s K Ca Mg P K Ca, P, Mg v krmi / in forage (g/kg DM) košnja / 1 st cut K v krmi / in forage (g/kg DM) Gnojenje / Fertilisation (kg K 2 O/ha) Vir: Babnik in sod., 2009

43 25 42 % Delež vzorcev (%) % 0 < >45 Vsebnost K v travnih silažah (g/kg SS) Vir: KIS, 2005

44 ZA KONEC