Nestabilno delovanje hidroagregatov in preprečevanje prekomernega nihanja delovne moči agregata
|
|
- Liliana Caitlin Phillips
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Nestabilno delovanje hidroagregatov in preprečevanje prekomernega nihanja delovne moči agregata Danilo Klasinc tel Dalibor Kranjčič Dravske elektrarne Maribor, d. o. o, Obrežna ul.170, Maribor tel Iztok Dover tel Sašo Kreslin tel Matej Petek tel Namen članka je analiza izjemnega dogodka pri obratovanju agregata 2 na hidroelektrarni Zlatoličje. Medtem ko je agregat obratoval pri maksimalni vrednosti delovne moči in jalovi moči v kapacitivnem področju, se je nenadoma pričelo sinusno nihanje z naraščajočo amplitudo delovne moči, ki je presegla 20 MW. Omenjeni pojav je bilo možno ponoviti in ga tudi analizirati. V sistemih procesnega vodenja in zaščite agregata prvotno ni bila predvidena zaznava takšnega pojava, zato je dodan nov sklop, ki pri prevelikem nihanju delovne moči agregat iz mreže odklopi. Rešitev temelji na sodobnem industrijskemu krmilniku Siemens S7-300, za katerega je v višjem programskem jeziku SCL (različica Pascal-a) napisan program, ki spremlja potek trenutne vrednosti moči in izvaja predpisane ukrepe zaščite. Unstable operation of hydroelectric generators and prevention of abnormal active power oscillations The purpose of this paper is the analysis of an unexpected event on the operating hydroelectric generator 2 at the hydropower plant Zlatoličje. While the hydroelectric generator was running on maximum value of active power and with reactive value in the capacitive area, it started to operate with progressive sinusoidal oscillations of active power exceeding 20 MW. This phenomenon was repeatable and analyzable. At first such phenomena were not envisaged in the existing process control and protection systems, therefore another component was added, which disconnects the operating generator from the network if abnormal oscillation of active power are detected. The solution is based on the industrial controller Siemens S The high level program language SCL (Pascal like) was used to implement protective measures the program monitors the current value of electric power and takes protective measures in case limit values are exceeded.
2 I. HE ZLATOLIČJE Nihanje je bilo zaznano v Slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES) 400 kv (slika 3) in tudi izven slovenskega EES. V okviru slovenskega EES so bili nihanja najbolj deležni v Nuklearni elektrarni Krško, v bloku 5 termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in pri odjemu na transformatorjih v Mariboru. Slika 1 HE Zlatoličje HE Zlatoličje je največja kanalska elektrarna v Sloveniji in zanesljivo obratuje že od leta Izkorišča 33 m padca reke Drave. Pred prenovo v letu 2007 je z inštalirano močjo 115 MW in pretočno zmogljivostjo 450 m3/s proizvedla letno 577 milijonov kwh električne energije. Elektrarna, grajena v času od 1964 do 1969 ima: od struge ločena dovodni in odvodni kanal, 4,5 milijona m3 veliko akumulacijsko jezero. Zajezna zgradba je v Melju pri Mariboru.. Njena prenova je nujna zaradi izrabljenosti generatorske in turbinske opreme, kar je tudi glavni cilj projekta prenove. Poleg tega pa velja izpostaviti povečanje proizvodnje električne energije in zagotavljanje večje varnosti za okolje in ljudi. Po prenovi bosta inštalirana moč in pretočna zmogljivost elektrarne povečani na 130 MW oz. 530 m3/s. Pretočna zmogljivost bo tako usklajena z verigo elektrarn na reki Dravi. II. OPIS PROBLEMATIKE V času zagonskih preizkusov agregata 2 je med in prišlo do nestabilnega naraščajočega nihanja delovne moči generatorja in sicer v območju MW. Generator je prešel v nestabilno obratovanje pri približno polni delovni moči in v kapacitivnem območju obratovanja. Slika 3 Potek moči (vir: ELES) III. VZROKI ZA NASTANEK NIHANJA MOČI V celotnem delovnem območju generatorja se normalno pojavlja nihanje delovne moči z amplitudo do 2 MW. Nihanje je relativno veliko, vendar stabilno. Pri maksimalni delovni obremenitvi in obratovanju v kapacitivnem področju blizu meje stabilnosti, pa začne amplituda naraščati in divergirati. V prisotnosti predstavnikov podjetja Končar, ki je dobavitelj generatorja z vzbujalnim sistemom in predstavnikov EIMV so bile naknadno ponovljene te obratovalne razmere in pojav nihanja delovne moči se je tudi ponovil. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok za pojav naraščajočega nihanja moči neustrezno delovanje PQ omejevalnika statorskega toka v kapacitivnem področju generatorja. Ta je bil kasneje blokiran, poleg tega pa je bil prenastavljen tudi omejevalnik minimalnega vzbujalnega toka v bolj stabilno kapacitivno področje delovanja generatorja. S tem se je možnost nihanja praktično izločila. Po daljši analizi je dobavitelj predlagal rešitev. Spremenil je obratovalni diagram generatorja tako, da je znižal dovoljene kapacitivne obremenitve z jalovo močjo pri vrednostih delovne moči blizu nazivne. V sklopu vzbujalnega sistema je vgrajena tudi funkcija PSS (stabilizator moči), ki duši nihanja moči. Slika 2 - Nihanje (vir: LITOSTROJ razbremenilni preizkusi)
3 IV. PROGRAMSKA IZVEDBA REŠITVE PROBLEMA Ker noben izmed sekundarnih sistemov (kontroler agregata, turbinski regulator, krmilnik turbinske zaščite, električna zaščita) ni namenjen preprečevanju nastalega nihanja smo se odločili, da nadgradimo programsko opremo krmilnika turbinske zaščite. Cilj je bil s programskimi orodji izvesti takšno funkcionalnost, ki bo prepoznavala naraščajoča nihanja delovne moči generatorja in jih z odklopom od omrežja tudi preprečevala. Potrebno je bilo predvideti dovolj fleksibilno rešitev, ki bo omogočala nastavljanje parametrov sistema pri implementaciji rešitve na terenu. Pred nami je bil izziv tako po strokovni plati, kot tudi iz vidika sodelovanja različnih strokovnih področij tehnike na DEM (avtomatike, zaščite, merjenja in programiranja). A. Krmilnik Za izvedbo logike, ki spremlja delovno moč agregata in preprečuje nedovoljena nihanja le te, je uporabljen sodobni industrijski krmilnik Siemens SIMATIC S Tovrstni krmilnik se na HE Zlatoličje uporablja za izvajanje zaščitnih funkcij turbine t. i. krmilnik turbinske zaščite. Njegov namen je spremljanje procesnih veličin, ki so pomembne za varno obratovanje turbine in je povsem neodvisen od ostalih sekundarnih sistemov agregata. Za nazoren prikaz informacij o stanju vhodov in izhodov ter izvedenih akcijah je na krmilnik zaščite priključen operaterski panel občutljiv na dotik Krmilnik turbinske zaščite izvaja predpisane ukrepe, na primer proženje izhodov za aktiviranje hitre zapore, v kolikor so presežene mejne vrednosti procesnih veličin in s tem presežena varna obratovalna stanja turbine. Sestavljen je iz 8 vhodno/izhodnih enot, katerih naloga je zbiranje podatkov o procesnih veličinah iz senzorjev in dajalcev, kot so: Slika 4: Krmilnik turbinske zaščite S7-300 B. Programska orodja krmilnikov S7-300 Krmilnik SIMATIC S7-300 ponuja več različnih postopkov za izvedbo programske logike, značilnih za področje procesne avtomatike: LAD (Ladder Logic/ Lestvična Logika) danes povsem uveljavljen način za programiranje krmilnikov pri znanih proizvajalcih industrijskih krmilnikov. Temelji na»relejni«logiki. Slika 5: Zgled LAD FBD (Functional Block Diagram / Funkcijski Blokovni diagram) podobno kot LAD, vendar izvedba FBD temelji na logiki funkcijskih blokov. Vhode in izhode krmilnika povezujemo s pomočjo blokov, ki imajo natančno določeno funkcionalnost. temperature ležajev in segmentov, nivoji olja v ležajih, nivo vode v turbinskem pokrovu, stanja ventilov tlačnega sistema itd. Slika 6: Zgled FBD
4 STL (Statement List/ Trditvena lista) različica zbirnega programskega jezika (assembly language). Slika 7: Zgled STL Programiranje krmilnikov SIMATIC S7-300 izvajamo v programskem okolju Simatic Manager. C. SCL (Structured Control Language) je različica Pascala, proceduralnega programskega jezika, ki ga je leta 1970 iznašel Niklaus Wirth. Sintaksa jezika SCL omogoča neposreden dostop do strojne opreme krmilnika analognih in digitalnih vhodov/izhodov ter spominskih območij. Na voljo so standardni podatkovni tipi (BOOL, INT, WORD ) in kompleksni podatkovni tipi (polja, strukture). SCL omogoča absolutne, simbolične in posredne načine naslavljanja podatkov. Uporabljajo se lahko standardni programski stavki: IF, CASE, FOR, WHILE, REPEAT, RETURN itd. Podobno kot pri programskih orodjih FBD, STL in LAD se koda SCL-a zlaga v funkcijske bloke, ki imajo naslednjo strukturo: GLAVA BLOKA DEKLARACIJE PARAMETRI LOKALNE SPREMENLJIVKE PROGRAMSKA KODA SCL Slika 8: Programsko okolje Simatic Manager Za programsko okolje SIMATIC Manager je značilno, da je možna pretvorba med načini programiranja FBD, STL in LAD z izbiro ustreznega načina pogleda. Samo programiranje poteka tako, da se koda ukazov FBD, STL in LAD v pripadajočem urejevalniku zloži v t i. funkcijske bloke (FB), katerim so pridruženi podatkovni bloki (DB). Ti vsebujejo spremenljivke in strukture različnih podatkovnih tipov, ki se uporabljajo znotraj funkcijskega bloka - parametre. Klic FB-a izvedemo iz organizacijskega bloka (OB) v urejevalniku OB-a preprosto vpišemo klic na ime funkcijskega in podatkovnega bloka. OB-i se razlikujejo glede na čas, ki jim ga operacijski sistem krmilnika dodeli za vnovično izvajanje oziroma klic. Omenjena programska orodja, predvsem LAD in FBD, predstavljajo že vrsto let uveljavljen način programiranja na področju procesne avtomatike. Četudi so ta orodja povsem zadostna za razvoj večine industrijskih aplikacij, imajo določene omejitve, saj gre navsezadnje za t. i.»nižje programske jezike«, ki nikakor niso primerljivi z možnostmi»višjih«programskih jezikov, kot so na primer C, Java, Perl, Pascal in podobno. V svojem naboru programskih orodij krmilnik SIMATIC S7-300 ponuja presenečenje -»višji«programski jezik SCL (Structured Control Language) oziroma različico Pascal-a. SCL omogoča enostavnejše programiranje sicer zapletenih algoritmov in opravil. Koda SCL-a je uporabljena za izvedbo preprečevanja prekomernega nihanja delovne moči agregata na HE Zlatoličje. Slika 9: Struktura FB v SCL-u Zelo preprost program v programskem jeziku SCL zgleda takole: Slika 10: Zgled programske kode SCL
5 D. Izvedba programske kode za preprečevanje prekomernega nihanja agregata Program, ki je napisan v SCL-u z namenom, da preprečuje prekomerno nihanje moči agregata na HE Zlatoličje, dejansko predstavlja zgolj enega od mnogih funkcijskih blokov v spominu krmilnika. V osnovi deluje program tako, da spremlja potek delovne moči na analognem vhodu krmilnika. Če je v predpisanem intervalu 10 s zabeleženih vsaj 5 prenihajev, se ukrep hitre zapore agregata izvede takoj. Časovni okvir je določen z začetnim in končnim pulzom intervala, ki ga ustvari sistemska časovna funkcija Ton. V kolikor so prenihaji zabeleženi, vendar ni doseženo zadostno število le-teh za proženje hitre zapore, se časovni interval samodejno podaljša, vendar samo še enkrat. Preverjanje nihajev se torej nadaljuje v novem časovnem oknu. S tem je zagotovljena večja verjetnost, da se ujame zadostno število prenihajev. Glavni parametri programa so podani v podatkovnem bloku DB, ki sodi k funkcijskem bloku glavnega programa. Na naslednji sliki je prikazano okno za opazovanje vrednosti spremenljivk krmilnika v realnem času (SIMATIC Manager) na katerem so vidni glavni parametri programa: V. TESTNO OKOLJE IN IMPLEMENTACIJA REŠITVE NA TERENU Za potrebe testiranja smo v laboratoriju na DEM postavili testno okolje, ki je bilo zelo dober približek razmer na samem agregatu. Konfiguracija testnega okolja je naslednja: krmilnik turbinske zaščite v polni konfiguraciji testna naprava kot vir 3f-ih izmeničnih tokov in napetosti 3f merilni pretvornik za delovno moč programsko orodje»ibaanalyzer«za snemanje procesnih veličin v krmilnikih serije S7 S testno napravo smo na merilni pretvornik vsiljevali različne oblike 3f tokov in napetosti. Izhod iz merilnega pretvornika (4 20 ma) smo povezali na analogni vhod krmilnika. Dobljena vrednost je nato v krmilniku digitalizirana in programsko ustrezno obdelana. V odvisnosti od nastavljenih parametrov (števila prenihajev v časovnih oknih, amplitude delovne moči, ) je sistem prožil ustrezen izhod, ki je enakovreden sprožitvi zaščitnega ukrepa hitre zapore. Slika 12: Orodje»ibaAnalyzer«S pomočjo programskega orodja»ibaanalyzer«, smo se preko standardnih komunikacijskih vodil (MPI ali Profibus) povezali na centralno procesno enoto krmilnika in v realnem času spremljali zvezni potek spremenljivk in odziv sistema. Po zaključenem testiranju v laboratoriju je bila aplikacija prenesena na prej opisani sistem turbinske zaščite agregata 2 HE Zlatoličje. VI. ZAKLJUČEK Slika 11: Opazovanje spremenljivk v realnem času V podjetju smo si kot izziv zadali izdelavo programskega modula, ki bi opisana nihanja prepoznal in nanje tudi ustrezno reagiral. Aplikacija predstavlja dodatni zaščitni varnostni ukrep za preprečevanje
6 nihanja moči agregata, nujen zaradi velikosti stroja in vpliva na omrežje. V primeru neuspešnega stabiliziranja agregata, ki ga izvajajo funkcije vzbujalnega sistema, turbinska zaščita se izvede izklop agregata iz omrežja. Delo je zahtevalo sodelovanje strokovnjakov DEM iz različnih področij in je rezultat znanj in izkušenj iz vseh do sedaj izvedenih projektov prenov elektrarn. A. Reference [1] Hans Berger, Automating with STEP 7 in STL and SCL, Publicis Corporate Publishing, 4th revised edition,2007 [2] SIEMENS AG A&D AS CS 2 PA PCS7 on Tour BASIC (version 7.0), March 2007 Edition V1.0 [3] Damijan Miljavec, Peter Jereb, Električni stroji Temeljna znanja, 2005 [4] France Avčin, Peter Jereb, Preizkušanje električnih strojev, 1973
Atim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE Tomaž ŠČUKA, univ.dipl. inž. el. Mentor dr. Janko Drnovšek, univ. dipl.
More informationImplementacija programske kode za vodenje tehnoloških operacij frezanja z robotom Acma XR 701
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Nejc Vozelj Implementacija programske kode za vodenje tehnoloških operacij frezanja z robotom Acma XR 701 Maribor, oktober
More informationObratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability
Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,
More informationNaprava za pranje ulitkov
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Dejan Tomažič Naprava za pranje ulitkov.. Diplomsko delo Ptuj, 2015 Naprava za pranje ulitkov Študent:
More informationRFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,
More informationPošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«
Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini
More informationZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH
ZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH mag. Lovro Belak, univ.dipl.inž.el. Elektro-Slovenija, d.o.o. Hajdrihova 2, Ljubljana E-mail: lovro.belak@eles.si,
More informationMobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationPrikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII
Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov
More informationNAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.
More informationRAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić
More informationPRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.
More informationRAVNATELJEVANJE PROJEKTOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,
More informationKRMILJENJE TRAČNE ŽAGE S PROGRAMIRLJIVIM LOGIČNIM KRMILNIKOM
Šolski center Celje Srednja šola za elektrotehniko in kemijo KRMILJENJE TRAČNE ŽAGE S PROGRAMIRLJIVIM LOGIČNIM KRMILNIKOM Mentor: Gregor Kramer, univ.dipl.inţ. Avtorja: Simon Korošec Peter Golenač Celje,
More informationAljoša Skočir PROGRAMSKI VMESNIK ZA PRIKLOP NAPRAVE ZA ZAJEM PODATKOV NA VODILO USB
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Aljoša Skočir PROGRAMSKI VMESNIK ZA PRIKLOP NAPRAVE ZA ZAJEM PODATKOV NA VODILO USB DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana, september
More informationTehnološka platforma za fotovoltaiko
Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1
More informationVSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85
VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju
More informationPredlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje
Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Ljubljana, dne 30.11.2016 1 / 12 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 2 1 Seznam kratic... 3 2 Uvod... 4 3 Merila... 6 4 Utemeljitev
More informationZasnova, izdelava in programiranje signirnega stroja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Niko Naglič Zasnova, izdelava in programiranje signirnega stroja Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: doc. dr. Vito Logar, univ. dipl.
More informationSprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov
Sprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov Gašper LAKOTA JERIČEK gasper.lakota@eimv.si Vladimir DJURICA vladimir.djurica@eimv.si Boštjan BARL ELES
More informationRazvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov
Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,
More informationTHE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA
JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,
More informationEnergy usage in mast system of electrohydraulic forklift
Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic
More informationPROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationDiagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Marolt Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationImplementacija novega senzorja za merjenje površinske vlažnosti v proizvodni liniji
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 83(1-2): 68-72, 2016 STROKOVNI ČLANEK Implementacija novega senzorja za merjenje površinske vlažnosti v proizvodni liniji Marko Sitar, Samo Beguš, Gaber Begeš, Janko Drnovšek in
More informationMX2 Ustvarjen za pogon strojev Model: 3G3MX2 200V trifazni vhod 0.1 do 15 kw. 400V trifazni vhod 0.1 do 15 kw UPORABNIŠKA NAVODILA
MX2 Ustvarjen za pogon strojev Model: 3G3MX2 200V trifazni vhod 0.1 do 15 kw 200V enofazni vhod 0.1 do 2.2 kw 400V trifazni vhod 0.1 do 15 kw UPORABNIŠKA NAVODILA Kazalo 1. Vezalna shema... 3 2. Osnovne
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationIZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA
Uroš Slemnik IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA
More informationDOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationPOROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL
POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete
More informationBREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mitja Gomboc BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN Diplomska naloga Maribor, junij 2007 I UNIVERZA
More informationOBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationNadzor in avtomatizacija funkcij v sobi
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Andrej Veber Nadzor in avtomatizacija funkcij v sobi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Dušan Kodek Ljubljana, 2013
More informationINFORMATOR. KEM1 Kolektor energetske meritve. Izbira ustreznega odklopnika do 63 A za industrijsko okolje
Junij 2014/letnik XIX/št. 58 INFORMATOR Revija podjetij Kolektor Synatec in Elsing Inženiring KEM1 Kolektor energetske meritve Izbira ustreznega odklopnika do 63 A za industrijsko okolje Enofazni asinhronski
More informationOpis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Simon Gotlib Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
More informationMODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationPrototipni razvoj (Prototyping)
Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih
More informationOPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september
More informationModeliranje in simulacije tokovnih karakteristik hidravliènih batnih ventilov
Modeliranje in simulacije tokovnih karakteristik hidravliènih batnih ventilov Alen LJOKI, Jakob PINTAR, Jan RAK, Franc MAJDIČ, Anže ČELIK Izvleček: V odprtih in zaprtih hidravličnih tokokrogih so batni
More informationSAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV
TOMAŽINČIČ ZAKLJUČNA NALOGA 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV
More informationRAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH
More informationMentor: doc. dr. Janez Demšar
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Maver UPORABA RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE V KNJIŢNICAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Janez Demšar
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)
ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI
More informationSodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matjaž Ravbar Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI
More informationSHEME OMEJEVANJA DOSTOPA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Rozman SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, avgust 2013 I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (AMI) V SLOVENSKEM DISTRIBUCIJSKEM EES
E L E K T R O I N { T I T U T M I L A N V I D M A R I n [ t i t u t z a e l e k t r o g o s p o d a r s t v o i n e l e k t r o i n d u s t r i j o L j u b l j a n a ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA
More informationMagistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme Junij 2007 Drago Perc REPUBLIKA SLOVENIJA
More informationAvtomatizacija stroja za vezenje
Avtomatizacija stroja za vezenje Ivan VENGUST Izvleček: V članku so opisane glavne značilnosti projekta avtomatizacije stroja za vezenje. Vezilni stroj med delovanjem sinhronizirano z gibanjem igle premika
More informationPRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja OBLAK PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana,
More informationOcenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska
More informationRazvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationEvalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič
More informationNumerina analiza konstrukcijskih izboljšav za zmanjšanje nihanj vrtilnega momenta elektronsko komutiranega elektromotorja
Elektrotehniški vestnik 71(4): 29-214, 24 Electrotechnical Review; Ljubljana, Slovenija Numerina analiza konstrukcijskih izboljšav za zmanjšanje nihanj vrtilnega momenta elektronsko komutiranega elektromotorja
More informationRaziskave in razvoj iz ljubezni do ljudi
RESIDENTIAL Raziskave in razvoj iz ljubezni do ljudi»od okolja in za okolje«, glasi filozofija podjetništva - to je čutiti in videti v celotni paleti proizvodov TOSHIBA TOSHIBA že več kot 65 let deluje
More informationUČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem
More informationAnaliza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska
More informationIZDELAVA DOKUMENTACIJE STROJA ZA GLOBOKO VRTANJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Jurgelj IZDELAVA DOKUMENTACIJE STROJA ZA GLOBOKO VRTANJE Diplomsko delo Maribor, september 2009 Diplomsko delo visokošolskega
More informationINFORMATOR. Vabimo vas na sejem IFAM ADAM Načrtovanje in izvedba nizkonapetostnih stikalnih blokov
December 2010/letnik XIV/št. 51 INFORMATOR Revija podjetij Kolektor Synatec in Elsing Inženiring Vabimo vas na sejem IFAM ADAM-6000 Načrtovanje in izvedba nizkonapetostnih stikalnih blokov SmartWire v
More informationKONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.
More informationCHARGING A CAR IN MOTION WIRELESSLY BREZŽIČNO POLNJENJE AVTOMOBILOV V VOŽNJI
JET Volume 11 (2018) p.p. 61-66 Issue 2, September 2018 Type of article 1.04 www.fe.um.si/en/jet.html CHARGING A CAR IN MOTION WIRELESSLY BREZŽIČNO POLNJENJE AVTOMOBILOV V VOŽNJI Dario Ležaić 2, Tihomir
More informationProjekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationNAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE
SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA
More informationKONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Humar KONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof. dr.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NEVRONSKO MREŽO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NEVRONSKO MREŽO Ljubljana, julij 2003 TEJA BATAGELJ IZJAVA Študentka Batagelj Teja izjavljam, da sem avtorica
More informationIZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.
More informationSimulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matjaž Lukežič Simulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju Magistrsko delo Mentor: prof. dr. Gašper Mušič Ljubljana,
More informationDržavna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017
Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
More informationOptimizacija procesa izdelave nalepk
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Silvester Murgelj Optimizacija procesa izdelave nalepk DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA PATENTOV ELEKTRIČNIH GENERATORJEV ZA MALE VETRNE ELEKTRARNE MAGISTRSKO DELO.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA PATENTOV ELEKTRIČNIH GENERATORJEV ZA MALE VETRNE ELEKTRARNE MAGISTRSKO DELO Aleš Urdih Mentor: prof. dr. Juš Kocijan Nova Gorica, 2012 II ZAHVALA
More informationčasopis skupine HSE / december 2015
časopis skupine HSE / december 2015 79 Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Novalja
More informationUporabniški program za generator identifikatorjev UFI Priročnik za uporabnike. Julij 2018
Uporabniški program za generator identifikatorjev UFI Priročnik za uporabnike Julij 2018 2 Uporabniški program za generator identifikatorjev UFI - Priročnik za uporabnike Izjava o omejitvi odgovornosti
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IDENTIFIKACIJA APLIKACIJ IN OVREDNOTENJE TRŢNEGA POTENCIALA ZA TEHNOLOGIJO CELERIS DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IDENTIFIKACIJA APLIKACIJ IN OVREDNOTENJE TRŢNEGA POTENCIALA ZA TEHNOLOGIJO CELERIS DIPLOMSKO DELO Nejc Bat Mentorja: doc. dr. Maja Bračič Lotrič viš.
More informationTomaž Avberšek NADZOROVANJE TELESKOPA S POMOČJO PLATFORME RASPBERRY PI. Diplomsko delo
Tomaž Avberšek NADZOROVANJE TELESKOPA S POMOČJO PLATFORME RASPBERRY PI Diplomsko delo Maribor, avgust 2014 NADZOROVANJE TELESKOPA S POMOČJO PLATFORME RASPBERRY PI Diplomsko delo Študent: Študijski program:
More informationUVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationINTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da
More informationANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA PROCESA Z METODO PRETOKA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Specialistično delo ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA PROCESA Z METODO PRETOKA Maj, 2011 Andrej VAUPOTIČ Specialistično delo ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA
More informationPreprost prevajalnik besedil za platformo android
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Ergim Ramadan Preprost prevajalnik besedil za platformo android DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationJACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Smetanova ul. 17 2000 Maribor VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informatika Programska oprema POROČILO PRAKTIČNEGA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Dobova, junij 2010 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationUporaba odprte kode kot osnova za razvoj programske opreme
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerzitetni študij Diplomska naloga Uporaba odprte kode kot osnova za razvoj programske opreme Peter Primožič Mentor: prof. dr. Franc Solina,
More information