Fotoaparati. namesto.pfckkamer 10/13 VARNOSTNO KOPIRANJE ZA PC IN MAC POSLOVNI PROJEKTORJI ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE

Transcription

1 VARNOSTNO KOPIRANJE ZA PC IN MAC 10/13 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE Fotoaparati 6,65 oktober 2013 / letnik 23 V + 8,5 GB VSEBINE, namesto.pfckkamer o o :o, in; POSLOVNI PROJEKTORJI Preizkusili smo 14 projektorjev, ki v današnjih sejnih sobah enostavno morajo biti, vse večkrat pa jih najdemo tudi v torbah poslovnežev.

2 EVIDENCA OKTOBER 2013 lllllllllllllll Čar velikih predstavitev V poslovnem svetu je ugled podjetja ali poslovnega subjekta izrednega pomena. Na stranke in poslovne partnerje je namreč treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je zato pomembna tako vsebinsko kot praktično - sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je preprosto bolj impresivna. 52 Koraki do zadovoljstva 54 Preizkušeni modeli 62 Pogled v laboratorij 62 Zlati Monitor 63 Tabela 50 I Fokus Naj bo varen dom Ogledali smo si osnove varnostnega kopiranja in načine, kako lahko svoje podatke zavaruje domači uporabnik, ki za ta namen ne želi potrošiti (preveč) denarja in podatkov postaviti na ogled vohljačem v internetu. Odličen video, ki ni za vsakogar Prave kamere morda še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res? Temnica za na pot Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem. 64 I Dosje 72 I Dosje 78 I Dosje 4 I H I 02.13

3 OKTOBER Recimo bobu bob - telefon Oppo Find 5 je pri nas in v Evropi na sploh popolna neznanka. Tudi kitajsko podjetje Oppo ni ravno staro, ustanovljeno je bilo leta 2004, in je bolj znano po predvajalnikih blu-ray kot po mobilnih napravah. Pa vendar, telefon si velja ogledati, še več, kupiti! Beseda urednika VKLOP Tehnomanija Novice Dogodki - IFA 2013 Tehnologije - SSD Nove tehnologije - Inovativni WIFI Kukalo Nowwwo Vzpon in padec Življenje po Snowdnu Sosedov novi audi Veliki met ali polom? IZVIDNICA Nove naprave Novi programi FOKUS Čar velikih predstavitev Koraki do zadovoljstva Preizkušeni modeli Pogled v laboratorij Zlati Monitor Tabela DOSJE Naj bo varen dom Odličen video, ki ni za vsakogar Temnica za na pot S Kitajskega z ljubeznijo Q5, ki ni audi Galaksija z oklepom Najcenejša Lumia Srednji otrok družine Z Tranzistorja v omrežju Ogenj z manjšim ekosistemom Drugo cestno oko Prava mobilna pisarna? PDF na steroidih Brezplačna zaščita pred NSA Preprost odgovor Mobilna knjižnica Mobilni Chrome proti Firefoxu Hiša v dlani m*n.11:04 tro*, 16 O NAJBOLJŠI 86 Prenosni računalniki 90 Digitalni fotoaparati NASVETI 94 Razvoj 3D igre - Asteroidi, 3. del 98 Očistimo vso digitalno nesnago 101 Jezdec valov 104 Proetcontra 106 Pisma bralcev IZKLOP 108 Monitor DVD 110 Pogled nazaj 112 Nadaljujemo 29. oktobra! Lenovo Thinkpad T430u Fujitsu Lifebook E753, E743, E733 Nikon CoolpixS6600 Canon Powershot SX510 Canon Powershot SX170 Oglasi AM LJUBLJANA 111 / AVTERA 41 / CIKLUS 39 / EMG 31 / ETV 89 / GENERALI 9 / GTV 89 / MIKROING TRADE 61 / NIKON GMBH 7 / OMO / R KANAL 105 / TELEKOM OVITEK 2 / VIBOR OVITEK 4 / XENON FORTE I M I 5

4 BESEDA UREDNIKA Nadgradnja na nadgradnjo Odkar so naši računalniki bolj ali manj stalno povezani v internet, je količina popravkov, ki jih razvijalci pošiljajo do naših operacijskih sistemov, programov in aplikacij, presegla že vse meje. Giga in gigabajti se točijo v naši smeri, pa naj si to želimo ali ne. Matjaž Klančar Včasih smo namestili DOS, Windows, OS/2, karkoli pač že, in računalnik je deloval do naslednje različice, ki smo se jo odločili kupiti (na disketah). Prav, včasih tudi ni deloval, v tem primeru smo ga odnesli na servis. Danes pa se ob stalni povezanosti v internet redno odkriva nove in nove programske pomanjkljivosti in redno pošilja nove in nove popravke zanje. Začarani krog. Če dobro pomislim, je stanje podobno kot v svetu mobilnih telefonov. Dokler jih nismo imeli, smo se s kolegi vedno natančno dogovorili, kje se dobimo in kdaj; danes je vmes vedno še vsaj nekaj»popravkov«v smislu zamud in spremenjenih lokacij. No, a to je že druga zgodba. Očitno pa je, da nekateri gore popravkov obvladujejo bolje kot drugi. Microsoft, ali pa»windows«, jih obvladuje precej slabo, morda tudi zato, ker je daleč najbolj priljubljen namizni operacijski sistem in kot tak najbolj na»hekerskem«udaru. Pred kratkim sem tako po dveh mesecih spet zagnal neki v laboratoriju tudi redno preizkušamo. Vzameš ga iz škatle in najprej čakaš pol ure, da se namestijo vsi popravki. Super. Si predstavljate, da bi se tak zastoj zgodil, ko bi ravno poskušal nekoga poklicati? Telefon najverjetneje ne bi preživel... Kako, zavraga, to počnejo drugi? Zatrjujejo mi, da na Macih takih katastrof ni. Da se popravki sicer res občasno nameščajo, a veliko manj invazivno. MacOS je pač Unix, modularen sistem, pri katerem je treba ves sistem le redko znova zagnati (spomnim se še našega guruja za Linux, ki me je le obupano pogledal, ko je ugotovil, da sem naš glavni (linuxni) usmerjevalnik ob najmanjši težavi kar v celoti na novo zagnal.). No, v primeru Androida je to vendarle nujno (prav tako kot v primeru iosa) in je v resnici tudi dokaj nadležno. Moja tablica Nexus 10 se je, recimo, zadnjič odločila, da jo moram nadgraditi z nekimi varnostnimi popravki in pika. Obvestila o tem se ni dalo izbrisati in prej ali slej sem ga moral klikniti. No, ker sem» Spomnim se še našega guruja za Linux, ki me je le obupano pogledal, ko je ugotovil, da sem naš glavni (linuxni) usmerjevalnik ob najmanjši težavi kar v celoti znova zagnal... sistem z Windows 7, ki ga poganjam virtualno, vvmwaru, za potrebe preizkušanja programske opreme. Pognal sem ga eno uro, preden sem moral odbrzeti po otroke v šolo. Ne, ni mi ga uspelo uporabiti, ker je zadeva tisto urico porabila za nameščanje gore popravkov (sploh si ne upam predstavljati, kaj bi šele bilo, ko bi bil to operacijski sistem na mojem prenosniku, jaz pa v tujini in v splet povezan prek kakega mobilnega telefona!). Z nekaj vnovičnimi zagoni, z nekaj prikaznimi okni, ki so čakala moj klik (nov Security Essentials, k sreči ne tudi nov Internet Explorer!) in nazadnje s črnim zaslonom, ki me je opozoril, da imam po novem piratska Okna! Da, nekje vmes se mu je nekaj zblodilo... K sreči je pomagal nov vpis izdelkovnega ključa (product key). Slednje seveda ni pomagalo moji tašči (ki sploh ne ve, o katerem ključu je govor), ko se ji je zgodilo enako; ob množici obvestil o popravkih in črnem zaslonu je malone doživela infarkt in kar takoj zavrtela mojo telefonsko številko. Nestrpno čakam, kako bo pri uporabnikih sprejeta najnovejša nadgradnja na Windows 8.1. Aha, neki naš bralec pravkar po Tviterju poroča, da mu računalnik po nadgradnji pade v moder zaslon z napako BAD_POOL_CALLER. Ah ja... Še večja težava je tole okensko nameščaje popravkov na (okenskih) telefonih, kijih se s tablico prej»malce«igral (beri: rootal in zamenjal nekatere sistemske datoteke), je nadgradnja obvisela s slikico zelenega robotka in (zelo informativnim!) obvestilom»no command«(???). Že sem se odpravil guglat, kako zadevo popolnoma zbrisati in znova namestiti, ko je robotek k sreči izginil in se je tablica znova zagnala. Ufff... V resnici je še najmanj težav z nadgradnjo samih programov, če so le dovolj majhni. Nadgradnja Internet Explorerja je sicer skoraj enako grozna kot nadgradnja Oken (da o nadgradnji paketa Office niti ne govorim), toda nadgradnja Chroma je skorajda neopazna. Prav tako so neopazne nadgradnje aplikacij na mojem androidnem telefonu. Občasno opazim obvestila, da se je nadgradila množica aplikacij, in včasih opazim, da je katera izmed aplikacij postala popolnoma drugačna, kot je bila prej, to pa je tudi vse. Toda ali RES ne gre drugače? Saj je lepo, ko programi (in operacijski sistemi) kar sami pridobivajo nove zmogljivosti in postajajo varnejši, pa vendar, ali ne bi bilo lepo, ko bi programerji že v začetku napisali program tak, kot naj bi bil»na koncu«? Mislim, programerji pri NASI se zelo potrudijo, da programe, ki poganjajo njihove vesoljske sonde in robotke, zelo natančno napišejo in preizkusijo. Torej je to v resnici mogoče. No, ali pa tudi ne, saj tudi sonde in robotke nadgrajujejo, na daljavo. Predstavljam si, da je taka nadgradnja lahko še veliko bolj stresna od nadgradnje mojega Vindovsa... M 6 I H I 02.13

5

6 VKLOP I TEHNOMANIJA Velik trg s pomanjkanjem prostora Mobilne naprave so v zadnjih letih po prodaji povsem zasenčile druge računalniške izdelke in na prvi pogled se zdi, da je prav tu prostor za uresničitev sanj starih in novih izdelovalcev. V praksi pa se kaže nasprotno - število ponudnikov se hitro zmanjšuje. Nedavno se je iz igre prostovoljno izločil Panasonic, trda prede HTCju, še bolj pa BlackBerryju. Za nameček je Microsoft prevzel Nokio in to za skoraj smešno malo denarja. Toda tudi velikani, ki so spravili v obup manjše tekmece, se borijo s temno platjo lastnega uspeha. Rast ne more trajati v nedogled in že je v»tehnološkem raju«opaziti prva znamenja težav. Vladimir D j u r d j i c lllllll Lep zgled težav velikih se kaže v Applu, ki je naletel na dokaj hladen odziv javnosti ob predstavitvi telefonov iphone 5S in 5C. Tako zelo, da je naslednji dan vrednost delnic zdrknila za 5 %, kljub temu da so pravkar prikazali nove modele. To se Applu ni zgodilo že dolgo vrsto let. Analitike, kupce in vlagatelje najbolj moti to, da je novi 5C, ki naj bi Applu odprl pot v nižje razrede izdelkov, vse prej kot poceni telefon. Po dolgih letih presežkov je, kot kaže, končno prišel čas, ko je jabolko padlo nekoliko dlje od drevesa. lllllll Kdor misli, da bo to izkoristil predvsem Samsung, se nemara moti. Čeprav je ta hip še vodilni na večini trgov, s Kitajskega prihajajo prva znamenja, da se utegne to v prihodnje (hitro) spremeniti. Grožnja prihaja predvsem s strani»lokalnih«ponudnikov, kot so Xiaomi, Lenovo, Huawei, ZTE, pa tudi Coolpad, Meizu in Vivo. Znamke, ki so delno znane, če pa še niso, bodo kmalu postale tudi drugod po svetu. lllllll Kaj pravite na 3D fotokopirni stroj? Ob vse številčnejših 3D tiskalnikih in 3D bralnikih je bilo najbrž le še vprašanje časa, kdaj se bo nekdo spomnil tega. AIO Robotics Zeus je Kickstarterjev projekt, za ceno okoli 2500 dolarjev pa bomo lahko dobili napravo, v katero najprej postavimo izvirnik, ki ga 3D bralnik prebere in spremeni v 3D načrt, nato pa natisne še i j njegovo kopijo. Ne, 3D faksiranje ni zajeto, se pravi, da 3D premeta ne morete»poslati«drugam. Za zdaj. lllllll bitne procesorske arhitekture, kot kaže, množično prihajajo tudi med mobilne naprave. Po tem, ko je Apple predstavil svoj procesor A7 za najnovejši iphone 5S, je tudi Samsung naznanil prehod na 64-bitno osnovo. Pomagal bo seveda ARM, ki je lani predstavil arhitekturo ARMv8, na kateri temelji tako A7 kot napovedani Samsungov procesor. Zanimiva je tudi napoved, da se bodo obenem glavni pomnilniki telefonov in tablic povečali na 3 oziroma že kar 4 GB. Še kdo dvomi, da so mobilne naprave dohitele osebne računalnike? lllllll ARMu gre vse kot po maslu, v Intelu pa so medtem vedno bolj nervozni in skušajo na različne načine dokazati, da so še vedno glavni igralec. Njihov glavni adut nosi oznako Bay Trail in v naslednjih mesecih prihaja v nekatere obetavne mobilne naprave, pa tudi klasične osebne računalnike. Da bi pokazali svojo vizijo in naprednost, so napovedali še miniaturne procesorje Quark, s katerimi merijo celo na nastajajoče računalnike, ki si jih lahko nadenemo. Toda videti je, da danes Intelove novosti vzbudijo precej manj zanimanja kakor nekdaj. lllllll Kdor misli, da so v časih interneta optični nosilci stvar preteklosti, se bržkone nekoliko moti. Glavni razlog za razmeroma lagoden obstoj v prihodnosti so čedalje višje ločljivosti video posnetkov, pri katerih tudi najsodobnejše superhitre internetne povezave niso dovolj. Nemški izdelovalec diskov Singulus je tako že napovedal možnost izdelave blu-ray nosilcev s trojnim slojem, ki zmorejo hraniti 100 GB podatkov na plošček. To je menda kakor nalašč za hrambo in predvsem (poceni) distribucijo video vsebin v ločljivosti 4K. Toda Sony med tem načrtuje posebno spletno storitev za prenos 4K vsebin po internetu, Samsung pa oddajanje 4K kanalov prek satelitske povezave. Lahko optični nosilci torej kljub vsemu preživijo? lllllll Brezžični standardi se množijo kot gobe po dežju. V prihodnje zna marsikatere načrte tekmecev porušiti brezžična različica vmesnika USB. Združenje izdelovalcev je začelo namreč pripravljati specifikacijo, ki bo omogočala brezžični prenos podatkov s hitrostmi tja do 1 Gb/s. Z drugimi besedami, naprave USB bodo v prihodnje povezane kar brez kablov. Lepota pristopa je v tem, da bo rešitev nazaj združljiva z zdajšnjimi napravami USB, ki bodo potrebovale le ustrezne prilagojevalnike. lllllll Še bolj futuristična brezžična tehnologija pa prihaja iz družbe Disney. Eksperimentalna tehnologija Ishin-Den-Shin omogoča prenos zvoka kar prek dotika teles. Dovolj je, da se s prstom dotaknemo drugega v bližini ušesnega kanala, pa zasliši zvok, ki ga predvaja»pošiljateljeva«naprava, denimo predvajalnik MP3. Prst in uho se spremenita v nekakšen zvočnik, vse skupaj pa deluje po enakem načelu prenosa zvočnih vibracij kot mikrofoni pri slušalkah bluetooth. lllllll Microsoft je vselej trdil, da so tipkovnice pomembne za uspeh vsake mobilne naprave. Znana je napoved Steva Ballmerja, da Applovemu (prvotni) iphonu ne bo uspelo, ker nima tipkovnice. Danes pa Andy Wilson, eden glavnih raziskovalcev družbe iz Redmonda trdi, da bodo tipkovnice počasi postale nišni izdelek. Ne samo pri telefonih, temveč tudi pri tablicah in nekega dne celo pri prenosnikih. Razvoj programske opreme in alternativni načini vnosa podatkov (med drugim tudi prepoznava govora) zahtevajo vse manj rabe tipkovnic, kot jih poznamo danes. Toda, ali smo res že tam? M

7

8 VKLOP I NOVICE Sonyjev odgovor na Apple TV Sony je na Japonskem predstavil majhno napravo, imenovano PlayStation Vita TV. Gre za večpredstavni podaljšek, ki ga priključimo na televizor, prek njega pa lahko predvajamo različne vsebine, seveda podpira tudi predvajanje neposredno iz spletnih virov (denimo Hulu). Zanimivost naprave je, da lahko prek nje igramo igre, namenjene PS Vita, PS Portable in PS 1 (naprava temelji na strojni opremi PS Vita). Majhna naprava bo na Japonskem veljala slabih deset tisoč jenov (slabih sto evrov), ni pa še znano, kdaj bo prišla k nam. Novi Kindle in stare knjige Amazon je predstavil drugo generacijo osvetljenega elektronskega bralnika Kindle Paperwhite. Novinec bo imel glede na predhodnika boljši kontrast in učinkovitejšo vgrajeno lučko. Hitrejši bo, povezan z družabno storitvijo Goodreads in bo omogočal listanje po knjigi z ohranitvijo trenutnega položaja. Novi Kindli bodo na voljo 5. novembra, žal ne za Slovence. Še prej, natančneje oktobra, bo zaživela nova Amazonova storitev Kindle Matchbook. Gre za posebno ponudbo, kjer bo kupcem klasične knjige elektronska različica na voljo precej ceneje ali celo brezplačno. Zapostavljeni ne bodo niti dosedanji kupci, saj bodo do ponudbe upravičeni tudi oni. Žal ni vse tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. Zaradi zadržanosti založnikov bo v program spočetka zajetih le dobrih tisoč naslovov. Delničarji družbe Dell so sprejeli predlog, po katerem lahko Michael Dell skupaj z investicijskim podjetjem Silver Lake Partners kupi družbo. Pri tem bodo delničarji prejeli skupaj 13,88 dolarja na delnico. Skupno vrednost transakcije ocenjujejo na 24,9 milijarde dolarjev. Transakcijo so odobrili delničarji, ki imajo v lasti večino Dellovih prednostnih delnic. Kot zasebno podjetje naj bi bil Dell bolj prožen, to je tudi glavni cilj sicer trenutnega generalnega direktorja, Michaela Della. Investitorji naj bi bili namreč nervozni zaradi nakupov družb in močnih investicij na nova področja, kar bo odslej laže. Intelove novosti Intel je na tradicionalni konferenci IDF (Intel Developer Forum) predstavil nove varčne večjedrne sisteme na čipu, namenjene predvsem tabličnim računalnikom in drugim sistemom, pri katerih je varčno delovanje velikega pomena. Gre za tri sorodne čipe z razvojnimi imeni Bay Trail, Bay Trail-M in Bay Trail-D, njihova jedra pa so procesorji Atom Z3000, novi modeli Pentium in Celeron. Vsi temeljijo na 22-nanometrski tehnologiji, poleg tablic jih lahko pričakujemo tudi v različnih prenosnikih, večnamenskih napravah in cenejših namiznih računalnikih. Podpirajo sisteme Windows 8, pa tudi Android, v začetku leta pa bodo predstavili 64-bitno podporo tablicam - seveda bo šlo sprva za poslovne modele. Olympusov novi zastavonoša Olympus je predstavil nov digitalni fotoaparat v segmentu brezzrcalnih modelov - OM-D E-Ml. Gre za aparat, ki združuje najboljše iz svetov brezzrcalnikov in DSLRjev, v praksi pa gre za nadvse zmogljiv model, ki se po zmogljivostih (in tudi ceni) uvršča nad znani model E-M5. Od modela E-M5, nad katerim smo bili tudi mi zelo navdušeni, je podedoval oblikovanje in kakovost ohišja, a je k temu dodano kar veliko. Najbolj zanimiv je novi sistem ostrenja, kjer lahko poleg znanega sistema, ki temelji na kontrastu (kot pri kompaktnih aparatih), izberemo tudi sistem, znan iz DSLRjev (ta zaznava razlike v fazi valovanja svetlobe). Slednji deluje v navezi z objektivi, ki so bili sicer razviti za DSLRje, torej za originalni sistem štirih tretjin. Tudi ohišje je doživelo kar nekaj sprememb, saj je po njem raztresenih kup novih tipk in kolesc - kljub temu lahko uporabljamo tudi zaslon, občutljiv za dotik (ta se lahko tudi nagiba). Kot rečeno, videti je podobno kot pri manjšem bratu, a je nekoliko večje, še vedno pa je manjše in lažje kot pri primerljivo zmogljivih DSLRjih. V Olympusu poudarjajo tudi novi procesor za obdelavo fotografij, ki zmore popravljati veliko nepravilnosti na fotografijah (slaba ostrina, barvne nepravilnosti itd.). Novosti je še veliko, zelo zanimiv je tudi vgrajeni vmesnik WiFi, prek katerega lahko aparat krmilimo s pametnim telefonom. Cene se v tujini začnejo pri 1400 dolarjih, koliko bo veljal pri nas, še ne vemo, naj pa bi bil pri nas na voljo že oktobra. Novi Asusov Transformer Asus je v Berlinu na sejmu IFA pokazal novo tablico Transformer Pad TF701T, ki se hvali z zelo visoko ločljivostjo zaslona, kar 2560 x 1600 pik (kot jo ima že Samsungov Nexus 10). Na tablici je operacijski sistem Android 4.2, poganja pa jo Nvidiin štirijedrni procesor Tegra 4. Gre za kombinacijo ARMovega Cortex-A15 in zmogljivega grafičnega sistema. Vgrajeni vmesnik HDMI podpira ločljivosti do 4K. Kot smo vajeni pri napravah Transformer, bo tudi ta imela odstranljivo tipkovnico, v kateri je dodatni akumulator, skupaj naj bi tablica zmogla do 17 ur dela na baterije. Ponuja tudi povezljivost prek vmesnika USB 3.0 in bralnik pomnilniških kartic mikro SDXC. 10 I H I 02.13

9 NOVICE Barvni in zlati Apple je predstavil nova modela pametnega telefona iphone, ki so ju poimenovali iphone 5s in iphone 5c. Prvi predstavlja sam vrh ponudbe in prinaša kar nekaj novosti, model 5c pa je namenjen tekmovanju z vedno bolj množičnimi in kakovostnimi pametnimi telefoni Android v nižjem in srednjem cenovnem r rangu. iphone 5s je videti zelo zanimiv. Navzven Itežko napovemo, so pa v Applu omenili, je sicer zelo podoben predhodniku, da bo podpiral tudi več različnih odtisov. torej iphonu 5, bo pa na voljo tudi v novi Fotografiranje je že dlje časa močan adut barvi - zlati. Močno izboljšan je osrednji Applovih telefonov, novinec pa naj bi procesor (imenovan A7), ki je 64-biten. imel še izboljšan fotoaparat. Zanimiva je Zanj bo seveda treba prilagoditi aplikacije, a to naj bi bilo zelo enostavno. Brez telefon meša moč obeh za doseganje m m j v uporaba dveh bliskavic LED, kjer lahko težav bo podpiral tudi starejše aplikacije, prave temperature beline. Ena bliskavica namenjene prejšnji, 32-bitni arhitekturi. ima namreč zelo hladno, belo svetlobo, V navezi z novo grafično enoto naj bi bil še enkrat hitrejši od predhodnika, torej procesorja A6 iz iphone 5. K procesorju so dodali še novo elektroniko oziroma dodatni procesor, ki ves čas meri podatke o premikanju - spremlja dogajanje prek Wm pospeškomera, žiroskopa in kompasa. To naj bi počel bistveno varčneje kakor osrednji procesor, zato bodo aplikacije, namenjene športnemu udejstvovanju, porabile bistveno manj energije kot doslej (podobno novost je pred enim mesecem predstavil že Google oz. njegova Motorola, v telefonu Moto X). Obenem se bo telefon lažje prilagajal dogajanju - ko bo zaznal, da se gibljemo v vozilu, nas npr. ne bo spraševal o priključevanju v odprta omrežja WiFi, temveč se bo samodejno povezal. Nenavadna novost je tudi tipalo za branje prstnih odtisov, kije integrirano vtipko Home. Z njim naj bi nadomestili vnašanje gesel, torej kode PIN in podobnih, s katerimi varujemo telefon. Kako se bo obneslo, druga pa toplejšo, bolj rumeno, naprava pa naj bi omogočala več kot tisoč različnih. "" kombinacij za doseganje natančne barve in moči bliskavice. Tipalo je sicer za 15 odstotkov večje kot pri predhodniku, a je število pik enako (8 mega pik) - pričakujemo lahko torej še nekoliko manj šuma. Dodali so tudi zajem počasnih posnetkov in hiter zajem več zaporednih posnetkov - do deset na sekundo. iphone 5c bo na voljo v petih različnih barvah - poleg štirih skoraj kičasto živih še v beli. Je pa ohišje tega modela zdaj plastično. Telefon bo večino strojnih delov očitno pobral od predhodnika, torej iphona 5. Ostaja torej procesor A6, podpora omrežjem LTE, enak zaslon in enak fotoaparat. Operacijski sistem bo seveda nov. Evropske cene za 5c segajo od 599 evrov naprej, za 5s pa od 699 evrov naprej Cena dražjega je glede na konkurenco razumljiva, cena 5c sicer nekoliko manj, a merijo predvsem na prodajo v navezi s paketi ponudnikov mobilne telefonije. J Čudežna tipka za Android Včasih so najpreprostejše zamisli obenem tudi najučinkovitejše. To bi lahko trdili za zamisel drobne»pametne«tipke Pressy za naprave Android, ki omogoča, da z njo v hipu prikličemo katerokoli funkcijo na telefonu ali tablici. Pressy je programsko nastavljiva tipka, ki so jo vgradili na konec vtikača, vse skupaj pa potisnemo v vtičnico za slušalke na poljubnem telefonu Android. Ko je vtaknjena, iz roba telefona štrli manj kot milimeter. Povezana je z namensko aplikacijo na telefonu, ki zna aktivirati različne programe. Pravzaprav lahko z njo počnemo več stvari, odvisno od števila zaporednih kratkih pritiskov ali dolgega pritiska nanjo. Tako lahko, denimo, z dolgim pritiskom aktiviramo fotoaparat (to sicer traja več kot 10 sekund), z dvema hitrima pritiskoma sprožimo klic domov in tako naprej. Dobra zamisel, mar ne? Obenem lahko tipko v vsakem trenutku vzamemo iz telefona in jo odložimo v nosilec, ki je obenem obesek za ključe. Vtičnico za slušalke pa nato uporabljamo za - slušalke. Sama tipka bo stala 17 dolarjev, z nosilcem/obeskom pa 25 dolarjev. Če bo vse po sreči, bo na voljo marca Zamisel se je porodila Izraelcu Nimrodu Backu, čez noč pa je postala ena največjih uspešnic v spletnem inkubatorju Kickstarter. Back je za zagon projekta načrtoval zbiranje dolarjev, vendar je v manj kot 24 urah zbral kar dolarjev. Tri dni po začetku zbiranja ima zagotovljenih že domala dolarjev, vložke pa bo sprejemal še do sredine oktobra. Kot kaže, bo Pressy pokazal izdelovalcem telefonov, da njihovim izdelkom manjka nekaj tako preprostega, kot je programsko nastavljiva tipka. Majhno in preprosto I M I 11

10 VKLOP NOVICE Kdo bo vodil Microsoft? Razprave in komentarji okoli napovedi, da se bo Steve Ballmer upokojil najkasneje v letu dni, se počasi umirjajo, a so že vse glasnejša in številnejša ugibanja, kdo bo vodil velikana po odhodu kapitana, ki je v družbi preživel 33 let. V ZDA so oblikovali pravcato stavnico z imeni kandidatov, ki bi se utegnili zavihteti na vrh Microsofta. Na vrhu kandidatov je po mnenju javnosti trenutno Stephen Elop, vodilni družbe Nokia in, še pomembneje, nekdanji direktor Microsofta za področje programskih izdelkov Office. Menda uživa dovolj veliko spoštovanje tudi znotraj samega Microsofta. Na drugem mestu je sedanji izvršni direktor družbe Kevin Turner, na tretjem pa celo nedavno odstavljeni Steve Sinofsky. Med vodilnimi kandidati onkraj širokega nabora sedanjih in nekdanjih Microsoftovcev se omenjajo imena Reed Hastings (Netflix), John Donahue (ebay), Jack Dorsey (Twitter) in celo Applov vodilni oblikovalec Jony Ive. Zanimivo, da sta povsem na repu dolge lestvice dve znani imeni: Bill Gates (trenutno z razmerjem stav 1 : 50) in vodilni Appla, Tim Cook (1 : 100). Toda nekateri slavnega Billa Gatesa ne nameravajo kar tako izločiti iz igre. Med njimi je najglasnejši Marc Benioff, sicer direktor družbe Salesforce.com, ki meni, da je prav Gates še vedno zelo resen kandidat. Toda zgolj kot začasni, ne pa kot stalni direktor. Benioff meni, da se lahko ob morebitnem pomanjkanju primernih kandidatov zgodi natanko to: Gates sprejme mesto začasnega direktorja, podobno kot je storil Steve Jobs, ko se je vrnil v Apple. Lahko bi rekli, da novica spada v rubriko»bizarno«, toda Microsoft je v ZDA sprožil prodajno akcijo, pri kateri lahko stari ipad zamenjamo za bon, vreden 200 dolarjev, ki ga lahko unovčimo pri nakupu Microsoftovih tablic Surface (ali nekaterih drugih naprav, dosegljivih prek njihovih trgovin). Akcija velja le v fizičnih Microsoftovih trgovinah, v poštev pa pridejo dobro ohranjeni ipadi od druge generacije naprej; akcija traja od petega septembra pa do konca oktobra. O čakalnih vrstah ta hip še ne poročajo. Blackberryjevo šifriranje premagano Ena izmed tradicionalnih prednosti telefonov Blackberry je visoka stopnja varnosti podatkov, sploh pri uporabi strežnikov Blackberry Enterprise Server, ki jih uporabljajo podjetja za upravljanje uporabnikov in naprav Blackberry. Podjetje že od nekdaj trdi, da so podatki, ki gredo prek teh strežnikov, njim nedosegljivi, obenem pa naj bi bilo šifriranje zelo varno. A po pisanju nemškega Der Spiegla sodeč, naj bi bila NSA (in tudi angleška obveščevalna agencija GCHQ) že od leta 2009 naprej zmožna dešifrirati sporočila in elektronsko pošto Blackberryjevih uporabnikov. Sodeč po dokumentih, ki jih navaja nemška revija, naj ne bi šlo za širše vohunjenje večjemu številu uporabnikov, temveč za usmerjeno sledenje določenim napravam in uporabnikom. Zanimivo bo spremljati odziv na novico, saj velja Blackberry za nadvse varen sistem, ki ga prav zaradi tega uporablja tudi veliko držav po svetu za lastno komunikacijo - nemška zvezna oblast je, denimo, izbrala prav kanadsko podjetje za ureditev varnih komunikacij med zveznimi agencijami. Res pa je, da Blackberry kot podjetje tako ali tako ne bo več prav dolgo med živimi... Layer zmagal na tekmovanju Disrupt SF Podjetje Layer, ki se je delno razvilo iz slovenskega start-up podjetja Vox. io, je v San Franciscu prejelo glavno nagrado na tekmovanju Disrupt, ki ga organizira TechCrunch. Layer sta ustanovila Tomaž Štolfa in Ron Palmeri, gre pa za novo komunikacijsko platformo, ki jo lahko razvijalci uporabljajo v svojih mobilnih aplikacijah. Prek nje bodo uporabniki lahko pošiljali tekstovna, glasovna in video sporočila ter datoteke med različnimi aplikacijami. Tomaž je začel s podjetjem Vox.io, ki se je ukvarjalo s komunikacijami v realnem času, tam se je preusmeril v izdelavo infrastrukture, potrebne za delovanje storitve. Ron Palmeri pa je del ekipe, odgovorne za storitev Grand Central, ki jo je kupil Google in prelevil v Google Voice. V podjetju Layer, ki ima sicer sedež v San Franciscu, že dela veliko razvijalcev in oblikovalcev. Googlov trojanski konj Na peti rojstni dan brskalnika Chrome je Google predstavil možnost nameščanja samostojnih aplikacij, kjer brskalnik deluje zgolj kot programsko ogrodje, za delovanje posameznih pripomočkov pa povezava s spletom sploh ni potrebna. To delo s Chromovimi aplikacijami lastniki prenosnikov Chromebook že poznamo, zdaj pa je na voljo tudi uporabnikom okenskih računal. Samostojne aplikacije se obnašajo precej kot običajni okenski programi, imajo neposreden dostop do strojne opreme, niso odvisne od internetne povezave ter podpirajo sistemska obvestila. Zagon aplikacij je mogoč brez uporabe spletnega brskalnika, tu se skriva Googlov dolgoročni načrt, da korak za korakom prevzame klasično namizje in si nas podredi za vedno. Aplikacije so nam na voljo v posebnem oddelku spletne trgovine Chrome Web Store. Googlov trojanski konj prihaja tudi v operacijska sistema OS X in Linux, njuna podpora je že v delu. 12 I H I 02.13

11 NOVICE Microsoft kupuje Nokio Ne, Nokia na koncu vendarle ne bo presedlala z Microsoftovga operacijskega sistema na Android. Podobno kot je Google v boju z Applom pred časom prevzel Motorolo, je odjeknila novica, da Microsoft kupuje levji delež finskega izdelovalca telefonov. Praksa je pač pokazala, da je dobro pod eno streho združiti tako programsko kot strojno opremo. Za ceno dobrih pet milijard evrov bo podjetje izredmonda prevzelo Nokiin posel s telefoni in storitvami ter pridobilo pravico do uporabe njihovih patentov. Skupaj z naštetim bo predvidoma v začetku 2014, ko prevzem potrdijo Nokiini delničarji in regulatorji, pod Microsoftovo okrilje prestopilo zaposlenih, z direktorjem družbe vred, ki pa bo nazadoval. Stephen Elop se je z napovedjo Microsoftovega prevzema odpovedal svoji funkciji in postal podpredsednik oddelka za naprave in storitve. Začasni direktor družbe bo predsednik nadzornega sveta Risto Siilasmaa. Analitiki pravijo, da smrt Nokie že dalj časa ni bila vprašljiva, ugibalo se je le o tem, kdo bo organiziral njen pogreb. Finci se bodo kljub nespornemu koncu trudili še naprej. Svoje moči naj bi usmerili v zemljevide (HERE), omrežja (LTE) in napredne tehnologije, s katerimi bodo iskali nove priložnosti. Android KitKat Po svetu je več kot milijarda naprav z operacijskim sistemom Android. Oziroma jih je bilo toliko do danes aktiviranih, so sporočili tiskovni predstavniki podjetja Google. Ob veseli novici so razkrili tudi ime prihajajoče različice najbolj priljubljenega mobilnega sistema na svetu. Android 4.4 se bo imenoval po slaščici podjetja Nestle. Google za uporabo imena KitKat ne bo plačal ničesar in naj tudi ne bi ničesar dobil, čeprav so Švicarji že napovedali posebno prodajno akcijo, kjer bodo najditelji posebej označenih čokoladic KitKat obdarjeni s tablico Nexus 7 in dobropisom v trgovini Play. Skype 3D Skype ima v laboratoriju delujoč prototip rešitve, ki omogoča videokonference v 3D tehniki. To je razkril Microsoftov podpredsednik Mark Gillett ob praznovanju desetletnice priljubljene spletne storitve. Pri tem je poudaril, da je rešitev še sorazmerna daleč od množične rabe, ker primerna strojna oprema še ni povsem nared. Medtem ko s prikazom 3D slike ob sodobnih televizorjih in računalniških monitorjih ni več težav, so še vedno težave pri zajemu 3D posnetkov. Za video konference dosedanje 3D video kamere niso vselej najprimernejše in zahtevajo dodatno natančno kalibracijo za učinkovito rabo. Predvidevajo pa, da se bo ponudba popestrila v prihodnjih letih, saj je v pripravi nekaj zanimivih prostorskih kamer, ki gradijo na dediščini Kinecta. Videokonference v 3D naj bi učinkoviteje pričarale ozračje prisotnosti in vtis, da je sogovornik v bližini. Nekateri analitiki menijo, da bi 3D inovacija s strani Skypa oživela področje videokonferenc, ki je v zadnjih letih precej nazadovalo prav zaradi zadržkov ljudi glede kakovosti in vtisa pri teh povezavah. Ukradli podatke o dveh milijonih Vodafonovih naročnikov Iz Vodafone so sporočili, da so hekerji vdrli v enega izmed njihovih strežnikov in ukradli osebne podatke dveh milijonov uporabnikov. Strežnik je fizično v Nemčiji, tudi podatki so bili o nemških naročnikih. Napadalci naj bi imeli notranje informacije, nemška policija pa naj bi že iskala osumljenega. Pri tem naj bi ostali nedotaknjeni podatki o kreditnih karticah, geslih, številkah PIN in tudi telefonskih številkah, so pa napadalci dobili dostop do imen, naslovov, rojstnih datumov in spola I M I 13

12 DOGODKI I F A Vrnitev v prihodnost Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, ni le znanilec jeseni, temveč tudi dober pokazatelj, s kakšnimi digitalnimi napravami se bomo uporabniki igrali oziroma zabavali v dolgih zimskih mesecih (in še vse prihodnje leto). Ofenzivi takih in drugačnih zaslonov, tudi občutljivih za dotik, letos kar ni bilo videti konca. Elektronika pač postaja čedalje boljša, no, k sreči pa tudi pametnejša. Glavne zvezde sejma zabavne elektronike zadnjih nekaj let ostajajo pametni televizorji. Letos so si za privabljanje pogledov tehničnih novosti željne množice izbrali dober argument - ločljivost 4K oziroma Ultra HD. Skoraj vsak izdelovalec televizorjev, ki kaj da nase, je razstavljal vsaj en Ultra HD televizor (večina pa še precej več). Smo pa iz pogovorov z izdelovalci izvedeli, da so njihovi dejanski tržni nastopi s temi izdelki zamaknjeni za nedoločen čas v prihodnost. Razlogi so očitni, prvi v vrsti je seveda praktična nedostopnost (video) vsebin v ločljivosti 4K, drugi pa ekonomija obsega. Razen velikih izdelovalcev, ki si s takimi televizorji predvsem dvigajo ugled med bolj ali manj laično javnostjo, drugi predvsem računajo in tehtajo med vložki in prihodki. Ker gre pri televizorjih 4K za precej napredne izdelke z velikimi diagonalami (55 palcev in več), ne čudi, da so doslej nosili tudi»grde«nalepke s ceno - tudi s petmestnimi števili. Je pa TP Vision, podjetje, ki ima v lastni blagovno znamko Philips, s predstavitvijo 4K televizorja, ki bo stal»vsega pet jurjev«, namignilo, da utegnejo ti izdelki kljub vsemu postati razmeroma dostopni za vse zanesenjake. Seveda pa vladarji ločljivosti Ultra HD ostajajo projektorji, ki so s prenovo generacij tudi dobili kratico 4K in tako še nadgradili domačo kinotečno izkušnjo. In ko smo že pri Philipsu, omenimo novo generacijo pametnih gospodinjskih pripomočkov, s katerimi lahko komuniciramo ob pomoči pametnih telefonov in tablic (oz. interneta). Kuhalnik Homecooker NeXt je namreč opremljen z brezžično povezavo, zato lahko nanj iz spleta naložimo vrsto receptov, dodamo želene sestavine in sledimo napotkom za pripravo hrane (kako kuhati, kako dolgo, kaj premešati itd.). Kavni avtomat Saeco GranBaristo Avanti ima celo lastno mobilno aplikacijo, kjer s preprosto rabo drsnikov upravljamo intenzivnost, temperaturo in količino kofeinskega napitka. Da so upravljanje gospodinjskih naprav na daljavo vzeli resno, so dokazovali tudi v LGju, kjer so napredno elektronsko pamet med drugim vgradili v pralni stroj, pečico in hladilnik tablica! Tablični svet je pred novo poplavo tehnoloških novosti. Številke iz naslova lepo povzamejo tehnično osnovo nove generacije tablic, te bodo namreč zvečine opremljene s štirijedrnimi procesorji, zasloni z ločljivostjo okoli tri milijone pik in dvema gigabajtoma delovnega pomnilnika. Modeli prestižnejših znamk, kot so Samsung, Sony, Asus in druge, že namigujejo, da bo med barvno paleto prevladovala bela barva, saj tudi Apple s svojimi belimi ipadi žanje neznanski uspeh. Ker se število»pošteno zmogljivih«in obenem za oči in prste privlačnih tablic hitro veča, se lahko proti koncu leta nadejamo večjih cenovnih pritiskov in tako za potrošnike ugodnejših naprav. Tablice se lahko čutijo vsaj nekoliko ogrožene s strani pametnih telefonov, saj se diagonale slednjih, malce sumljivo sicer, še vedno večajo. Samsung Galaxy Note 3, ki mu je v primerjavi s predhodnikom uspelo še nekoliko shujšati, ponuja odličen 5,7-palčni zaslon, pa tudi drobovje pod njim je občudovanja vredno. Korejski gigant seveda pri promociji blagovne znamke Galaxy veliko stavi na trženje, zato bodo Note 3 nedvomno precej bolje prodajali kot bližnja nadomestka LG G2 ali Acer Liquid S2, ki po tehnični plati pravzaprav ne zaostajata veliko. Zato pa se Samsungu ni prav posrečila splavitev ure, imenovane Galaxy Gear. Kljub velikemu pompu tik pred uradnim odprtjem vrat sejmišča nas je prvi stik z izdelkom razočaral. Velika, okorna ura je že videti čudno za napravo, ki naj bi bila zadnji krik mode (štirje vidni vijaki res ne pomagajo). Očitno so podobno menili tudi drugi obiskovalci, saj tej novotariji v pogovorih skorajda nihče ni namenil lepih besed. Očitno je Samsung 14 I H I 02.13

13 IFA 2013 Gorenje inovacije na ogled postavi novinec na tem področju in prvi poskus ni najbolj posrečen, a pri tem ne smemo spregledati, da se t. i. naprave za nošnjo (ang. wearables) šele poskušajo uveljaviti. Morda pa jih ljudem ne bi smeli prodajati kot modne dodatke... Japonski konkurent Sony je namreč ta koncept doumel drugače in v napravo, veliko kot ura, spravil povsem delujoče srce pametnega telefona. Tudi sicer Japonci Korejcem tokrat niso pustili, da bi jim speljali večino pozornosti javnosti, kot se je rado dogajalo v preteklosti. Da Sony na mobilnem področju misli še kako resno, dokazuje tudi s sveže predstavljenim mobilnikom Xperia Z1, v katerega je vgrajeno praktično vse, kar se najde na vrhnjih policah razvojnikov, z zares impresivno kamero z ločljivostjo 20,7 milijona pik vred. Izvršni direktor Kazuo Hirai je namreč govoril o združevanju in boljšem sodelovanju tehnoloških oddelkov znotraj podjetja in prvi rezultati so že tu v obliki domiselnih fotoaparatov Cybershot QX100 in QX10, namenjenih mobilnikom, ki po zunanji podobi spominjata na manjša fotoobjektiva. Fotoaparata se s pametnim telefonom platforme Android ali ios povežeta bodisi prek NFC ali brezžične povezave, upravljamo pa ju z ustrezno aplikacijo ali pa povsem ločeno. V časih, ko se v vsakem uporabniku mobilnega telefona skriva napol speč, a na trenutke 9 še kako nadebuden fotograf, se zdi Sonyjeva novost kot naročena. Na področju fotografije velja omeniti še Ricohov sferični fotoaparat Theta. Gre za napravo, ki jo držimo v eni roki in zajame celoten prostor okoli nje (360 stopinj obsegajoča fotografija). Sferični fotoaparat, ki na prvi pogled spominja na s stekleno žogo opremljen pametni telefon, tehta vsega 95 gramov in v navezi s telefoni z ios omogoča še več ustvarjalne svobode, piko na i pa postavlja vgrajeni žiroskop, ki je zaslužen, da lahko fotoaparat samodejno prilagodi položaj slike. Kot je zadnja leta v navadi, svoje novosti na vodilnem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov predstavlja tudi Gorenje. Podjetje iz Velenja je letos presenetilo z novim konceptom razstavnega prostora v dveh nadstropjih v skupni velikosti kar 750 m2. Razstavni prostor je postregel z domiselnimi kontrasti med najnovejšimi tehnologijami hlajenja in segrevanja, v povsem moderni ali pa v celoti retro izvedbi. Umetna pamet se je dokazovala v novi generaciji hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje ION generation z edinstveno adaptivno tehnologijo AdaptCool in sistemom lonair, ki podaljšuje svežino hrane, ter na revolucionarnem in večkrat nagrajenem indukcijskem kuhališču IQcook, ki velja za svetovno inovacijo, na sejmu pa ga je spremljal še prototip inteligentne nape IQhood. Prenosniki še zdaleč niso rekli zadnje besede Zdi se, da so edini dostojen nasprotnik tablic ultratanki prenosni računalniki. Ukrojeni so po meri uporabnikov, ki vsebine tudi ustvarjajo in ne predvsem spremljajo. Sejem IFA je za predstavitev palete svojih novosti izkoristil tudi trenutno največji izdelovalec računalnikov na svetu. Družba ^ Lenovo je namreč zopet postregla z nekaterimi vrhunskimi inovacijami, predvsem nas je navdušil prenovljen vsestranski računalnik Yoga 2 Pro, ki se kot prvi na svetu lahko pohvali s 11 13,3-palčnim zaslonom skoraj neverjetne ločljivosti 3200 x 1800 pik. Slika je resnično ostra, kako tudi ne bi bila, saj je ločljivost zaslona večja od tiste, ki jo premore večina 30-palčnih namiznih monitorjev. 1 Obenem je nova Yoga še malce shujšala in seveda ohranila možnost 360 stopinj obsegajočega zasuka tečajev, ki prenosnik hitro in enostavno spremeni v tablico. Poslovni uporabniki pa se bodo razveselili modela ThinkPad Yoga, s katerim so kitajski inženirji domiselne tečaje zaslona preseli tudi v družino ThinkPad. Tokrat lahko okrog obračajo 12,5-palčni zaslon polne visoke ločljivosti (v tabličnem načinu se tipkovnica spusti in zaklene!), ki ga pred vplivi okolice varuje steklo Gorilla Glass. V ta ultrabook jim je sicer v Lenovu uspelo zajeti vse najnovejše tehnologije iz sveta prenosnikov, tudi čip NFC, piko na i pa postavlja akumulator, ki ponuja več kot poln delovnik na baterije. Ah, ti trendi Ob pozornejšem spremljanju novosti na sejmu IFA lahko precej dobro zaslutimo nekatere trende prihodnosti. Televizorji postajajo vse pametnejši, razveseljuje predvsem vedno bogatejši nabor vsebin na t. i. mediatekah in internetnih videotekah, za razvoj spletnih aplikacij pa je še najpomembnejša podpora standardu HTML5. Opremljanje televizorjev z večjedrnimi in grafično zelo spodobnimi procesorji ima prav tako dobro plat - spreminjajo se v praktične igralne konzole, kar bo v prihodnjem letu še precej bolj očitno. K uporabniški izkušnji dodata svoje še glasovno upravljanje in prepoznavanje gest, kar nekoliko na silo skuša vpeljati vedno več izdelovalcev. Presenečeni smo bili tudi nad številčno ponudbo brezžičnih zvočnikov in slušalk, še posebej izdelovalci slednjih so se v zadnjem letu neverjetno namnožili - kako se tudi ne bi, če pa menijo, da milijarde Zemljanov potrebujejo vsaj en par naglavnih in/ali ušesnih slušalk. M I M I 15

14 TEHNOLOGIJE S S D lllllllllllllll Blisk v škatlici Pogoni SSD se zdijo razmeroma preproste naprave. Majhno ohišje namreč gosti tiskovino, na kateri je poleg pomnilniškega krmilnika nekaj pomnilniških čipov in napajalni sklop s kontakti. Zakaj so torej v praksi med pogoni SSD tolikšne razlike - tako zmogljivostne kot cenovne in vzdržljivostne? Poglobili smo se v zgradbo pogonov SSD in se dokopali do zanimivih ugotovitev. Miran Varga Pogoni SSD so sprožili pravo revolucijo v svetu namiznega računalništva. Ne le, da so znatno hitrejši od diskov z vrtečimi se magnetnimi ploščami, na njihovi strani je tudi absolutna tišina ob delovanju, kar bo prepričalo marsikaterega uporabnika. A pika na i je predvsem dejanski občutek hitrosti, saj z vgradnjo pogona SSD tudi starejši ali manj zmogljiv računalnik postane znatno odzivnejši. SSDji so zanimive naprave. V teoriji so sicer videti zelo preprosto, a v sebi dejansko hranijo veliko kompleksnih skrivnosti. Če jih primerjamo s klasičnimi diski, vidimo, da so slednji precej bolj zapleteni. Sodoben večterabajtni disk namreč pozna kup magnetnih zvijač in izkorišča kvantno mehaniko, za razvoj katere so podjetja porabila milijarde dolarjev, in med rezultati tega razvoja najdemo tudi Nobelovo nagrado za fiziko. Diski imajo namreč več kompleksnih gibljivih delov, ki so izdelani z nadvse majhnimi tolerancami, saj se bralno-pisalne glave od površine hitro vrtečih se magnetnih plošč ločijo le za kakšno tisočinko milimetra. Nato jim postavimo ob bok pogon SSD, ki je preprost skupek koščkov pomnilnika, povezanih s krmilnikom, a ta kombinacija z vidika zmogljivosti dobesedno osramoti klasične diske. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, se večina skrivnosti skriva v zgradbi pomnilniškega krmilnika in programski opremi, ki ga upravlja. Hitrost, o kateri teče beseda, izvira iz pomnilniških modulov. Toda pomnilniki se med seboj zelo razlikujejo, v tipičnem računalniku jih najdemo vsaj pet vrst. Hitrost njihovega delovanja pa se v praksi znižuje z velikostjo in ceno posameznega gradnika. Najhitrejši z vidika dostopnega časa (prav to je tisto, kar uporabniki občutimo kot odzivnost in hitrost) so pomnilniški registri v procesorju, nato njegov predpomnilnik (ta pozna različne nivoje), delovni pomnilnik in šele nato pride na vrsto pogon SSD, nekaj dimenzij za njim pa še klasični disk. Za razliko od klasičnih diskov pogoni SSD zapisujejo podatke v pomnilnik, imenovan NAND flash. Ta za razliko od delovnega pomnilnika DRAM ne pozabi vsebine, ko mu prekinemo električno napajanje. Praktično gre v pogonih SSD za iste pomnilniške čipe, kot jih najdemo v pametnih telefonih, prenosnih glasbenih predvajalnikih in ključkih USB. Verjetnost, da prihajajo z enakih proizvodnih trakov, je vsaj v primeru cenovno dostopnejših pogonov SSD, zelo velika. Od kod torej tolikšna razlika v hitrosti med pogonom SSD in ključkom USB? Predvsem v načinu dela s pomnilnikom NAND, za katerega je odgovoren napreden krmilnik, ki pozna vrsto zvijač, kako kar najhitreje prebrati in zapisati podatke. Večina sodobnih pomnilnikov NAND je izdelanih v 20- do 25-nanometrskem tehnološkem procesu. To v praksi pomeni, da ti čipi lahko dosegajo visoko zmogljivost hrambe podatkov ob nizki ceni. Z nižanjem proizvodnih postopkov se ekonomije obsega še povečajo, družba Micron je pred kratkim kot prva začela množično izdelovati pomnilnike NAND v 16 nm tehnološkem postopku. SLC, MLC, TLC Od branju podrobnejših tehničnih podatkov pogonov SSD navadno naletimo na eno izmed treh kratic SLC, MLC ali TLC, ki označujejo vrsto uporabljenega pomnilnika NAND. Medtem ko pomnilnike NAND vrste SLC najdemo le še v starejših pogonih SSD in različicah za strogo poslovno rabo, sta vrsta pomnilnika prvonivojski predpomnilnik (L1) drugonivojski predpomnilnik (L2) odzivni čas v praksi (v nanosekundah) hipen značilna velikost manj kot 1 KB KB na jedro KB na jedro delovni pomnilnik GB na sistem GB 3-10 milijonov nekaj sto GB ali nekaj TB Hierarhija pomnilnika glede na odzivni čas Takole je videti struktura pomnilnika NAND, izdelanega s 16 nm tehnološkim postopkom. Polja celic so resnično mikroskopsko majhna. Pogoni SSD so resnično preprosto zasnovani, a se v samih čipih skriva zelo veliko znanja in tehnologije. 16 I H I 02.13

15 S S D vrsta pomnilnika NAND SLC MLC TLC Ponazoritev razlike med tehnologijami SLC, MLC in TLC. TLC in še posebej različica MLC veliko bolj razširjeni. Predvsem zaradi boljših zmogljivosti in nižje cene. Pomnilnik NAND SLC, kjer SLC predstavlja»single level cell«, je tehnologija shranjevanja podatkov, pri kateri se en bit shrani v eno pomnilniško celico. Tehnologija MLC (multi level cell) v posamezno celico shrani dva bita, TLC (triple level cell) pa kar tri. To neposredno vpliva na višjo zmogljivost pogona, a zaradi večje obremenitve celic tudi na njihovo življenjsko dobo. Razlike med posameznimi tehnologijami shranjevanja podatkov v pomnilniške celice lahko ponazorimo tudi s kozarcem vode (glej sliko). Pomnilnik vrste SLC pozna le dve stanji - izbrisano (prazno) in programirano (polno). Tehnologija MLC pozna že štiri različna stanja - izbrisano (prazno), 1/3, 2/3 in programirano (polno). Pri vrsti pomnilnika TLC pa je moč ločevati med kar osmimi stanji pomnilniške celice - izbrisano (prazno), 1/7, 2/7, 3/7, 4/7, 5/7, 6/7 in programirano (polno). Z vidika branja podatkov je omenjeno opravilo najlažje (in v teoriji najhitrejše) v primeru tehnologije SLC, saj je kozarec bodisi poln bodisi prazen. Če kozarec ni napolnjen do vrha ali prazen, kot je pri tehnologijah MLC in TLC na sliki, je stanje celice težje prebrati. To v praksi pomeni, da se za branje porabi več časa in tudi energije. Nalogo branja podatkov iz celice vrste TLC bi lahko ponazorili tudi tako, da bi v osem enako velikih, a očem nevidnih škatlic zapakirali informacije (to pomnilniška celica stori ob pomoči razlike v napetosti) in jih prebrali z mikroskopom. Zaradi bliskovitih hitrosti, ki jih ponuja pomnilnik NAND flash, v praksi omenjene razlike niso tako očitne. Med trenutnimi generacijami izdelkov, kjer vodijo predvsem modeli MLC, komaj še najdemo kak starejši pogon s pomnilniškimi čipi SLC in primerke s pomnilniki TLC, ki se komaj dobro uveljavljajo, je jasno, da so v povprečju branja in pisanja najhitrejši predvsem pogoni SSD s pomnilniki MLC NAND flash. Da ni vse v hitrosti, že dolgo vedo informatiki v poslovnih okoljih. Tam sta na prvem mestu vzdržljivost strojne opreme in zanesljivost delovanja. Nič drugače ni s pogoni SSD. V najzahtevnejših poslovnih okoljih in strežnikih so še do nedavna naloge hitrega premetavanja podatkov zaupali le pogonom SSD z vgrajenimi pomnilniškimi čipi SLC NAND flash, saj njihove celice podpirajo kar okoli ciklov prepisa vsebine. V povprečju kar desetkrat več kot gostota zapisa podatkov vzdržljivost (v pisalno/ brisalnih ciklih na celico) poraba energije stroški izdelave zmogljivosti najpogostejša raba/ opombe nizka srednja visoka nizka nizka nizka visoki nizki nizki dobre zelo dobre dobre Industrijske naprave, vgradni sistemi, sistemi za kritične aplikacije. Potrošniški izdelki. Manj primerni za aplikacije, ki potrebujejo pomnilniške celice MLC, saj izdelovalci teh pogonov po dobrih prepisih celice ne jamčijo več za njihovo brezhibno delovanje. Z vidika vzdržljivosti so še najbolj občutljive celice TLC, saj jih pisalno-brisalne operacije utrudijo (beri: izrabijo) že po tri do pet tisoč posegih. Zakaj bi torej sploh kdo želel imeti pogon SSD, sestavljen iz pomnilniških čipov s celicami TLC? Zaradi cene, kakopak. Pomnilniki TLC so sicer težje obvladljivi (z vidika pomnilniškega krmilnika), a ker so cenejši od pomnilnikov MLC, jih izdelovalci že začenjajo vgrajevati v nižje razrede pogonov SSD, kjer so kupci še posebej občutljivi za ceno. Ekonomija obsega ima pač svojo matematiko, ki jo izdelovalci pomnilniških čipov še kako dobro razumejo. Površina pomnilniškega čipa TLC določene zmogljivosti je od 20 do 25 odstotkov manjša od enako zmogljivega čipa MLC. Manjša površina pa pomeni cenejšo komponento. Prav zato je v zadnjih letih tudi MLC tako nadvladal čipe SLC. Primerjava trenutnih cen pomnilniških čipov na globalnih trgih kaže, da so čipi pogosto posodabljanje podatkov. Dobre zmogljivosti glede na ceno. Primernost za osnovne izdelke. Ni priporočljivo za uporabo v kritičnih okoljih in aplikacijah. Manj primerni za aplikacije, ki potrebujejo pogosto posodabljanje podatkov. SLC kar sedemkrat dražji od čipov MLC, čeprav so od njih po površini le dvakrat večji. Nič čudnega, da trenutno čipi MLC v svetu pogonov SSD (oziroma, bolje rečeno, v svetu pomnilniških gigabajtov NAND) predstavljajo kar 95 odstotkov prodaje. Krmilnik in njegov vpliv na delovanje pogona SSD Pomnilniški krmilniki so v sodobnih pogonih SSD motor in možgani posameznega pogona. Od njih ni odvisna zgolj hitrost delovanja pogona pri branju in zapisovanju podatkov, od njih je odvisno skorajda vse, kar zadeva pogon SSD. Tudi oziroma predvsem vzdržljivost. Kot rečeno, so danes skorajda vse vrste pogonov SSD, tako tistih, namenjenih potrošnikom, kot tudi tistih, ki svoje delo opravljajo v strežnikih, opremljene s pomnilniki NAND flash vrste MLC. Njihove pomnilniške celice pa storijo bridki konec pri okoli deset tisoč brisalno/pisalnih ciklih. Ta številka se zdi vsaj v zahtevnejših N4W Trucks* ir.-jivrh informacijskih okoljih precej nizka, a se pogoni SSD kljub temu pospešeno selijo v strežnike in podatkovne centre, kjer je zanesljivost delovanja med ključnimi prioritetami. Slednje je mogoče le po zaslugi inženirjev, ki snujejo pomnilniške krmilnike in arhitekturo pogonov SSD, saj imajo na voljo kar osem osnovnih prijemov, s katerimi življenjsko dobo pogonov podaljšajo prek omejitev samih celic bliskovnega pomnilnika. Porazdelitev obrabe pomnilniških celic Ena osnovnih, a še kako zahtevnih nalog krmilnika je skrb za porazdelitev obrabe pomnilniških celic (angl. wear leveling). Pomembnejša je življenjska doba pomnilnika I M I 17

16 TEHNOLOGIJE S S D NAND Flash, ki, to zdaj že vemo, omogoča le omejeno število brisanj in pisanj v celice. Povsem jasno je, da večina programov, ki jih imamo nameščene v računalniku, želi večkrat prepisati ene in iste celice s podatki. Delo algoritma za porazdelitev obrabe je zato nadvse pomembno, saj programsko opremo»prisili«, da podatke zapiše v drugo celico. Zelo verjetno je tudi, da bo naslednja operacija pisanja zopet prestavljena v drugačno celico. Seveda se vse to dogaja nevidno za uporabnikove oči in večino časa brez vidnega vpliva na delovanje sistema. Končni rezultat pa je seveda ta, da se celice pomnilnika enakomerneje obrabljajo, pri čemer se razlike pri najboljših algoritmih gibljejo le v nekaj odstotkih. Seveda algoritmi porazdelitve obrabe med seboj niso enaki, nekateri delujejo bolje, drugi slabše. V grobem jih lahko razdelimo v dve kategoriji: na statične in dinamične. Dinamično porazdeljevanje obrabe pozna zgolj dve vrsti celic: neuporabljene in spremenjene. Pomnilniške celice, katerih vsebina se ne spreminja, dinamični algoritmi pustijo pri miru. V praksi so statični algoritmi znatno boljši, saj imajo pregled nad vsemi celicami pogona, spremenjenimi, nerabljenimi in statičnimi (tistimi, katerih vsebina se ne spreminja). Tako bodo tudi celice s statičnimi vsebinami selili po pogonu, če bo to pomenilo, da bodo vse celice enakomerneje obrabljene. Res je, da s tem povzročajo dodatne pisalno/brisalne cikle, a ker to še vedno počno v dobro daljšanja življenjske dobe, je končni učinek za uporabnika še vedno spodbuden. Raba predpomnilnika Nalogo zmanjšanja števila brisalno/pisalnih ciklov, s katero se podaljša življenjska doba celic, pogosto prevzame zunanji predpomnilnik. Pri pogonih SSD je to navadno pomnilnik RAM, ki je del samega krmilnika, ali pa pomnilnik DRAM (navadno DDR2 ali DDR3), ki je na tiskovini poleg samega Nas mora vzdržljivost pogonov SSD skrbeti? Na kratko: ne. Teorija uporabnike straši z zgodbami o degradaciji celic pomnilnika in njihovi posledični neuporabnosti. A da dosežemo meje pogona SSD, moramo nanj zapisati resnično velikanske količine podatkov (vsak dan več terabajtov). Seveda so za staranje in obrabo celic dovzetnejši pogoni z manjšo zmogljivostjo. Kljub temu si velja zapomniti, da lahko pogon SSD uničimo oziroma upočasnimo s tem, ko ga imamo polno ali skoraj polno zasedenega. Za optimalno in dolgo brezhibno delovanje namreč strokovnjaki priporočajo, da ima v vsakem trenutku vsaj 10 odstotkov prostih zmogljivosti. kuprocncr bruni. il IIJ-IIL povfjmvj fcjfit" Krmilnik pogona SSD je resnično računalnik v malem. krmilnika. V obeh primerih je njegova naloga enaka - združevanje zapisov. Tako se v predpomnilniku nabirajo zahteve po zapisih v pomnilniške celice, večina je krajših, krmilnik pa jih uredi in nato v enem združenem in dolgem procesu zapiše v celice pogona SSD. En daljši zapis je tako bistveno manj obremenilen za pomnilniške celice kot večje število krajših zapisov. Poleg tega je takšno delo tudi bistveno hitrejše. Količina predpomnilnika tako še kako vpliva na hitrost pogona SSD. V primerjavi starejših in novejših generacij, kjer je razlika v količini predpomnilnika tudi štiri- in večkratna, lepo vidimo, kako hitro začne upadati hitrost zapisovanja. Nekje že po prvih 128 MB, drugod šele po zapisanem gigabajtu. Vloga krmilnika in predpomnilnika je zelo pomembna tudi takrat, ko aplikacije želijo pogosto prepisati posamezen del pomnilnika na pogonu. Seveda jim krmilnik sporočil, da je delo uspešno opravil, čeprav je v resnici vse delo opravil v lastnem pomnilniku RAM. Tako se v praksi lahko 100 zahtevkov po vpisu/prepisu celic pomnilnika NAND spremeni v eno samo pisalno nalogo. Posledično se vzdržljivost pogona SSD poveča za mnogokrat. Pomnilnik RAM v navezi s krmilnikom tudi skrbi, da se zapisi izvajajo v polni dolžini glede na izbrano enoto velikosti datotečnega sistema (navadno med 1 in 4 kb oziroma pri najnovejših modelih 8 kb). Zgoraj omenjena pristopa sta povezana tudi s tveganjem izgube podatkov v pomnilniku RAM ob morebitnem izpadu napajanja. Izdelovalci pogonov SSD se proti temu borijo na različne načine, boljši modeli pa imajo bodisi baterijo ali t. i. superkondenzatorje, ki zmorejo napajati pogon ravno dovolj dolgo, da se količina podatkov zapiše v ustrezne pomnilniške celice tudi ob izpadu električne energije. Skrb za odpravo napak Odpravljanje napak (t. i. tehnologija ECC ali Error Correction Code) lahko prav tako zelo vpliva na življenjsko dobo celic in pogona SSD. NAND Flash ni zaman eden najcenejših dostopnih pomnilnikov, saj za odpravljanje napak potrebuje zunanji čip. To vlogo v pogonu SSD seveda prevzame krmilnik, ki ob vsem drugem delu skrbi tudi za preverjanje napak v pomnilniških celicah. V teh včasih prihaja do t. i. mehkih napak, denimo zaradi šuma, ki ga povzročajo različne napetosti celic (sami signali so zelo šibki). Krmilnik te napakice zazna in jih pravočasno odpravi, še preden pride do»trde«napake, po kateri mora označiti pomnilniško celico za okvarjeno in jo izločiti iz uporabe. Zmanjševanje števila zapisov Inženirjem, ki skrbijo za umetno pamet, ki je vgrajena v pomnilniški krmilnik pogona SSD, je v velik izziv zagotavljanje kar najmanjšega fizičnega števila zapisov v celice. Še posebej, ker morajo gledati tako na enakomerno obrabo celic, zmogljivosti, kot tudi na upravljanje podatkov. Prav zato mora pogon SSD včasih preprosto preseliti podatke iz nekaterih celic, da bi naredil prostor za nove. A to povečuje število zapisov. V zadnjih generacijah krmilnikov so zato izdelovalci začeli uporabljati algoritme za stiskanje, ki podatke pred zapisi še dodatno stisnejo, tako da zasedejo manj prostora na pogonu. A da stiskanje in odpakiranje podatkov ne bi imela večjih posledic na samo zmogljivost delovanja pogona, mora biti krmilnik resnično zmogljiv. In najnovejši krmilniki so resnično pravi matematični stroji. Rezervne celice Če bi se kdaj poglobili v tehnične podatke pogonov SSD, bi kaj hitro ugotovili, da se število pomnilniških čipov in njihova zmogljivost ne ujemata s številom gigabajtov zmogljivosti, ki jih za posamezen pogon navaja izdelovalec. Razlog za to je povsem tehten, saj inženirji s t. i. rezervnimi gigabajti skrbijo, da se življenjska doba pogona podaljša. Iz nabora rezervnih celic se namreč črpajo nove zmogljivosti za okvarjene celice. Prav tako lahko pogon SSD oziroma njegov krmilnik te gigabajte uporabi za druga, predvsem počasnejša opravila in tako ne vpliva na samo zmogljivost pogona, kot jo zaznava uporabnik. Rezervne pomnilniške celice bi lahko primerjali z rezervnim kolesom pri avtomobilu. No, več kolesi, če smo natančni. Ko imamo več rezervnih koles, se lahko pripeljemo dlje, čeprav v nobenem primeru ne moremo uporabljati več kot štirih koles hkrati. Menjave koles se prestavijo na daljše obdobje, a tako kot pri vseh zalogah in rezervah, ima tudi tako rezerviran prostor na pogonu SSD svojo ceno. Koliko ta rezerva pomaga v praksi? Po pogovoru z več izdelovalci pogonov SSD bi ob stanju sodobnih krmilnikov in algoritmov že dobrih 20 odstotkov rezerve (glede 18 I H I 02.13

17 S S D Prihaja 3D NAND Cene pogonov SSD so se v zadnjih petih letih močno zmanjšale, obenem pa so se znatno povečale zmogljivosti. Za 80 GB pogon SSD je bilo leta 2008 treba odšteti dobrih 500 evrov, danes si za tak denar lahko omislimo terabajtni SSD. Za to je zaslužna predvsem vse večja gostota pomnilnikov NAND, ki so jo omogočili vse natančnejši proizvodni procesi, a tudi bitka z nanometri kaže zobe. Samsung je med prvimi uvidel, da s približevanjem 14- in 15 nm procesu izdelave večnivojskega pomnilnika NAND z več napetostmi o natančnosti vsebine posamezne celice odloča vsega prgišče elektronov. To pa ni dobro z vidika dolgoročne zanesljivosti delovanja. Zato so korejski inženirji ubrali nov pristop, razvili so nekakšno 3D različico pomnilnika NAND, ki so jo poimenovali V-NAND. Namesto nadaljnjega krčenja velikosti celic so se namreč odločili za večnivojsko nalaganje celic (drugo nad drugo). Zaradi želje po doseganju stabilnosti takšne gradnje se je Samsung odločil V-NAND izdelovati po starejšem, a preverjenem 30 nm tehnološkem postopku in je tako ubil dve muhi na en mah. Zmogljivost čipov V-NAND je v prvi generaciji, ki jo sestavljajo 24-nivojske celice MLC, 128 Gbit, to je toliko kot konkurenčni»navadni«čipi MLC NAND, a so zato kar nekajkrat vzdržljivejše (zdržijo okoli bralno-pisalnih ciklov). Korejski velikan že predvideva, da bi v naslednjih letih čipi V-NAND že lahko dosegli gostoto 1 Tbit, torej bodo zmogljivosti pogonov SSD v prihodnje tudi v praksi lahko večje za osemkrat. na celotno zmogljivost pomnilnika) v pomnilniških celicah podaljšalo življenjsko dobo pogona kar za dvakrat. Če bi si želeli podaljšati življenjsko dobo za trikrat, bi morali predvideti okoli 45 % rezervnih celic, za štirikrat okoli 75 % itd. Seveda tako ni mogoče podaljševati v nedogled, krivulja se po svoji učinkovitosti približa ničli pri okoli 250 % rezerve, ta namreč podaljša življenjsko dobo pogona le še za okoli šestkrat v primerjavi z 20-odstotno rezervo. Izdelovalci imajo seveda svoje matematične račune, v katere zajamejo tako ceno pogona kot pogoje garancije. V praksi smo zato priča le okoli 7 odstotkom rezerve v količini pomnilniških celic. S tem se predvidena življenjska doba pogona podaljša za okoli tretjino. To večini izdelovalcev zadostuje za razmeroma majhno število odpovedi in reklamacij v življenjskem ciklu izdelka. Hitrost je odvisna od zmogljivosti Pogled v tehnične podatke o bralnopisalnih zmogljivostih pogonov SSD je pogosto zavajajoč, saj so vsi sodobni pogoni vsaj teoretično zelo hitri. Uporabniki se pač ne zavedajo, da so hitrosti, ki jih navajajo izdelovalci, omejene le na krajši čas oziroma, bolje povedano, pri večini pogonov so te hitrosti dosegljive le do zmogljivosti, ki jo predstavlja količina vgrajenega hitrega predpomnilnika - navadno 512 MB ali 1 GB, nato pa drastično upadejo, saj kombinacija krmilnika in pomnilniških modulov NAND navadno ne zmore zagotavljati trajno hitrih prenosov v rangu 500 in več MB/s. Zahtevnejši uporabniki bi se morali prav tako zavedati, da na hitrost delovanja pogona SSD še kako vpliva njegova zmogljivost, predvsem to velja za pisalni del. Krmilnik komunicira s pomnilniškimi čipi po več poteh. Pri tem velja, da je teh poti pri pogonih SSD manjših zmogljivosti seveda manj, saj je na tiskovini tudi manj pomnilniških čipov. Praksa kaže, da je za poln izkoristek zmogljivosti posameznega krmilnika v pogonu SSD treba poseči vsaj po modelih z zmogljivostjo 240 oziroma 256 GB ali večjo, saj so tako»avtoceste«med pomnilnikom in krmilnikom resnično dovolj široke in pretočne. Modeli z zmogljivostjo 120 oziroma 128 GB namreč v praksi večje količine podatkov zapisujejo polovico počasneje, današnji vstopni modeli z zmogljivostjo GB pa zmorejo le četrtino hitrosti štirikrat zmogljivejših pogonov. Kateri, torej? Uporabniki nas pogosto sprašujejo, kateri pogon SSD je dober. Danes je večina pogonov dobrih. Če bomo pri nakupu v tehničnih podatkih spremljali še količino predpomnilnika in se odločili za pogone z večjo zmogljivostjo, praktično ne moremo zgrešiti ne glede na ime izdelovalca. Dejstvo je namreč, da nobena druga nadgradnja posamezne komponente računalnika ne prinese tako izboljšane uporabniške izkušnje kot prav vgradnja pogona SSD. M Vertex 450 Vector Crucial M 500 Samsung 840 Pro Plextor M5P Intel GB zaporedno branje (MB/s) zaporedno pisanje (MB/s) 4 KB naključno branje (op./s) 4 KB naključno pisanje (op./s) GB zaporedno branje (MB/s) zaporedno pisanje (MB/s) 4 KB naključno branje (op./s) 4 KB naključno pisanje (op./s) GB zaporedno branje (MB/s) zaporedno pisanje (MB/s) 4 KB naključno branje (op./s) 4 KB naključno pisanje (op./s) I M I 19

18 NOVE TEHNOLOGIJE INOVATIVNI WI-FI «l i l i Orkester pod taktirko Wi-Fi V zadnjem času smo priča neslutenemu razvoju brezžičnih komunikacij. Posebej v domačem okolju, kjer navadno med računalniki ne prenašamo zelo velikih količin podatkov, je»po zraku«mogoče skoraj vse. Inovativnih brezžičnih rešitev ne manjka in izdelovalci tekmujejo, kdo bo prvi vdelal podporo za brezžično krmiljenje z mobilnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom v kako napravo, kjer je ne bi pričakovali. Simon Peter Vavpotič Standard modri zob (Bluetooth) se počasi umika brezžičnemu Wi-Fiju. Vse več je pametnih gospodinjskih in mobilnih osebnih naprav, ki imajo vgrajene dokaj zmogljive mikrokrmilne računalnike s spletnimi aplikacijami: od pralnih strojev, klimatskih naprav, hladilnikov, osebne tehtnice, tipal, ki sporočajo, kako se počutijo rože, ključavnic z daljinskih upravljanjem, do brezžičnih slušalk in zvočnikov, ročnih barvnih skenerjev in raznovrstnih robotskih igrač ter takih ali drugačnih namenskih računalnikov z zaslonom na dotik, ki znajo še veliko več kot le naključno»vrteti«fotografije iz domačega albuma. A to ni vse! Prodajna uspešnica so postale tudi pomnilniške kartice SD za digitalne fotoaparate s povezavo Wi-Fi, elektronska varuška, ki namesto sprejemne enote uporablja kar»mamin«mobilni telefon, inteligentni termostati, majica s kratkimi rokavi, ki zna zaznati brezžično ethernetno omrežje, Wi-Fi, očala z vgrajeno miniaturno video kamero, sijalka z brezžičnim nastavljanjem svetlosti in barv, daljinsko krmiljeno zatemnilno stikalo in brezžična polnilna postaja za mobilne telefone itd. Eye-Fi Kratica Eye-Fi je izpeljana iz angleške besede oko (angl. eye) in kratice Wi-Fi, oziroma aktualnega standarda za brezžični ethernet. Čeprav naj bi bile sorazmerno majhne pomnilniške kartice SD namenjene le shranjevanju podatkov, jim je dala vgradnja podpore brezžični komunikaciji številne nove možnosti uporabe. Izdelovalec poudarja predvsem prednosti, ki jih te kartice 1 S Pro 1 KS 116GB +WiF ^ Pomnilniška kartica mini SD z Wi-Fi, Eye-Fi ProX2 s 16 GB prinašajo digitalnim fotoaparatom. Slednjih ni več treba s kablom povezovati z računalnikom, temveč je dovolj, da je v ciljni računalnik vgrajen vmesnik Wi-Fi. Eye-Fi, ki ga izdeluje istoimensko podjetje iz Kalifornije, je pravi čudež tehnike, saj ima majhno ohišje povsem napolnjeno s čipi in podporno elektroniko. Na (kot kaže zdaj že za javnost zaprti) spletni strani com so se lotili razdiranja kartice Eye-Fi. Sestavljata jo dve glavni sestavini: Samsungov bliskovni pomnilniški čip (flash RAM) s tehnologijo vrat ne-in (angl. NAND) in Atherosov komunikacijski čip Wi-Fi, ki je približno za tretjino manjši. Poleg njiju je na miniaturni večplastni ploščici tiskanega vezja še nekaj diskretnih elementov in manjših čipov. Kartice Eye-Fi lahko v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki kupimo le pod blagovno znamko SanDisk, pod lastno blagovno znamko pa podjetje Eye-Fi še vedno prodaja svoje izdelke v ZDA. Največja kartica Eye-Fi, Pro X2, ima zmogljivost 16 GB in omogoča komunikacijo po standardu IEEE n ter način delovanja»neskončni pomnilnik«. Pri slednjem kartica iz bliskovnega pomnilnika prek povezave Wi-Fi sproti prenaša podatke v oddaljeno napravo (npr. osebni računalnik) in prenesene datoteke sproti briše. Tako je na kartici vedno dovolj prostora. Mogoča je tudi komunikacija prek javnih omrežij Wi-Fi, ki so vzpostavljena v večjih mestih po svetu. Nekatere kartice Eye-Fi omogočajo tudi geografsko označevanje slik ob pomoči Googlovih storitev, oziroma v slikovno datoteko ob nastanku fotografije zapišejo metapodatke o geografskem položaju digitalnega fotoaparata. Kartice Eye-Fi prodajajo tudi pod veliko drugimi oznakami, kot so: Geo X2, Eplore X2, Connect X2, Mobile X2... Pri nakupu moramo vedeti ne le, koliko pomnilnika potrebujemo in kakšna naj bo strojna zgradba kartice, temveč tudi, katere storitve v spletu želimo. Če kupimo kartico z manj storitvami, lahko slednje kasneje dokupimo. Kartice SanDisk Eye-Fi v slovenskih spletnih trgovinah stanejo okoli 40 evrov. Vendar se splača dobro pregledati ponudbe spletnih trgovcev, saj lahko za isti denar dobimo precej boljšo kartico, denimo z 8 GB namesto s 4 GB bliskovnega pomnilnika. Klimatska naprava Kuhl Navadno imajo klimatske naprave zgolj en daljinski upravljalnik, ki ne more shraniti različnih nastavitev klimatske naprave za različne uporabnike. Združljivost z Wi-Fi pri novejših modelih Kuhlovih klimatskih naprav omogoča, da namesto daljinskega upravljalnika uporabimo kar»pametni«mobilni telefon, tablico ali osebni računalnik s povezavo Wi-Fi in ustrezno programsko opremo. Vsak uporabnik ima lahko shranjene lastne nastavitve. S tem se lahko klimatska naprava v trenutku prilagodi njegovim željam. A mnogi se na tako radikalne novosti kljub vsemu težko navadijo. Zato ne preseneča, da je uporaba načina delovanja Wi-Fi izbirna. Treba je dokupiti poseben vmesnik Wi-Fi, FriendrichLink. Komplet za nadgradnjo obsega komunikacijsko kartico (oblike ključka USB), ki jo povežemo s krmilno enoto klime prek vtiča mini USB, ključek USB za shranjevanje podatkov in kabelski vmesnik z USB na mini USB. Pri namestitvi FriendrichLinka najprej shranimo sestavo na podatkovni ključek ob pomoči osebnega računalnika. Nato ključek prek kabelskega vmesnika povežemo z nadzorno enoto klimatske naprave. Zadnji korak je namestitev vmesnika Wi-Fi, ki ga prek istega priključka za stalno priključimo na krmilno enoto klimatske naprave. Programsko aplikacijo FriendrichLink lahko brezplačno prenesemo na namizni računalnik (prej moramo namestiti Applov itunes), notes ali tablico z operacijskim sistemom Mac OS ali Windows iz Applove spletne trgovine ali na mobilni telefon z operacijskim sistemom Android iz Apple 20 I H I 10.13

19 I N O V A T I V N I WI-FI Aplikacija FridrichLink za Kuhlove klimatske naprave Klimatska naprava Kuhl, ki jo lahko krmilimo prek mobilnega telefona App Store ali Googlove spletne trgovine Google Play. Aplikacija omogoča brezžično krmiljenje več klimatskih naprav z vmesnikom Wi-Fi. Naenkrat lahko upravljamo posamezno napravo ali več naprav hkrati. Denimo, vse hkrati vključimo ali izključimo. Poleg tega je mogoče nastaviti tudi tedenski urnik delovanja za vsako klimatsko napravo, pa tudi shraniti osebne nastavitve. Če bi bil vmesnik Wi-Fi že serijsko vgrajen v nadzorno enoto klimatske naprave, ta ne bi potrebovala niti daljinca, toda potem je staromodneži, ki so vajeni klasičnih daljinskih upravljalnikov, skoraj gotovo ne bi kupili... Klimatska naprava stane v ZDA od 1200 do 2100 dolarjev. Slušalke Koss Striva Brezžične slušalke prek povezave modri zob že dolgo niso nič posebnega. Zdaj prihaja Wi-Fi, ki omogoča veliko večjo povezljivost. Naglavne slušalke za kakovostno predvajanje zvoka, Koss Striva Eden izmed prvih takih izdelkov so naglavne avdio slušalke Koss Striva. Majhen vgrajeni računalnik omogoča brezžično poslušanje glasbe iz neštetih intranetnih in internetnih virov prek domačega računalnika pa tudi na»klasične načine«: prek avdio kabla ali kabla USB. V načinu delovanja Wi-Fi se slušalke obnašajo kot dostopna točka Wi-Fi, ki jo lahko identificiramo po identifikacijski oznaki skupine storitev, SSID (angl. service set identifier). Omogočajo tudi vnos dostopnega gesla. Frekvenčni doseg slušalk je med 10 Hz in 20 khz, kar je dovolj za kakovostno poslušanje zvoka. Brezžično poslušanje je mogoče do 90 metrov od osebnega računalnika, če za signal ni ovir, denimo železobetonskih zidov. Baterijski akumulatorji zadoščajo za 1,2 do 3 ure predvajanja zvoka, glede na izbrani način delovanja. Osebni računalnik za upravljanje slušalk potrebuje operacijski sistem Windows, Mac OSX ali Liniux z ustreznim internetnim brskalnikom z nameščeno javansko nadzorno aplikacijo, s katero lahko izberemo vir glasbe in nastavimo druge parametre delovanja. Slušalke lahko kupimo v ZDA po okoli 450 dolarjev, v klasični izvedbi, z lokom prek glave ali v obliki čepkov za ušesa. Koubachijevo tipalo Wi-Fi za rastline Dober vrtnar ve, kako je treba skrbeti za vsako izmed številnih domačih rastlin in česa vsaki izmed njih primanjkuje. A resnica je žal dostikrat drugačna. Preživijo le najtrpežnejše domače rastline, ki ne potrebujejo vsakdanje skrbi. Ko tipalo Koubachi vtaknemo v cvetlični lonček, začne zaznavati nivo vode, konsistentnost prsti, vlažnost, nivo ph (kislost ali bazičnost), temperaturo in svetlobo. Zbrane podatke prek povezave Wi-Fi po standardu b/g posreduje aplikaciji v osebnemu računalniku ali tablici z operacijskim sistemom Windows XP (ali novejšim), Linux (če vmesnik Wi-Fi podpira način delovanja ad-hoc) ali Mac OS X( ali novejšim) ali mobilni napravi z operacijskim sistemom ios. Programska aplikacija se poveže s Koubachijevim internetnim oblakom z enciklopedijo referenčnih podatkov za gojenje rastlin. Tako je nasvet za pravilno gojenje vsake rastline vedno pri roki. Ne samo to! Tipalo za počutje rastlin zna v nujnih primerih»domače«vrtnarje tudi opozarjati po e-pošti. Zna se tudi učiti in upoštevati posebne želje uporabnika. Uporabniki si prek sodelovanja v»oblačnih«storitvah posredno izmenjujejo informacije oziroma skupaj gradijo zbirko podatkov. Tipalo lahko prestavljamo med različnimi rastlinami, saj potrebuje le dva tedna, da razume naravo vsake od njih. Koubatchi podpira protokole za varovanje podatkov: WEP, WPA in WPA2, komunikacija prek Wi-Fi pa je tudi kodirana s protokolom AES. Lockitron Elektronsko ključavnico Lockitron trenutno še razvijajo. Čeprav so napovedovali, da bo naprodaj že v začetku leta, naj bi jo predplačniki (prednaročniška cena je 179 dolarjev) dobili šele konec letošnjega leta. Skupina mladih razvijalcev si jo je zamislila kot dodatek h klasični ključavnici na ključ. Ima mehanizem, ki lahko ob pomoči Aplikacija za zaklepanje in odklepanje ključavnice Lockitron prek mobilnega telefona I M I 21

20 NOVE TEHNOLOGIJE INOVATIVNI WI-FI «l i l i vgrajene elektronike zavrti cilinder ključavnice, ki ima z notranje strani ročko za odklepanje, režo za ključ pa samo z zunanje strani. Lockitron ne zahteva napeljave dodatnih kabelskih povezav po stanovanju, saj deluje na baterijsko napajanje. Baterije naj bi pri zmerni rabi ključavnice zdržale približno leto dni; dobro pa je, da začne ključavnica na iztrošeno baterijo že prej opozarjati. Kljub temu lahko vedno vstopimo s ključem; o tem, kar aktivna ključavnica o odklepanju s ključem zazna, lahko tudi obvešča skrbnike. Poleg Wi-Fi zna ključavnica sprejemati sporočila tudi prek četrte različice modrega zoba (angl. Bluetooth). To ji omogoča, da zazna prihod uporabnika in odklene vrata že, ko se jim ta približa. Tudi sicer je zelo priročna za hotelirje, stanodajalce ali sobodajalce, ker jim omogoča, da sobo ali apartma oddajo, ne da bi moral gost dobili ključ. Dovolj je, da si v mobilni telefon namesti ustrezno aplikacijo in kodo za odklepanje in zaklepanje ključavnice. Slednjo lahko skrbnik vselej spremeni. Zato ob odhodu gosta ni treba brisati podatkov iz njegovega mobilnega telefona. Integracija ključavnice v uveljavljene poslovne informacijske sisteme hotelov je mogoča prek enostavnega aplikacijskega programskega vmesnika (angl. application program interface, API). V vgrajeni mikrokrmilnik ATMega, ki v celoti nadzira delovanje ključavnice, je mogoče sprogramirati tudi z lastno vgrajeno programsko opremo (angl. custom firmware). Ključavnica je programsko popolnoma združljiva s pametnima telefonoma iphone 4S in iphone 5, z drugimi telefoni pa jo lahko odklenemo ali zaklenemo ob pomoči tekstovnih sporočil. Pametna telesna tehtnica Fitbit Aria Malokdo si ne želi imeti idealne telesne teže, ki je eden ključnih dejavnikov za zdravo življenje. Teža, ki jo pokaže domača elektronska tehtnica, je pomemben podatek, a ga brez računalniške obdelave lahko spremljamo le na pamet. Pri tem težko hitro zaznamo, da se»redimo«ali pretirano»hujšamo«. Tehtnica FitBit Aria samodejno prepozna do osem posameznikov. Zato jo lahko uporablja vsa družina, ne da bi morali družinski člani ob vsaki meritvi vnašati svoje ime. Za povezavo tehtnice z osebnim računalnikom potrebujemo vmesnik Wi-Fi. Vsak družinski član dostopa do svojega uporabniškega računa Fitbit, ki je dostopen 24 ur na dan, s posebno programsko aplikacijo, ki lahko s spreminjanjem telesne teže skozi daljše obdobje svetuje pri prehrani, telesnih dejavnostih, spanju itn. Zna tudi opozarjati, če se bližamo izbrani ciljni telesni teži. Tehtnico je mogoče ob pomoči izvoza podatkov integrirati tudi z drugimi priljubljenimi aplikacijami, ki svetujejo in usmerjajo uporabnike k zdravemu življenju. Instacube Besedo Instacube bi lahko v slovenščino prevedli kot»instantna kocka«; čeprav je naprava, ki ni nič drugega kot majhen osebni računalnik brez tipkovnice z vgrajenim zaslonom na dotik in povezavo Wi-Fi, bolj podobna kvadru z zaobljenimi robovi in spominja na kak radioaparat iz sedemdesetih let preteklega stoletja. Vendarle zna Instacube s s samodejnim prikazovanjem kolažev slik z mobilnega telefona ali druge pametne naprave lepo popestriti vsakdan. Vanjo so vgrajeni tudi zvočniki; to ni nič nenavadnega, če naj omogoča tudi govorno komunikacijo prek Facebooka. Omogoča tudi zajem na Facebooku objavljenih lastnih slik in slik prijateljev. Srce Intacuba je Armov procesor z 256 MB RAMa, 4 GB bliskovnega pomnilnika, zaslonom LCD z ločljivostjo 600 x 600 pik, komunikacijskim vmesnikom Wi-Fi po standardih IEEE b/g/n in operacijskim sistemom Android. Instacube se lahko napaja iz električnega omrežja z napetostjo od 110 V do 220 V, vgrajeno pa ima tudi litijevo akumulatorsko baterijo, ki se polni med tem, ko je Instacube priključena v električno omrežje. Instacube je»zagonski«projekt, ki je objavljen tudi na Kick Starterjevi spletni strani ( Njegovi tvorci so za zagon proizvodnje zbrali že 3434 prispevkov prednaročnikov, podpornikov projekta in razpolagajo z zajetnim proračunom, dolarjev. Cena izdelka, ki naj ga bi začeli dobavljati konec letošnjega leta, naj bi bila v ZDA 199 dolarjev. Predvideni so tudi popusti za tiste, ki bodo naenkrat kupili dva ali tri izdelke zase in za svoje najbližje. Ročni skener Wand V začetku tisočletja bi si težko predstavljali, da bodo danes brezžični baterijsko napajani skenerji z osebnimi računalniki komunicirali kar»po zraku«. Zaradi velike količine podatkov je bilo do danes pri natančnem skeniranju še najpriročnejše vodilo SCSI ali USB. Brezžični skener dokumentov in fotografij, Brookstone Wand, omogoča barvno in črno-belo skeniranje do ločljivosti 900 x 900 dpi (pik na palec, ki je približno 2,54 cm). Majhen zaslon LCD stalno prikazuje način delovanja. Skener lahko z osebnim računalnikom povežemo prek Wi-Fi ali s kablom Ročni skener Brookstone Wand USB. Hitrost prenosa pod omrežju Wi-Fi skener prilagodi zmogljivosti osebnega računalnika. Podpira standarde: IEEE n (do 150 Mb/s), IEEE g (do 54 Mb/s) in IEEE b (do 11 Mb/s). Hitrost skeniranja je odvisna od izbrane ločljivosti. Pri najvišji ločljivosti traja barvno skeniranje dokumenta velikosti Letter (približno iste površine kot list A4) 12 sekund. Pri najnižji ločljivosti 300 x 300 dpi lahko v črno-belem načinu enak list poskeniramo že v dveh sekundah. Skener lahko sodeluje z osebnim računalnikov, ki poganja operacijski sistem Windows XP SP3, Windows Vista, Windos 7 ali Mac OS X od različice 10.4 naprej. Skener lahko zajeto slike tudi začasno shrani na kartico mikro SD, veliko do 32 GB (kupiti jo moramo posebej). Na kartico mikro SD z 1 GB lahko shranimo od 300 do več kot 1800 skeniranih strani v formatu JPG ali 22 I H I 10.13

21 INOVATIVNI WI-FI PDF. Osebni računalnik vidi skener kot diskovno enoto, zato je prenos slikovnih datotek preprost. Wand je zelo uporaben pripomoček na poslovnih poteh. Vendar je namizni skener še vedno veliko enostavnejši in preprostejši za vsakdanjo rabo. Navsezadnje Wand napajata dve bateriji AA, ki ju moramo znova napolniti (akumulatorski bateriji) ali zamenjati (navadni bateriji) po približno uri nepretrganega skeniranja. Izdelek stane v ZDA približno 200 dolarjev. Brezžične igračke in še kaj Wi-Fi ni uporaben samo za resno delo oziroma kopiranje podatkov med domačimi računalniki. Uporablja ga tudi nova generacija daljinsko vodenih igrač (oziroma modelov). Omogoča ne le preprosto krmiljenje na daljavo, temveč tudi prenos žive slike iz vgrajene kamere. Za uporabnika so pomembni predvsem: čim daljši doseg krmiljenja (z uporabo Wi-Fi je v odprtem prostoru okoli 60 m), majhna poraba energije in s tem dolga avtonomnost, robustnost in sposobnost premagovanja manjših ovir na terenu ter prenos slike iz kamere, ki bistveno olajša krmiljenje. Zato ne preseneča, da je Rover 2.0 med mlajšimi vzbudil toliko zanimanja in navdušenja. Brezžični tank z vgrajeno kamero lahko krmilimo iz osebnih računalnikov, tablic in pametnih telefonov (z operacijskim sistemom Android), v katere namestimo brezplačno aplikacijo iz Applove spletne trgovine itunes ali spletne trgovine Google Play. Kamera ima širokokotni objektiv za pregled nad velikim delom prostora in omogoča brezžično spreminjanje nagibnega kota. Vgrajeni mikrofon zajema zvoke iz okolice, zvočnik pa omogoča, da tank v prostor oddaja tudi lastne zvoke. Kamera vidi tudi ponoči. Igrača, ki za napajanje potrebuje šest baterijskih vložkov AA, stane v ZDA okoli 120 dolarjev. Med brezžične igračke za nekoliko starejše spadajo zvočniki s povezavo Wi-Fi. Aktivni zvočnik, ki se napaja iz okova za standardno 60 W žarni co ali varčno sijalko in predvaja glasbo prek omrežja Wi-Fi. Vsak zvočnik z ojačevalnikom in računalniško podprtim sprejemnikom Wi-Fi privijemo v okov za standardno 60 W žarnico in mu s tem zagotovimo električno napajanje. Digitaliziran zvok lahko oddajamo iz približno 30 metrov oddaljenega računalnika. Prednost take postavitve zvočnikov je predvsem v tem, da po prostoru ni treba napeljevati kablov in lahko zvočnik priklopimo namesto katerekoli standardne žarnice ali varčne sijalke. Izdelek stane v ZDA okoli 120 dolarjev. Da ne bi ostalo le pri navadnih igračkah, je na Kickstarterju ( začel nastajati tudi projekt Eyez (napačen zapis angleške besede»eyes«, slov.»oči«). V navidezno čisto navadnih očalih z nekoliko debelejšim plastičnim okvirom se skriva digitalna kamera z ločljivostjo 720p, 8 GB bliskovnega pomnilnika za snemanje videa in brezžičnima povezavama Wi-Fi in modri zob ter ožičeno povezavo USB. Z brezžično povezavo je mogoče shranjeni video prenašati na pametne mobilne telefone iphone ali tiste z operacijskim sistemom Android ali pa kar v osebni računalnik. Mogoče je tudi brezžično prenašati video v izbrano družabno omrežje, kot je Facebook. Projekt ima že 2106 podpornikov, ki so skupaj zbrali dolarjev, iz česar lahko izračunamo, da je vsak za prednaročilo očal v poprečju prispeval približno po 170 dolarjev. V teh okvirih se bo verjetno gibala tudi Belkinova elektronska varuška za dojenčka s povezavo Wi-Fi prodajna cena izdelka, ko se bo prvič znašel na trgu vohunske opreme. Med zanimive izdelke s povezavo Wi- Fi se uvrščajo tudi nekateri boljši novejši Samsungovi pralni stroji in sušilniki perila, ki stanejo v ZDA okoli 1500 dolarjev. Nadzorujemo jih prek pametnega mobilnega telefona s povezavo Wi-Fi, če na telefon iz Google Play ali Apple App Store prenesemo brezplačno namensko aplikacijo. Popolna avtomatizacija doma Ob poplavi novosti se zdi, da bo v prihodnosti Wi-Fi skupaj s podobnimi brezžičnimi omrežji igral zelo pomembno vlogo pri avtomatizaciji doma. Brezžične povezave odpravljajo potrebo po dragem in zamudnem napeljevanju podatkovnih kablov. Z Wi-Fi lahko vse domače naprave med seboj komunicirajo in jih lahko upravljamo z enega mesta. Z namestitvijo ustreznega usmerjevalnika jih lahko upravljamo tudi od koderkoli iz interneta. Tako lahko preverimo, ali pralni stroj deluje oziroma kje sredi pranja je. Z oddaljenega kraja ga lahko tudi zaženemo ali ugasnemo. Če to ni dovolj, se lahko z miniaturnim tankom s kamero zapeljemo po stanovanju in med počitnicami preverimo, ali je vse na svojem mestu. Tako ni treba nenehno razmišljati, ali so nas med počitnicami morebiti obiskali vlomilci ali pa je, denimo, stanovanje zalila voda... M I M I 23

22 VKLOP I NAPOVEDUJEMO Kukalo v prihodnost Kaj bo aktualno čez 3, 6 in 12 mesecev? MS Surface 2 in Surface Pro 2 Microsoft bo še pred koncem leta poslal v prodajo prenovljene različice tablic. Surface 2 z okoljem Windows 8 RT bo temeljila na procesorju Tegra 4, prenaša pa menda tudi 10,6-palčni zaslon polne ločljivosti HD in podporo USB 3.0. Surface 2 Pro pa bo temeljil na procesorju Intel Haswell, pri čemer se bo najbolj povečalo trajanje delovanja, predvidoma. v V f ;, na vsaj osem ur. Apple ipad 5 in ipad Mini 2 Apple bo kmalu predstavil novo, tanjšo, lažjo in zmogljivejšo različico tablice ipad 5, ki bo imela že v osnovi sistem ios7 in 64-bitni procesor A7. Novost naj bi bil bralnik prstnih odtisov. Obenem naj bi predstavili tudi drugo generacijo tablice ipad Mini, ki bo zagotovo imela zaslon z visoko ločljivostjo Retina. Šušlja se, da Apple poleg tega pripravlja 13-palčno različico tablice ipad. Tablica iz Motorole Motorola naj bi se pod okriljem Googla zopet pripravljala za ponudbo tablic. Novi model, ki bo najbrž uporabljal Android 4.4, naj bi bil narejen po zgledu telefona Moto X, pri čemer stavijo na možnost osebne prilagoditve računalnika pred naročilom za proizvodnjo ob pomoči storitve Moto Maker. Viri navajajo, da bo osnova platforma Tegra 4 z zaslonom polne ločljivosti HD. Nokia Lumia 1520 Nokiaješepred prevzemom s strani Microsofta pripravila doslej njihov največji telefon. Lumia 1520 bo imela menda kar 6-palčni zaslon s polno ločljivostjo HD, procesor SnapDragon 800,2 GB RAM, 32 GB Flash RAM in zmogljiv fotoaparat z 20 milijoni pik. Seveda je tudi v tem primeru okolje Windows Phone 8. Sodeč po velikosti, je na pol poti k tablicam, ki jih prav tako načrtujejo v Nokii. Google Nexus 5 Googlov naslednji zastavonoša med telefoni bo eden najzmogljivejših ta hip na trgu, izdeloval pa ga bo LG. Govorijo o 5,2-palčnem zaslonu z ločljivostjo HD, procesorju SnapDragon 800 s taktom 2,3 GHz, vmesniku WiFi ac, fotoaparatu s 13 milijoni pik in 2 ali celo 3 GB sistemskem pomnilniku. Nexus 5 bo zagotovo imel novo različico operacijskega sistema Android 4.4 Kit Kat. Apple iphone 6 Če telefona iphone 5S in 5C ne bosta dobro sprejeta med kupci, utegnemo iphone 6 videti hitreje, kot bi pričakovali. Šestica naj bi imela predvsem večji zaslon, petpalčni, v ločeni izvedbi morda celo šestpalčnega. Prav tako bodo povečali pomnilnik (največ 128 GB), ločljivost fotoaparata (zdaj 8 milijonov pik) in prenovili vmesnik WiFi (802.11ac). Ostaja pa vprašanje, ali bo Apple vendarle dodal tudi vmesnik NFC. Lenovo s Haswellom Lenovoje napovedal prihod cele palete novih prenosnikov na temelju novih procesorjev Intel Haswell. Poleg večje hitrosti in daljšega trajanja delovanja prinašajo modeli tudi številne druge izboljšave. ThinkPad W540, denimo, premore 15,5-palčni zaslon z ločljivostjo kar 2880 x 1620 pik, grafični procesor Quadro in tja do kar 32 GB RAM. Novi Chromebooki Intel in Google sta združila moči in ob pomoči partnerjev predstavila niz prenosnikov z operacijskim sistemom Chrome OS in procesorji Haswell. Med ponudniki so zdaj že HP, Acer, Asus in Toshiba, večinoma pa gre za nekoliko večje modele s 14-palčnimi zasloni. Na neki načini so to nekakšni novi»netbooki«, ki stanejo okoli 300 dolarjev. Prenosniki z mobilnimi OS Čeprav Google zagovarja še sveže nove prenosnike z operacijskim sistemom Chrome OS, številni viri navajajo, da se bo projekt kmalu poenotil s platformo Android. Podobno smer ubira tudi Mozilla, ki po telefonih in tablicah meri še na prenosne računalnike. Nekateri menijo, da je le vprašanje časa, kdaj bo ios na prenosnikih ponudil tudi Apple. Ricoh Theta Ricoh je razvil zanimiv digitalni fotoaparat, ki zna z enim klikom ustvariti 360 stopinj obsegajoče posnetke okolice. Skrivnost je v dveh sferičnih objektivih, od katerih vsak zajame sliko v kotu 180 stopinj okoli sebe Tako ustvarjene slike prek brezžične povezave prenesemo na mobilni telefon Android ali iphone. Kmalu bo naprodaj po ceni okoli 400 dolarjev. - W < i J T t Nissan Nismo Watch Med ponudnike pametnih ur se je nedavno uvrstil japonski Nissan, ki je prikazal model posebej za voznike njihovih športnih avtomobilov. Ura zna prikazati različne parametre delovanja vozila, pa tudi meriti čas za opravljeni krog na dirkališču. Poleg tega meri srčni utrip voznika in ga obvesti, ko pretirava. Da, povezuje se tudi v družabna omrežja in prikazuje čas. Očala Apple Google očitno ni edino podjetje, ki razvija pametna očala. Apple je menda že pred časom razvil prototipe računalnikov in zaslonov, kijih lahko vgradimo v očala. Projekt je zastal zaradi potrebne po razvoju projektov ipad in iphone. Kaže pa, da so v zadnjem času začeli snovati nov izdelek, ki bo meril na isto rabo kot Google Glass. HDMI 2.0 Televizorji z ultra visoko ločljivostjo zahtevajo tudi primerno zmogljive vmesnike. Od tod razlog za nastanek standarda HDMI 2.0, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo kar 18 Gb/s, dovolj za 4K video s 60 slikami na sekundo. Standard obenem omogoča prenos do dveh video posnetkov hkrati in do 32 zvočnih kanalov. K sreči z enakim kabli kot danes. Intel Quark Intel se močno trudi, da bi ostal glavni tudi na področju mobilnih naprav. Poleg procesorjev Bay-Trail (Core in Atom) zdaj uvajajo tudi miniaturne procesorje Quark, ki so namenjeni najmanjšim napravam, tudi računalnikom, ki sijih nadenemo. V primerjavi z Atomom zasedajo le petino prostora in porabijo komaj desetino energije. Kmalu bodo v pametni očalih, urah in zapestnicah. Gigabitne internetne povezave Organizacija IT napoveduje, da bomo leta 2014 priča novim standardom za dosego 1 Gb/s tako pri brezžičnih kot pri ožičenih širokopasovnih povezavah. V primeru ožičenih kar po običajnih bakrenih paricah, na razdaljah do okoli 250 metrov. Pri brezžičnih povezavah razvoj poteka počasneje, a tudi tu snujejo standarde, ki bodo bistveno pohitrili omrežni dostop. 24 I H I 02.13

23 IIIIIIIII VKLOP N O WWWO Od tu Od tam I Spletni koledar športnih prireditev Spletna storitev, ki gostuje na naslovu Prijavim.se, je namenjena objavi športnih prireditev. Uporabnikom omogoča individualno prijavo na tekmo, klubsko prijavo in celo organizacijo posamezne tekme. Uporaba preglednega spletnega koledarja je brezplačna za vse tekmovalce, klube in organizatorje. Spletno mesto sicer postreže z vrsto ažurnih novic in rezultati iz najrazličnejših športnih panog, ne manjkajo niti zanimivi testi športne opreme. I Čiščenje odtokov Med storitvami, ki jih manj pogosteje zasledimo v obliki posebej posvečenih spletnih strani, so različna za posameznike manj prijetna opravila. A nekdo jih mora opraviti. Še toliko bolje, če iz tega naredi zanimivo spletno stran, kot so to opravili avtorji strani H2Ostop. si, ki so odmaševanju odtokov, čiščenju in pregledu cevi ter sifonov posvetili pravcato podstran. Pri delu uporabljajo tudi sodobne tehnologije, saj z barvno video kamero z lastno osvetlitvijo posnamejo problematične dele odtokov in se jih nato lotijo z ustreznimi sredstvi. odmasevanje.h2ostop.si I Črni biser Živimo v časih, ko je internet odličen medij za obelodanjenje najrazličnejših informacij. Pisci spletnih dnevnikov postajajo amaterski novinarji, skupnosti uporabnikov na različnih forumih se spravljajo nad podjetja... Ena takih skupnosti je postavila tudi spletno stran Črni biser, ki izpostavlja t. i. črno kroniko mesta Piran. V njem so večkrat na tapeti samovolja posameznikov ter različne napake javnih služb. In tako nekoč beli biser slovenske obale postaja črni biser... Spletna stran omogoča enostavno pošiljanje novic in drugih informacij avtorjem, saj uporabnika takoj pozdravi z obrazcem za posredovanje informacij in pripenjanje datotek. I Spletne zmenkarije Objemi.me je še eno v vrsti slovenskih spletnih mest, namenjeno spoznavanju uporabnikov, zmenkarijam in ustvarjanju zasebnih stikov. Uporaba dveri je za vse uporabnike brezplačna, ob registraciji pa si ustvarijo lasten profil v vsega nekaj korakih. Kot pri večini teh storitev dveri temeljijo na»oglasnem«pristopu k predstavitvi uporabnikov, komunikacija med njimi pa poteka prek integriranega sporočilnega sistema. Ker je stran še povsem sveža, je tudi število registriranih uporabnikov in uporabnic razmeroma majhno. I Spletna poštnih Facebook spreminja politiko Na spletni strani Upn-print.si priprava sprejemnic gostuje zanimiva spletna storitev, ki posameznikom in podjetjem omogoča hitro in enostavno tiskanje poštnih sprejemnic z obrazcema UPN ali HUB3A - za domače ali mednarodne pošiljke. Storitev, ki je na voljo za 14-dnevni brezplačen preizkus, podpira uvoz podatkov iz datotek XLS ali XML, kar še pohitri pripravo in tisk poštnih sprejemnic oziroma ustreznih obrazcev. Vsi postopki so zelo hitri in enostavni, zato uporabnikom prihranijo veliko časa, za primer morebitnih napak in popravkov pa je na voljo tudi možnost ročnega vnosa/urejanja podatkov. I Spletna trgovina Paris Hilton Ena najbolj razvajenih ameriških»dedinj«širi lovke tudi v Slovenijo. V domačem spletnem prostoru je namreč začela delovati spletna trgovina Paris Hilton Handbags and Accessories. Ta predstavnicam nežnejšega spola ponuja najrazličnejše torbice, denarnice, ovitke za tablice in številne druge dodatke. Cene so skladne s ponudbo in oblikovane po meri uporabnic, ki sledijo»modnim smernicam«. zasebnosti Facebookje napovedal spremembo pogojev rabe, in sicer spreminjajo # besedilo v točkah, ki se nanašajo na f rt rt I / varovanje zasebnosti in ravnanje s I O * M M V podatki uporabnikov. Ker so nazadnje te točke spreminjali lani decembra in ker gre za precej žgočo temo, so novosti pomembne. Spremembe so tudi posledica 20-milijonske poravnave v ZDA v zadevi z všečkanjem izdelkov, saj so nad njimi avtomatično prikazovale fotografije tistih, ki so kliknili Všeč mi je. Facebook je moral v okviru poravnave jasneje zapisati, katere podatke zbirajo in kaj počno z njimi. I Vredno ogleda Spletno mesto Upworthy gradi na preprostih temeljih - deljenju zanimivih informacij s širšo javnostjo. Dveri ponujajo vrsto aktualnih novic, do katerih se dokopljejo bodisi z analizo družabnih omrežij bodisi na račun prispevkov odkritij drugih uporabnikov. Poudarek je na vsebinah, ki obiskovalcem dajo misliti ali pa jih tako in drugače navdihnejo. Preprosta grafična zasnova temelji na preglednosti, naslovi in povzetki pa za razliko od rumenih medijev ne zavajajo. I Quartz Quartz je ena boljših novičarskih strani z vsebinami s področja globalnega gospodarstva, financ pa tudi tehnologije. Grafična podoba strani razkriva, da je bila delana z mislijo na zaslone, občutljive za dotik, saj je na tablicah celo bolj pregledna kot v tipičnem oknu brskalnika na namiznem računalniku. A najpomembnejša je seveda kakovostna vsebina, ki je ne manjka, saj stran pogosto objavlja zanimive analize, ki bralcu dajo misliti. I Grafikoni po domače Pod spletnim vzdevkom Web CartGirl se skriva Američanka Hilary Sargent, ki ima poseben talent. Rada riše grafikone na najrazličnejše tematike (politika, gospodarstvo, glasba, film, šport, tehnologija...), a to stori na način, da funkcionalno pismenemu obiskovalcu postanejo jasne vse vsebovane povezave. Črnobele infografike, ki so na prvi pogled morebiti res videti nekoliko špartanske, a so zelo informativne, je moč s spletne strani ChartGirl tudi prenesti v zapisu PDF. I Dolge zgodbe Internet je prinesel ne le hitrejšo komunikacijo, poskrbel je tudi za krajše čase popolne koncentracije, predvsem mlajših uporabnikov. Tako je daljših člankov v časopisih in revijah manj. Proti takšnemu hiranju vsebin se bori spletna stran Narratively, ki vsak teden objavi zares dolg in temeljito predelan prispevek. Strategiji avtorji pravijo kar upočasnjevanje novičarskega cikla. Prispevki so opremljeni tudi z bogatim slikovnim gradivom in izkoriščajo vse priložnosti in inovacije, ki jih pripovedovanju zgodb ponuja internet. Med tem ko avtorji pripravljajo svoje orjaške članke, ekipa novinarjev skrbi za ustrezno obdelavo aktualnih novic. I Zvoki iz oblakov Spletno mesto SoundCloud šteje že šest let, torej je bilo z nami, še preden je termin računalništvo v oblaku prevetril»računalniško«industrijo. Zvočni vizionarji so očitno že pred leti čutili pomembnost koncepta deljenja avtorske glasbe (seveda z dovoljenji ustvarjalcev). Na kratko rečeno - SoundCloud je nekakšen Vimeo ali Flickr za glasbenike. Ti so dobili stilsko izpopolnjeno stran, ki jim omogoča enostavno nalaganje glasbenih del in njihovo deljenje s prijatelji in drugimi obiskovalci oziroma spletnimi skupnostmi. I TWiT Brez skrbi, ne gre še za eno različico spletnega ščebeta, temveč za stran, ki redno poroča o vseh novostih iz tehnološkega sveta. Z video prispevki. Kratica TWiT namreč pomeni This Week in Tech, zato smo vsak teden deležni tudi povzetkov tedenskega dogajanja. Novičarske vsebine, ki so nadvse ažurne, saj je ekipa sodelavcev po vsem svetu, lepo dopolnjujejo še video prispevki preizkušanih izdelkov. I Petsekundni filmi Branje opisa te spletne strani bo trajalo dlje kot ključna vsebina. Spletno mesto 5-Second Films namreč gosti goro kratkih video posnetkov, ki so, da, uganili ste, dolgi vsega pet sekund. Tako morajo avtorji, ki jih prispevajo, vse sporočiti kratko in jedrnato. Kratki filmčki utegnejo postati prav zasvojljivi in tako se uporabniki najdejo, da so na strani prebili uro ali dve - v petsekundnih intervalih. Večina filmov zato igra na humoristično vižo, se posebej veliko je posrečenih izsekov domačih filmčkov. I Feedly S tem ko je Google neslavno opustil za številne uporabnike nepogrešljiv servirnik novic RSS reader, se je začela dirka za prestol. Večina uporabnikov se je zdaj zatekla k rešitvi Feedly, ki z vsako posodobitvijo dokazuje, da želi in zmore biti boljša od izvirnika. Hitro delovanje, tekoč ogled vsebin in za oči prijetno oblikovanje z vrsto možnosti deljenja vsebin so prepričali že milijone uporabnikov. I Dovoljenja Število spletnih strani»v obtoku«se zdi neskončno. Vedno več pa je tudi strani, ki od uporabnikov zahtevajo registracijo in prijavo - tudi z računi Facebook, Twitter, Google in drugih storitev. In nekatere izmed teh strani si tudi»izposojajo«naše vsebine. Da bi preprečili nezaželeno širjenje informacij, je skupina nadebudnih programerjev oblikovala stran MyPermissions, ki ponuja elegantno možnost nadzora ključnih storitev in uporabnikov, ki lahko imajo dostop do njih. Tem lahko enostavno omogočimo ali odstranimo dostop. Za dodatno čiščenje»firbcev«sta na voljo tudi aplikaciji za sistema Android in ios I M I 25

24 VKLOP VZPON IN PADEC Propad velikana fotografije Kodak je v svojih zlatih časih veljal za eno najprepoznavnejših podjetij na svetu. Z začetkom digitalne revolucije na področju fotografije pa je ta ameriški velikan obtičal v preteklosti in začel počasi toniti v pozabo. Kodak ima za seboj dolgo in pestro zgodovino. George Eastman je podjetje iz ljubezni do fotografije, inovativnosti in močne želje po uspehu ustanovil pred 133 leti v ameriškem mestu Rochester v zvezni državi New York. V posel se je podal s poslanstvom, ki si ga je zadal že leta 1877, ko je načrtoval dopust. Takrat se je odločil kupiti fotoaparat, s katerim bi za vedno ohranil spomin na svoje dopustniške dni. Toda ni se vse odvilo po pričakovanjih, saj se fotoaparat, milo rečeno, ni izkazal za najboljšega. Velik je bil kot opekač za kruh in zelo zahteven za uporabo. Vse odtlej je Eastman veljal za moža s poslanstvom, saj je bila ena njegovih največjih želja, da bi bili fotoaparati enako priročni kot svinčniki. To mu je čez čas tudi uspelo in danes je zapisan v zgodovino kot eden od pionirjev na področju fotografije. Kodak je v svoji zgodovini postavil kup mejnikov. Podjetje je med drugim izumilo film za analogne fotoaparate, ki je hitro postal standard v industriji, in prvi fotoaparat, ki je deloval po načelu preproste in enostavne rabe in je svet fotografije približal širši javnosti. V letih je ta ameriški izdelovalec predstavil še vrsto novih in uporabnih izdelkov in procesov, ki so fotografiranje naredili še zabavnejše in predvsem preprostejše. Na žalost je Kodak na svoji poti zagrešil kar nekaj velikih napak, ki so ga drago stale. Trendi in zahteve trga so se spremenili, Kodak pa jim za razliko od večine konkurence ni sledil in ni spremenil svojega poslovnega Mitja Rutnik modela. Kazen za to je bila huda. Pred 17 leti je blagovna znamka Kodak veljala za četrto po vrednosti na svetu, za Disneyjem, Coca- Colo in Microsoftom, 19. januarja leta 2012 pa je podjetje stopilo v postopek prisilne poravnave. Vzpon Kodak je v svojih najboljših časih vladal trgu. Podjetje je veljalo za zelo inovativno, saj je na trg vseskozi pošiljalo odlične izdelke, ki so uporabnikom omogočili boljšo fotografsko izkušnjo. Svoj prvi fotoaparat so predstavili leta 1888 in čeprav se je izkazal za uspešnico, podjetja še ni postavil na vrh branže. Prve korake k temu je Kodak naredil 12 let pozneje (1900), ko je javnosti predstavil prvi fotoaparat iz nove serije, imenovane Brownie. Ta je širši javnosti še bolj približal svet fotografije, predvsem zaradi cenovne dostopnosti. Serija Brownie je nemudoma postala uspešnica, Kodak pa jo je zato skozi leta povečal še za več ducat novih modelov in v žep pospravil velikanske količine denarja. Leta 1912 je predstavil še en odličen fotoaparat, ki je v svojem segmentu postal daleč najbolj priljubljen in najbolj prodajan. Gre za model Vest Pocket, ki se je zaradi zložljive zasnove lahko pohvalil s takrat zelo lahkim in tankim ohišjem. Kodak ga je izdeloval vse do leta 1926 in v tem času prodal okoli 1,7 milijona enot. Poslovanje je vseskozi teklo kot namazano in v očeh potrošnikov so veljali za najboljše podjetje v branži. Kodak je vztrajno povečeval prodajo, svoj tržni delež in s tem število zaposlenih. Leta 1962 so prihodki podjetja prvič presegli milijardo dolarjev, na njihovi plačilni listi pa je bilo že 75 tisoč zaposlenih. To je bil začetek najboljšega obdobja za podjetje in trajalo je dobrih trideset let! V tem času so predstavili fotoaparat Instamatic, ki je takrat veljal za najpreprostejšega na svetu. Postal je prava uspešnica in je Kodaku prinesel bogastvo, saj so prodali več deset 26 I H I 02.13

25 VZPON IN PADEC milijonov kosov. Kmalu zatem, leta 1975, pa so njihovi inženirji postregli z novo inovacijo. Kot prvi na svetu so razvili digitalni fotoaparat, celih 20 let, preden so se ti modeli zares prijeli na trgu. Čeprav so v njem videli velik potencial, so to tehnologijo z razlogom potisnili na stran in ves čas in trud vložili v proizvodnjo analognih fotoaparatov. Sledil je še tako imenovani fotoaparat Instant, ki je ob pritisku na sprožilec zajeto sliko tudi natisnil. Vendar velja omeniti, da je Kodak omenjeno tehnologijo kopiral od konkurenta Polaroida. Slednji je zaradi tega proti njim sprožil pravni postopek in tako je bil Kodak leta 1986 prisiljen opustiti proizvodnjo. Leto za tem dogodkom (1987) so postregli z novo prodajno uspešnico, fotoaparatom za enkratno rabo. Ti so se hitro prijeli in čeprav se je Kodak takrat spoprijemal z vedno hujšo konkurenco, predvsem podjetij z Daljnega vzhoda, je kljub temu brez večjih težav ostal vodilni. Podjetje je doživljalo vrhunec leta Takrat je obvladovalo kar dve tretjini svetovnega tržnega deleža fotoaparatov, prihodki so bili okoli 12 milijard evrov, cena delnice okoli 70 evrov, celotno vrednost podjetja pa so ocenjevali na visokih 23 milijard evrov. Vendar so se trendi na trgu kmalu zatem začeli korenito spreminjati in podjetje je začelo izgubljati tržni delež, s tem pa sta začela usihati tudi prihodek in dobiček. Padec Kodak je leta 1975, kot že omenjeno, izumil digitalni fotoaparat. Vendar so to tehnologijo hitro potisnili na stranski tir, čeprav so v njej videli potencial. Razlog za takšno odločitev je povsem preprost - največji vir prihodka je podjetje namreč ustvarilo s prodajo filmov za fotoaparate. Pri slednjih je bila marža zelo visoka in je Kodaku prinašala velikanski dobiček. Če bi torej podjetje vsa svoja sredstva in energijo vložilo v razvoj in prodajo digitalnih fotoaparatov, bi kljub velikemu uspehu izgubilo večji del prihodka. Pričakovano so ostali pri starem in preverjenem poslovnem modelu in še vrsto let nizali uspeh za uspehom v svoji branži. Toda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so se zgodile velike spremembe: zacvetela je namreč digitalna revolucija na področju fotografije. Preostali izdelovalci so počasi začeli spreminjati poslovno strategijo in se usmerili v razvoj in prodajo digitalnih fotoaparatov. Povpraševanja po slednjih je bilo iz dneva v dan večje, saj so pomenili velik tehnološki napredek na tem področju. Vendar so si vodilni v Kodaku preprosto zatiskali oči in v svoje poslovanje niso vnesli potrebnih sprememb, ki so bile kristalno jasne. Vse svoje upe so polagali v obstoj analognih fotoaparatov in s tem filmov, to pa se seveda ni zgodilo. Prodaja, prihodek in dobiček so se jim začeli iz leta v leto vztrajno nižati in Kodak je čez čas končno prisluhnil željam trga in vendarle spremenil strategijo. Pisalo se je leto 2003, ko je ameriški gigant nehal vlagati sredstva v film in se osredotočil na digitalno tehnologijo. A takrat je bilo že prepozno. V teh letih je ugled blagovne znamke Kodak hudo trpel, saj podjetje v svoji ciljni skupini ni več veljalo za inovativno in tehnološko. Konkurenca jih je v vseh pogledih prehitela in podjetja, kot so Sony, Nikon in Canon, so se povzpela po lestvici največjih v tej industrijski veji. Digitalna revolucija je tako Kodaku spodnesla poglavitni vir prihodka, zaradi počasnega prilagajanja na nove razmere na trgu je podjetju znatno usahnila tudi prodaja fotoaparatov. Od leta 2004 naprej ni več ustvarilo niti evra dobička, sčasoma pa so vse njihove denarne zaloge, ki so se nabrale skozi leta, pošle. V tem času je bil Kodak v želji po čim večjem prihranku denarja primoran odpustiti več deset tisoč zaposlenih in zapreti okoli ducat tovarn po svetu. Vendar se jim kljub trudu ni uspelo izkopati iz rdečih številk. Leta 2011 je namreč podjetje, ki si je nekoč lastilo celo 90 odstotkov ameriškega trga, obvladovalo le še okoli 7 odstotkov trga, cena njihove delnice je bila najnižja, le slabih 60 centov. Leto zatem, natančneje 19. januarja 2012, je podjetje tudi uradno stopilo v postopek prisilne poravnave. Novo poglavje S to odločitvijo se je strinjalo celotno vodstvo podjetja, ki ta postopek vidi kot edino rešilno bilko za podjetje. V postopku prisilne poravnave Kodak prodaja, oziroma je že prodal, večino svojega lastništva, na čelu z okoli 1100 patenti, ki veljajo še za edino pravo vrednost podjetja. Dodatno je podjetje licenciralo še svoje ime oziroma blagovno znamko podjetju JK Imaging, katerih izdelki bodo zdaj nosili ime Kodak. Z zbranim kapitalom bodo poskušali poplačati vse dolgove, ki se jih je v letih nabralo za več milijard evrov. Če bodo uspešno izpeljali ta postopek, bodo lahko poslovali naprej; to naj bi se predvidoma zgodilo kmalu. V prihodnosti se namerava Kodak osredotočiti na tiskarski posel, pri katerem bo svoje izdelke in storitve prodajal zgolj podjetjem in ne končnim potrošnikom. In kljub težkim časom, ki jih prestajajo, zrejo v prihodnost zelo optimistično, saj nameravajo na tem segmentu v nekaj letih postati vodilni na trgu. Podjetje Kodak bo tako očitno le preživelo, a je zaradi popolnega prestrukturiranja podjetja, ki je posledica prisilne poravnave, za vedno izgubilo nekdanji čar in ugled. Toda Kodak je odlična podkrepitev reka, da prav nobeno podjetje ni preveliko, da bi propadlo. To še posebej velja za tehnološki trg, ki se dokaj hitro spreminja in razvija. Tiste, ki pri tem gledajo drugam ali si zatiskajo oči, skorajda vedno doleti huda kazen. M I M I 27

26 VKLOP I KOLUMNA Življenje po Snowdnu Široko prisluškovanje ameriške NSA že mesec dni vzdržuje zanimanje javnosti. Zdaj je, recimo, jasno tudi to, da NSA vsako leto nameni kar 250 milijonov dolarjev za slabljenje šifrirnih postopkov. Denar porabijo za vstavljanje ranljivosti v komercialne šifrirne sisteme ter vplivanje na specifikacije in standarde tehnologij za šifriranje na podlagi javnih ključev. Gorazd Božič, SI-CERT NSA in britanska GCHQ v sodelovanju z izdelovalci strojne in programske opreme poskrbita, da imajo odprta stranska vrata v razširjene protokole za šifrirano izmenjavo podatkov. Tiste, ki jih vsak dan uporabljamo tudi za nakupovanje po spletu in e-bančništvo. V dokumentih je navedeno, da gre za TLS/SSL, SSH, IPSec in različne rešitve VPN, internetno telefonijo»in še več.«kako je to mogoče? Najprej lahko izdelate šibke šifrirne postopke, ki jih znate že vnaprej razbiti ali zaobiti. To je težko, saj so ti algoritmi ponavadi javno znani in izpostavljeni presoji matematikov po vsem svetu, zato vas lahko razkrinkajo. Po drugi strani je res, da je NSA dolga leta veljala za močno avtoriteto na področju kriptografije in je tudi sama predlagala številne standarde, ki jih je sprejel ameriški inštitut NIST in so danes tudi v rabi. imeli pomisleke ob namestitvi? Dobro - vzemimo za primer raje openssl, ki verjetno poganja večino šifriranja v spletu. Cjevske kode je okoli vrstic. Med njimi so velike, skrbno sestavljene številčne tabele, ki so nujna sestavina uporabljenega šifrirnega algoritma. Pa zdaj najdite podtaknjeno spremembo entropije v njih, če znate. Vsej šifrirni kolobociji se izognete, če znate priti do vira komunikacije, se naseliti v sam računalnik in tam prestreči ključe. To boste naredili s posebno zlonamerno kodo, virusom, ki bo tarčo okužil. Če ga prej podpišete z ukradenim razvijalskim certifikatom, je vaš dostop do tarče še lažji, saj se bo virus, recimo, predstavil kot nadgradnja gonilnika. Kaže, da so v omenjenih tajnih službah počeli prav vse od naštetega. To zadnje smo, denimo, videli pri programu Stuxnet, ki je z okužbo nadzornih postaj» Vzemimo za primer openssl, ki verjetno poganja večino šifriranja v spletu. Cjevske kode je okoli vrstic. Med njimi so velike, skrbno sestavljene številčne tabele, ki so nujna sestavina uporabljenega šifrirnega algoritma. Pa zdaj najdite podtaknjeno spremembo entropije v njih, če znate. Vsi algoritmi na koncu živijo v kakšnem čipu, pogosteje pa so implementirani v programski opremi. Tu je druga točka napada. Prispevate lahko svoj del kode, ki je ravno prav pokvarjen. Toliko, da vam bistveno skrajša čas, potreben za dešifriranje sporočila (če ste NSA, imate doma namreč velikanski superračunalniški center). Ali pa kar neposredno stopite do izdelovalca in L ga s svojo avtoriteto prepričate, da vstavi stranska vrata za lov na teroriste v svoje izdelke. Že slišim zmagoslavne krike zagovornikov odprte kode, češ rešitev je prav pri njih! Tam je izvirna koda na voljo za pregled prav vsem in programerska skupnost bo zato v njej hitro odkrila napake in podtaknjene pomanjkljivosti. Po tej logiki odprtokodni programski paketi skoraj ne bi imeli več razpok v sistemu varnosti, a to še zdaleč ni res. Kdo pravi, da so vsi programerji odprtokodnih projektov vrhunski? Poglejte samo zgodovino vrzeli v PHP ali Joomli! Odprtokodni projekt je, recimo, tudi selinux, modul varnostnih izboljšav za jedro Linuxa, kjer je glavni razvijalec prav NSA. Se boste zakopali v izvirno kodo ali boste zaradi vseh člankov o NSA zdaj Windows leta 2010 uspešno izvedel fizične sabotaže Siemensovih centrifug za bogatenje urana v iranskem jedrskem programu. Virus je bil podpisan z veljavnima digitalnima certifikatoma podjetij Realtek in JMicron. Nekateri bodo seveda rekli, da so to vseskozi vedeli in da je vse to normalno delo tajnih služb. Tem ljudem ne verjamem prav zares. Ja, vsi smo leta govorili o programu prisluškovanja Echelon in ugibali, kaj od šifriranja lahko NSA razbije in česa ne. A vse do Snowdna nihče ni prišel na plan z jasnimi dokazi, da je kaj takega mogoče. Njegova razkritja nam spreminjajo perspektivo pogleda na omrežje in naše komunikacije v njem. Če se je najprej začelo majati zaupanje v dobroto internetnih velikanov, ki nam tako rekoč zastonj ponujajo vse te lepe oblačne storitve, se zdaj maje naše zaupanje v same tehnološke temelje komunikacijskih protokolov, ki so prav ustvarjeni za to, da skrijemo podatke pred nezaželenim prisluškovanjem. Vedno bolj razločen je občutek, da je za boj proti terorizmu sprejemljiva cena zloraba vseh nas. Sam pa sem se to poletje spominjal odgovora kriptografa in guruja informacijske varnosti Bruca Schneierja lani na konferenci Def Con 20. Na okrogli mizi so ga vprašali, kaj si misli o vabljenem predavanju direktorja NSA Keitha B. Alexandra dan prej, ki je bilo nadvse prijazno do hekerjev in všečno. Odgovor je bil kratek:»pa mu ja niste nasedli?!«28 I H I 02.13

27 K O L U M N A Sosedov novi audi V svoji karieri sem delal v nekaj slovenskih IT podjetjih, od startupov pa do za naše mere velikih podjetij. Trenutno delam v tuji korporaciji in veliko s tujimi podjetji in če razmišljam o tem, česa sem se v korporaciji naučil in kako so slovenska IT podjetja in IT oddelki drugačni od tujih, ugotavljam, da so težave, ki jih ima Slovenija kot država, natanko enake težavam domačih slovenskih podjetij. Matej Šmid Zapisano je le osebno opaženo povprečje in so zelo svetle izjeme, ki blestijo v svetovnem merilu. A na žalost lahko govorimo le o izjemah, IT podjetja in IT oddelkih v drugih podjetjih so pri nas zaspali. V»moji«korporaciji dobimo načrt dela, kratek seznam letnih ciljev. Pomembna podrobnost je ta, da je seznam enak po vsem svetu, razlikuje se le v točki ali dveh, ki poudarjata lokalne cilje. Nekajkrat na leto se preverja vmesni čas, pa ne toliko zaradi nadzora kot zato, da se pravočasno opazijo odstopanja, težave, morda nerealni cilji, in se ustrezno ukrepa. Vsak zaposleni se mora potruditi, da cilje doseže in postavljeni so tako, da jih lahko doseže vsak, če se le ne pripeti kaj nepredvidenega. Nekateri se odločijo, da se ustavijo že, ko je cilj dosežen in v žep pospravijo nagrado. Tisti, ki želijo več denarja, prepoznavnosti ali samo dela, so dodatno nagrajeni, če cilje presežejo, a je zasluga v zadnjih deset letih pa je, da so jim zvesti že dolga leta. Pod njimi se skrivajo trume mladih in ne več tako mladih zaposlenih. Nekaj dobrih, veliko povprečnih in marsikateri slab. Ti ne dobijo spodbude za trdo delo, saj ni videti načina, da se bo lestvici zaposlenih povzpnejo, nihče se ne umakne, nihče ne prestopi h konkurenci, šefi jih ljubosumno zadržujejo v podjetju ne glede na njihovo kakovost. Vodilni nimajo vizije, že zdavnaj so se izpeli in izpraznili baterije. V korporaciji, ki jo poznam, se zaposleni neovirano selijo med oddelki, prej ali slej morajo napredovati, drugače so v težavah. H konkurenci odhajajo, tako vodilni kot novinci, prav tako teče tok v drugo smer. Tako se selijo znanje, izkušnje, dobre in slabe prakse. Na koncu imajo vsi nekaj od tega. In smo pri odpuščanju - tabu temi slovenskega trga delovne sile. Po naše je vsaka prodajalka dobra prodajalka, vsak učitelj dober učitelj in skoraj vsak računalnikar boljši od nobenega računalnikarja. Trdim, da trg dela v Sloveniji ne deluje, prehodi med podjetji, menjava službe zaradi višje plače, višji položaji ali drugačne vizije so prej izjema kot pravilo. Zakaj večina ne spozna, da je najslabših nekaj zaposlenih odveč, da je denar bolje kot za njihove plače porabiti za nagrade uspešnih ali za iskanje drugih kadrov. V resnici to ni» V korporaciji, ki jo poznam, se zaposleni neovirano selijo med oddelki, prej ali slej morajo napredovati, drugače so v težavah. H konkurenci odhajajo, tako vodilni kot novinci, prav tako teče tok v drugo smer. Tako se selijo znanje, izkušnje, dobre in slabe prakse. tudi meja. Podjetje si ne želi, da bi se zaposleni slepo gnali za bonusi in ob tem škodovali stranki, podjetju ali si načeli zdravje. Ob koncu leta se potegne črta. Postavijo se novi cilji z majhnimi, a pomembnimi popravki in uskladitvami. Odpravijo se napačne ocene iz prejšnjega leta, previsoki cilji, določijo se novi poudarki in ples se začne znova. Na prvi pogled je videti okrutno in monotono, a meni se zdi, da so natančno postavljeni cilji odlična stvar, ki od zaposlenih zahteva samostojno in odgovorno delo. Sistem me še vedno motivira, saj kljub enotnim ciljem pušča dovolj svobode, da vsak najde svojo pot za dosego cilja. In če bi v naših državnih podjetjih, šolah, bolnišnicah, bankah in še kje vsaj nekoliko spodbujali storilnost in nagrajevali uspešnost, težav, ki jih imamo danes v Sloveniji, ne bi bilo. Težava, ki jo še opažam pri slovenskih podjetjih, je statičnost hierarhije. Lastniki so še vedno direktorji, in to vse od ustanovitve podjetja pred dvajset ali več leti. Obdani so z vodji oddelkov ali kakorkoli že kličejo svoje prve oficirje, ki jih poznajo že desetletja in so jim pomagali postaviti podjetje na noge ali bili njihovi sošolci, njihova najpomembnejša okrutno, temveč daje zaposlenim vedeti, da se delo in uspeh cenita, da je za delo v podjetju treba biti dober in da za lenuharje ni prostora. To bo motiviralo zaposlene in pritegnilo nove. Vsaka knjiga o nagrajevanju zaposlenih z veliki črkami nosi sporočilo, da višja plača ni nagrada, ki osrečuje dolgoročno. Zaposleni smo zadovoljni, če se počutimo cenjene in imamo občutek, da smo dosegli cilje - svoje in cilje podjetja. Jasno, ni vse rožnato in takšno delo ni za vsakogar. A saj tudi nogomet in balet nista. Če hočeš igrati ali plesati v najboljših okoljih, dobiti največje pokale in nagrade, se je treba zelo potruditi. Uspeh lahko dosežeš samo, če se zavedaš, da si sam odgovoren za svojo usodo, sam moraš ugotoviti, katera pravila igre ti odgovarjajo in katera ne, v čem si dober in v čem ne. A laže je tarnati nad premajhnimi plačami, predolgimi delovniki in bentiti nad krivicami, ki nam jih je zakuhal šef. To spominja na Slovenijo - tarnanje nad stanjem, oklepanje pravic, splošno malodušje in pregovorna slovenska lastnost - nevoščljivost.»poglej ga soseda, ima novega audija. Kaj je spet ukradel, da ga je dobil?«kaj pa, če ni nikomur kradel, kaj če trdo in pridno dela in je v svojem podjetju tako pomemben, da mu je podjetje dalo ta avto v uporabo? Ko bomo končno začeli razmišljati tako, bo vse in vsem bolje. M I M I 29

28 K O L U M N A Veliki met ali polom? Konec poletja je Microsoftu prinesel kup sprememb. Najprej je naznanil upokojitev dolgoletni karizmatični direktor Steve Ballmer, nekaj dni zatem pa so napovedali, da nameravajo prevzeti telefonski del družbe Nokia. Slednji korak sicer ni povsem presenečenje, a je kljub temu požel obilo komentarjev, od katerih pa je zelo veliko skeptičnih. V Microsoftu se torej obetajo korenite spremembe, da bi preprečili nadaljnje kopičenje težav, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj letih. Toda ali so izbrali prave adute, da bi se vrnili v prvo ligo tudi v časih mobilnih naprav? à Vladimir Djurdjič Zadnji meseci so bili za velikana iz Redmonda nedvomno precej travmatični. Prodaja okolja Windows 8 ne gre povsem po načrtih, njihov prvi neposredni poizkus prodora na področje tablic se je spremenil bržkone v polom. To je najbrž botrovalo odločitvi, da je Steve Ballmer napovedal upokojitev. Odločitev za nakup telefonskega dela družbe Nokia in kopice patentov s področja mobilnih tehnologij zato v marsičem ni presenečenje. Nekateri so potezo pričakovali že, odkar se je na čelo finske družbe zavihtel Stephen Elop, pred tem eden izmed direktorjev v Microsoftu. Kmalu po prevzemu je namreč razvoj in strategijo podjetja preusmeril na Microsoftovo mobilno platformo. Naredili so torej vse, da bi bil morebitni kasnejši prevzem enostaven in hiter. Toda ta strategija Nokie se ni izkazala za najuspešnejšo in prodajni rezultati so se še naprej zmanjševali. Prav tu morda leži glavni razlog, zakaj se je Microsoft za nakup odločil prav zdaj. Bilo je namreč zelo verjetno, da bo Nokio skušal prevzeti kdo drug in s denar pred obdavčitvijo. Kakorkoli že, gre za smešno nizko ceno, če upoštevamo, da so leta 2011 za Skype odšteli 8,5 milijarde dolarjev. Nokia je torej cenejša od Skypa! Videti je, da bo Microsoft skušal z nakupom Nokie rešiti še eno težavo. Po napovedi o upokojitvi Ballmerja bo na vrhu družbe zazevala praznina. Očitnega notranjega naslednika doslej ni bilo, Odprl se je torej lov na zunanje kandidate, med najbolj resnimi pa je bil še pred napovedjo prevzema Nokie prav Stephen Elop. Nekaj dni po nakupu finskega podjetja je Ballmer v intervjuju celo priznal, da osebno navija zanj, tako da vsaj tega dvoma ni več. Toda stvar še zdaleč ni gotova, saj mnogi niso navdušeni in celo nasprotujejo kandidaturi do pred kratkim prvega moža Nokie. Mnogi menijo, da je zastavil napačno strategijo in pripeljal velikana v položaj, ko je moral svoje jedro poslovanja odprodati. Kakorkoli že, naslednji direktor Microsofta bo imel vse prej kot lahko nalogo. Nekateri analitiki celo me-» Microsoft se je torej prilagodil strategiji glavnih tekmecev med mobilnimi napravami, Googlu in Applu. tem odrezal Microsoft od glavnega ponudnika platforme Windows Phone. Microsoft je torej ravnal preventivno. Uradno sicer trdijo, da s tem samo sledijo svoji na novo začrtani strategiji, po kateri poleg programske opreme vse bolj stavijo na ponudbo strojnih izdelkov pod lastno znamko. Toda odločitev, da prevzamejo kar dobrih (!) zaposlenih, se zdi kljub temu nenavadna. Tekmeci namreč za isto nalogo večinoma najemajo pogodbene izdelovalce, sami pa pretežno nadzorujejo le razvoj. Zanimivo bo tudi videti, koliko zaposlenih bo Microsoftu uspelo zadržati, zlasti iz razvojnih oddelkov. Microsoft se je torej prilagodil strategiji glavnih tekmecev med mobilnimi napravami, Googlu in Applu. Oba namreč ponujata vse, od programske do strojne opreme. Toda zgolj lastniški prevzem še ni jamstvo za uspeh. Sploh, če ti na tem področju manjka izkušenj. Zanimiva je še ena teorija, zakaj Nokia in zakaj prav zdaj. Kljub temu da se Microsoft spoprijema s težavami, ima iz preteklih letih še kopico prihrankov. Znano je, da ima večino denarja v tujini in ga ne prenaša v ZDA zato, da ne bi plačal visokih davkov. Zdaj so elegantno z denarjem v tujini kupili podjetje v tujini in se s tem ognili plačevanju ameriških davkov. Svojevrstno pranje denarja, torej. Učinek je menda naslednji: realni strošek kupnine je zgolj 4,5 milijarde dolarjev in ne 7,2 milijarde, kot je uradno objavljeno, saj je to nijo, da bo naslednjemu direktorju najbrž spodletelo, ne toliko zaradi lastnih sposobnosti, temveč zaradi okorele politike in organizacije v Microsoftu. Po svoje kandidatura Elopa daje slutiti, da bo strategija bolj nadaljevanje že znanega kot pa svež začetek na novo, z novimi pogledi. Ne smemo tudi pozabiti, da Microsoftova poteza z Nokio obenem ruši nekatere mostove. Zelo verjetno bo Microsoft razmeroma hitro izgubil druge partnerje na področju strojne opreme za platformo Windows Phone. Če bo ostal sam, se bo moral pravzaprav še krepiti, in tu pride na dan naslednja špekulacija: nakup Nokie morda ni zadnja taka poteza. Iz številnih virov je slišati, da kljub nakupu Nokie še naprej intenzivno razmišlja tudi o nakupu BlackBerryja. Ne smemo pozabiti, patenti so močno orožje in obubožan kanadski izdelovalec jih ima v svojem portfelju celo goro. Vse te poteze resda zvenijo zanimivo, a je vprašanje, kako iz vseh teh nakupov in sprememb skovati novo zgodbo o uspehu. Prebral sem šaljiv stavek, da sta Microsoft in Nokia ta hip videti kot»dva kamna, ki se objemata in želita ostati na površju vode«, in v tem je kanček resnice. Treba bo vložiti silno veliko energije, pokazati obilo poslovne spretnosti in imeti za nameček še precej sreče. Če kdo to zmore, zmore Microsoft, toda zmanjkuje mu časa. Konkurenti pa utegnejo zdaj še bolj zavihati rokave. M 30 I H I 02.13

29

30 I Z V I D N I C A llllllllllllllll ftlac LRfji ry Hub p Annie Matt P V P n Wa Melissa Dai MrihabnflNrt V3 1 Eric. Reyes airttujiy tuh j Kevin FlCOUl LQL T.iIIePIIIIJ MdrciaMarJ Mi r'j',vfr. l * ^ I Q5, ki ni Audi Tokratni Blackberry Q5 sodi v srednji cenovni razred. V njem bo poskušal tekmovati, med drugim, s pestrim naborom naprav z operacijskim sistemom Android.! B l a c k S e r r / 1 i 3 r f ] 4 _ i - 1 t t ~ W ft T v u I 0 p 11 f J 5 t / f F f j i.. S [1 ^ G H i K L <H3 7 S 9? f 1 f F. ftp # Z X C V a N M S.J m D L aj f lj-rh i l P 37 I Srednji otrok družine Z Začelo se je s telefonom Xperia Z, nadaljevalo z desetpalčno tablico Xperia Z tablet, zdaj pa smo priča šestinpolpalčni napravi Xperia Z Ultra. Dejstvo, da Ultra sodi med tablico in telefon, prinaša prednosti in slabosti. 42 I Prava mobilna pisarna? Uporabniki naprav z operacijskim sistemom Android smo Microsoftovo Pisarno težko čakali. Saj ne, da v priljubljenem Googlovem okolju ne bi bilo spodobnih programov za urejevanje besedila ali izdelavo preglednice, a prava stvar je čisto nekaj drugega, kajne? Žal ne. 32 I H I 02.13

31 NOVE NAP RAVE S Kitajskega z ljubeznijo Recimo bobu bob - telefon Oppo Find 5 je pri nas in v Evropi na sploh popolna neznanka. Tudi kitajsko podjetje Oppo ni ravno staro, ustanovljeno je bilo leta 2004, in je bolj znano po predvajalnikih blu-ray kot po mobilnih napravah. Pa vendar, telefon si velja ogledati, še več, kupiti! Uroš Kristan i smo ga naročili kar prek Oppove spletne trgovine, resda mal- M ce zadržano, toda po vseh prebranih opisih in videih je bilo jasno, da je zadržanost odveč. Oppo Find 5 ima v drobovju zelo solidno strojno opremo, s kateri se lahko primerja z najnovejšimi mobilniki, le da je skoraj polovico cenejši. V drobovju ima štirijedrni 1,5-gigaherčni procesor Snapdragon S4 Pro, ki sicer ni najnovejša generacija Snapdragonov, kot ga ima Samsungov paradni konj Galaxy S4, pa vendar dosega spodobne hitrostne rezultate. Oppo find 5 v testnem programu Antutu doseže približno pik, Samungov S4 Oppo Find 5 * Pametni telefon. Prodaja: europe.oppostyle.com. Cena: 429 EUR (32 GB), 399 EUR (16 GB). Izjemen zaslon, odzivnost, kakovost izdelave, cena. K Ne podpira LTE, ni v ponudbi naših mobilnih operaterjev, ni slovenščine, ni reže za kartice mikro SD. pa (naš S4 Google Play Edition, brez Samsungovega programja, pa ). Mobilnik ima impresiven petpalčni zaslon s polno ločljivostjo HD, ki pokriva telefon skoraj od roba do roba. V roki daje občutek zelo dobro grajene naprave, nismo opazili občutka cenene plastike. Za tako velik mobilnik je tudi dokaj tanek, saj na najdebelejšem mestu meri le 8,9 mm. Moti le položaj mikro vmesnika USB, ki je nameščen na spodnjem robu telefona, to nam je bilo včasih moteče. Ob prvem vklopu naprave se je na naše veliko presenečenje takoj prikazalo sporočilo o nadgradnji programske opreme. Oppo se je namreč zavezal, da bo ponudil stabilne različice svoje programske opreme vsaj enkrat na mesec, preizkusne različice pa na 14 dni. Do danes se tega držijo. Seveda smo v mobilnik namestili zadnjo preizkusno različico programske opreme, ki se ji v svetu Oppa reče Color Rom in trenutno temelji na različici Androida 4.2. Še več, Oppo dopušča nadgradnje telefona z različnimi ROMi, zato njihovi nalagalniki niso zaklenjeni, skupnost uporabnikov in dejavnost na njihovih forumih pa je zato vedno večja. Uporabniški vmesnik deluje nadvse tekoče in že tovarniško ponuja neskončno preoblek za vsak okus. Telefon uporabljamo približno pol leta in v tem času nismo opazili nobenega zatikanja, oz. kakršnihkoli težav pri delovanju. Brskanje po spletu je udobno in hitro. S fotoaparatom ločljivosti 13 megapik izdelujemo dobre slike, manjka (seveda) le optični zoom, kot ga imajo pravi fotoaparati. Fotoaparat je hiter, kamera pa poleg video snemanja pri polni ločljivosti HD omogoča tudi hitro snemanje s 120 sličicami na sekundo. Akumulator z 2500 mah zadostuje za dan intenzivne rabe, pri bolj konservativni rabi pa zdrži tudi več kot dva dni. V paketu s telefonom dobimo tudi dve nalepki NFC, ki ju lahko uporabimo za avtomatizacijo preklapljanja med profili in za zagon aplikacij. Oppo skrbi za dovršeno strojno in programsko opremo, obenem pa že snuje nove in vsaj zaenkrat noče spati na lovorikah. Za doseganje takih prodajnih rezultatov, kot jih dosegajo tekmeci, mu manjka le bolj agresivno trženje v Evropi in ZDA. Počasi, a vztrajno se neznane kitajske znamke dvigujejo in približujejo velikanom. Kaj to pomeni za trenutne velikane, glede na to, da je kitajski telefon»že po definiciji«cenejši, si najbrž že lahko predstavljamo. M Izbiramo med različnimi oblikovnimi temami. Priložene so značke NFC in program, ki jih zna uporabiti I M I 33

32 IZVIDNICA N O V E N A P R A V E Q5, ki ni audi Kanadski Blackberry se te dni spopada predvsem z iskanjem strateškega kupca oziroma investitorja, a umik delnic z borze ni povsem ustavil prodaje njihovih naprav. Tokrat preizkušeni model, imenovan Q5, sodi v srednji cenovni razred - v njem bo poskušal tekmovati, med drugim, s pestrim naborom naprav z operacijskim sistemom Android. Damjan Matičič Očitno se je začelo med izdelovalci pametnih telefonov oblikovati novo bojišče - trg s telefoni srednjega cenovnega razreda. To ne nazadnje potrjuje tudi nedavno izdani iphone 5C. Kanadčani so v napovedih modela Q5 obljubljali cenovno ugodnejšo napravo, ki naj bi uporabnikov ne prikrajšala za dobro uporabniško izkušnjo novega operacijskega sistema Blackberry 10 OS. Odločili smo se preveriti, kako dobro jim je uspelo. Telefon na prvi pogled deluje plastično, na voljo je v treh različnih barvah, naš preizkušeni aparat je žarel v rdeči. Na pogled bi napravo težko napačno razvrstili, saj je ohranila značilni videz robid". Pod pravokotnim, za dotik občutljivim zaslonom je mehanska tipkovnica. To, da ni vrstice z optično sledilno ploščico, nam daje vedeti, da nas bo pričakala nova različica operacijskega sistema, ki je omogočila uspešno združitev upravljanja prek zaslona in tipkovnice. Največje razočaranje aparata je kakovost mehanske tipkovnice, ki jo morda lahko pripišemo prav nižji ceni naprave (nekje je pač treba napraviti razliko, ki upravičuje nižjo ceno). Na sprednji strani bomo našli še manj zmogljivo kamero, ki jo na zadnji strani dopolnjuje takšna z ločljivostjo tipala 5 milijonov pik (Q10 se ponaša z 8 milijoni) in bliskavico. Pokrov na hrbtni strani tokrat, presenetljivo, ni snemljiv, na to nas opozori tudi nalepka. Prostor za kartico SIM in pomnilniško kartico je pod manjšim pokrovčkom ob levem boku, ki resnici na ljubo ob odpiranju ne deluje ravno kakovostno. Za žično povezljivost naprava uporablja vmesnik mikro USB, ftitjjh o s ir. i Auma Ha ti P*Ti* ih MrhiHGu LrtNnyn o bku r Ui tevhftflfttl LCLbmi*r*> k- MirtüV«* * ri- j ra l BlackBc«y Eu - m Q W E fl T ï U I O *- ' 4 t t / f ; f f - r n.1 r : i ir '! I K -. d!,! C V, u MM 1 '.. >.m f ft O operacijskem sistemu Blackberry 10 OS smo že pisali, tako pri preizkusu Q10 kot Z10, zato se tu ne bi spuščali v podrobnosti. Ponovimo le, da je omenjeni dolgo pričakovani sistem Kanadčane končno spet postavil ob bok drugim izdelovalcem. Poglavitna značilnost sistema je tako imenovan»hub«, ki na enem mestu združuje vso Vedno manjši tržni delež in posledično pomanjkanje razvijalcev dobrih aplikacij ostajata problem, ki ga bodo Kanadčani težko rešili. brezžično pa se zmore povezati prek vseh danes uveljavljenih možnosti. Strojna oprema v notranjosti je v primerjavi z dražjim Q10 oslabljena. Počasnejši procesor, z manj pomnilnika in nekaj manj podpornimi vezji, ne obljublja ravno primerljive hitrosti delovanja. In res se zdi, da je Q5 telefon, ki na poceni strojni opremi poganja odličen programski del. komunikacijo uporabnika, prek preproste zaslonske geste pa je vedno hitro dosegljiv. S prenovo jedra sistema je prišla tudi pohitritev delovanja osnovnih zmožnosti, kot so spletni brskalnik, predvajalnik video posnetkov in samo delovanje menujev. Tekoče delovanje je, presenetljivo, ostalo skorajda enako tudi na slabši strojni opremi, to je dodaten dokaz dobre izdelave programskega dela. Že omenjeno tipalo za zajem slik ne premore ločljivosti, primerljive z najdražjimi telefoni, a svoje delo kljub temu opravlja zadovoljivo. Uporabnike katerega izmed preteklih modelov istega izdelovalca zna celo presenetiti. Kanadčani so očitno končno ugotovili, da si uporabniki želijo ostrih slik tudi, kadar je glavni motiv oddaljen manj kot nekaj metrov. V nekaterih primerih se je zajem slik izkazal z boljšim barvnim razponom kot pri konkurenci, a kakovost v slabših svetlobnih razmerah še vedno zaostaja. Kljub temu, ali pa prav zato, ker je telefon namenjen drugačnim kupcem kot dražji poslovni modeli, je toliko bolj pereče vprašanje pomanjkanja aplikacij. Blackberry sicer navaja, da se njihova trgovina z aplikacijami polni, a hiter pogled na 20 najbolj priljubljenih aplikacij govori svoje. Ko se v vrhu znajdejo aplikacije, ki omogočajo zgolj menjavo zvonjenja v smešne zvoke ter menjavo barve utripanja ob novem sporočilu, si lahko ustvarimo precej dobro sliko o aplikacijah na dnu omenjenega seznama. Naprava torej svoje delo glede na ceno in ciljne kupce opravlja povsem spodobno, in naša edina resna pripomba se nanaša na neprepričljivo tipkovnico. A vedno manjši tržni delež in posledično pomanjkanje razvijalcev dobrih aplikacij ostajata problem, ki ga bodo Kanadčani težko rešili. Morda bo rešitev prišla s pravim strateškim partnerjem. M I Blackberry Q5 Pametni telefon. Operacijski sistem: Blackberry OS Pomnilnik: 8 GB, 2 GB RAM. Pomnilniška kartica: Mikro SD. Ločljivost zaslona: 720 x 720 pik. Krajevne komunikacije: Bluetooth 4.0, USB 2.0, WLAN b/g/n. Omrežja in frekvenčna območja: GSM/EDGE 850/900/1800/1900 MHz; HSDPA 900/2100 MHz; GPS. Izdeluje: Blackberry, Prodaja: Cena: 369 EUR. I l l l l ODZIVNOST UPORABNOST l l l l l l l l l l SPLOŠNI VTIS Blackberry OS 10, fotoaparat. K Pomanjkanje aplikacij, cenena plastika. 34 I H I 10.13

33 NOVE NAP RAVE Galaksija z oklepom Telefoni, ki so tako ali drugače odporni proti udarcem, vodi in prahu, so postali stalnica v ponudbi vseh izdelovalcev. Do nedavna so bili razmeroma grdi in so estetiko zanemarili zaradi debelejšega oklepa. Zadnja leta pa ni več tako. Anže Tom ic Trend robustnih pametnih telefonov višjega razreda je začela Sonyjeva Xperia Z, ki je poleg vodotesnosti ponujala tudi lepo oblikovanje. Tako smo prvič dobili v roke telefon, ki zavoljo varnosti pred elementi narave ni žrtvoval dovršenega videza. Pred tem smo bili vajeni predvsem naprav, kot sta bila Samsungov Xcover in Xperia Go, ki sta resda»odpornejša«, a bi jima težko dali pozitivno oceno za oblikovanje. Po svoje je bilo takšno stanje razumljivo, saj ohišje, obdano v gumijasto plast, pač terja svoj davek in forma je bila vedno prva žrtev. Še zdaleč pa to ni bil edini kompromis teh izdelkov. Največji problem sta bila glasnost slušalke in zvočnika, ki na marsikaterem takem telefonu nista zmogla oddati dovolj glasnega zvoka. Xperia Go je bila značilen zgled teh težav, saj je bilo z njo na ulici ob prometu praktično nemogoče govoriti, a je zagotavljala solidno odpornost proti naravi in padcem. Prav iskanje pravega težišča med robustnostjo in kompromisi pri delovanju je umetnost, ki so jo izdelovalci osvojili šele zdaj, ko so se osredotočili na višjecenovne modele. Samsungov tekmovalec sliši na ime Galaxy S4 Active, gre pa za rahlo spremenjeno osrednjo galaksijo S4. Medtem ko osnovni model za motor uporablja procesorsko enoto Exynos, je Active opremljen s procesorjem Snapdragon, ki računa pri 1,9 GHZ. Pomnilnika je v obeh telefonih dva gigabajta in Active je na voljo le s shrambo, ki šteje 16 gigabajtov. Seveda je mogoče v korejski maniri razširiti prostor s kartico mikro SD, ki jo vstavimo na zgornji zadnji strani telefona. Tam je tudi reža za kartico SIM in do nje pridemo tako, da odtrgamo del zadnje stranice telefona. Tu se že pozna prva zunanja razlika v primerjavi z osnovnim S4, saj sta zgornji in spodnji rob zadnje stranice odeta v trdo gumo, ki je za boljši vtis na telefon pritrjena z železnimi»žeblji«. Robova naj bi preprečevala hujše udarce ob tla in glede na goloto osnovnega modela zna guma preprečiti kak pok zaslona ob hujših padcih. Poleg boljšega preživljanja udarcev je Active odporen tudi proti prahu in vodi. S slednjo se spopada do enega metra globoko in je lahko potopljen 30 minut. Fotoaparat pozna funkcijo Aqua, ki naj bi podvodne slike dodatno izostrila, a se je poletje v času tokrat fizični zato, da jih je v vodi oziroma z rokavicami lažje pritisniti. Poleg gumba domov je mogoče pritisniti tudi gumb za nazaj in priklic menuja, ki sta na drugih Samsungovih telefonih večinoma gumba na dotik. Tako kot pri Xperii Z tudi Active z zvočnikom in slušalko oddaja zadosti zvoka, to je za vodotesne telefone nedvomen uspeh. Zvočnik na zadnji strani ni med močnejšimi, a je povsem zadovoljiv in mu je težko očitati tihost. Še največji kompromis, ki ga je deležen Active zavoljo robustnosti, je debelina. Ta je za nekaj milimetrov večja v vse tri razsežnosti in gre v primerjavi z osnovnim S4 za zajeten telefon, ki je težji za 20 gramov. 150 gramov sicer ni teža, ki je ne bi mogli nositi, a je v primerjavi z osnovnim modelom občutna. Najslabši del Activa je tako kot pri vseh Samsungovih telefonih androidna preobleka TouchWiz, ki je preveč kičasta in obložena z dodatnimi funkcionalnostmi, kot je na primer prižgan zaslon, dokler gledamo vanj. Problem je v tem, da večino teh inovacij v vsakdanji rabi ne uporabljamo, oziroma nanje čez čas pozabimo. Active je tako v osnovi debelejši S4, ki premore enako veliko baterijo, fizične androidne gumbe in nekaj zaščite proti padcem. Poglavitna razloga za nakup Activa sta tako dejstvo, da boste lahko poleti naredili nekaj slik pod vodo, in Prav iskanje pravega težišča med robustnostjo in kompromisi pri delovanju je umetnost, ki so jo izdelovalci osvojili šele zdaj, ko so se osredotočili na višjecenovne modele. preizkušanja že izteklo, tako da Samsungovih trditev ni bilo mogoče preveriti. Sicer pa je fotoaparat starejšega kova - ima 8 megatočk in tako ne gre za 13-megatočkovno tipalo, ki je v osnovnem S4. Slike na suhem so zadovoljive in izkušnjo dodatno izboljša možnost slikanja s fizičnim gumbom za spreminjanje glasnosti na strani telefona. Poleg omenjenega gumba za uravnavanje glasnosti in gumba za vklop so na prednji strani zaslona še trije fizični gumbi, ki jih osnovni S4 ne pozna. Gre za Samsungovo razporeditev androidnih gumbov, ki so odpornost proti mivki na plaži. Vse druge prednosti pa izniči že gumijast ovitek na navadnem Galaxy S4. M Samsung Galaxy S4 Active Telefon. Prodaja: Mobitel od 250 EUR naprej. Fizični gumbi, odpornost proti prahu in vodi K (do 1 meter). TouchWiz, debelina I M I 35

34 IZVIDNICA N O V E N A P R A V E Najcenejša Lumia Tokrat preizkušeni model je najcenejši in najmanj zmogljiv Nokiin telefon z oznako Lumia. Pred leti, ko je bila ločnica med pametnimi in manj pametnimi mobilnimi telefoni še bolj jasna, bi ga najverjetneje pripisovali k slednjim. A vendarle so nizko cenovne naprave tiste, ki Fince zadnja leta rešujejo pred potopom, zato uspeh tega aparata ne čudi. Damjan Matičič Nokia je, po zadnjih raziskavah sodeč, bolj ali manj zavzela trg telefonov z nameščenim operacijskim sistemom Windows Phone, njen tržni delež naj bi bil kar 85 %, sledi ji HTC z 11 %. In ravno pretekli mesec se je na sam vrh najbolje prodajanih naprav z omenjenim operacijskim sistemom (realno gledano, je ta trg še vedno razmeroma majhen v primerjavi s konkurenco) zavihtel ravno tokrat preizkušeni model Lumia 520. Tako velik delež prodaje je in ni presenečenje. Slednje seveda zaradi nizke cene (v prosti prodaji manj od 200 evrov, ob vezavah pa okrog 50 evrov), a po drugi strani je večina ljudi Microsoftov operacijski sistem pričakovala zgolj v dražjih, zmogljivejših napravah. A prihod manj zmogljivih (v zadnjem času je največ napovedi v tem segmentu s strani podjetja Huawei) dokazuje, da je operacijski sistem strojno precej manj zahteven kot, denimo, ios. Ob podrobnejšem ogledu vgrajene strojne opreme se nam je na trenutke zazdelo, da spet prebiramo dokumentacijo o modelu Lumia 620. Razlik v notranjosti je tako malo, da se zdi, da bo morebiten upad prodaje 620 prav zaradi cenejšega modela. Na prednji strani tako najdemo 4 palce velik (to je celo več od tistega v 620) za dotik občutljiv zaslon z ločljivostjo 480 x 800 pik, pod njim pa tri tradicionalne (nemehanske) tipke. Edini mehanski gumbi, ki jih bomo našli, so na desnem robu in rabijo za spreminjanje glasnosti, vklop naprave in proženje fotoaanten opazili hitro izgubo signala, kljub temu da so drugi, dražji mobilni telefoni še vedno imeli vzpostavljeno dobro povezavo. Med prednaloženimi aplikacijami bomo našli vse tipično pričakovane. Pregledovanju zemljevidov seveda rabi Nokiin izdelek, po novem imenovan HERE maps, ki je uporaben, predvsem z dodatnim programom HERE drive, ki rabi za dejansko vodeno Gledano od daleč, je Lumia 520 povsem soliden telefon, predvsem v tem nižjem cenovnem razredu. parata. Slednji gumb je na trenutke problematičen (z njim lahko vključimo fotoaparat tudi, ko je naprava zaklenjena), saj smo tu in tam potrebovali več kot en pritisk. Vgrajenega 8 GB pomnilnika lahko razširimo z dodatno kartico mikro SD, nekoliko okorno je le odpiranje samega ohišja (na prvi pogled se zdi, kot da se sploh ne odpre). Tipalo za zajem fotografij premore 5 milijonov pik. To je dovolj tudi za zajem videa v ločljivosti 720p. Žal na zadnji strani ne bomo našli bliskavice, to uporabnost fotoaparata precej zmanjša. Po dobrem tednu rabe smo imeli zgolj nekaj dobrih posnetkov. Težave so bile tako z ostrino (na prvi pogled posnetki resda delujejo ostro, a se ob podrobnejšem pogledu na računalniku izkaže drugače) kot z reprodukcijo barv. Posnetki, zajeti v slabših svetlobnih razmerah ali zaprtih prostorih, so slabi, ob mraku je, denimo, naprava povsem zatajila pri poskusu slikanja večjega poslopja (nikakor je nismo mogli izostriti, čas zajema pa je bil predolg za zajem z nečim, kar držimo v eni roki). Čeprav je Microsoft v zadnjem času precej izpostavil možnosti video klicev (prek storitve Skype seveda), na tej napravi ne bomo našli prednje kamere, zato takšni klici niso mogoči. Delovanje samega sistema je sicer tekoče, tudi poganjanje zahtevnejših aplikacij (kot so igre) zmore brez večjih težav. Morda najbolj opazno odstopanje od dražjih telefonov (poleg umanjkanja tipala NFC) je moč zaznati pri povezovanju z brezžičnimi omrežji WiFi. Vgrajen sprejemnik je očitno slabše kakovosti, saj smo ob nekoliko večji oddaljenosti od navigacijo. Čeprav je še vedno pod oznako beta, se je izkazal za uporabnega, tudi v naši okolici. Žal bodo nekateri uporabniki na zemljevidih zaman iskali napredne zmožnosti, ki jih ponuja, denimo Google Maps. Gledano od daleč, je Lumia 520 povsem soliden telefon, predvsem v tem nižjem cenovnem razredu. Ciljna publika te naprave je resda povsem drugačna kot pri modelu 920, a uporabnika kljub temu ne prikrajša za napredne zmožnosti. Ob koncu omenimo še v današnjem svetu eno najpomembnejših malenkosti: bateriji uspe brez težav zdržati ves dan intenzivne rabe, ob povprečni rabi sta med dvema polnjenjema minila celo skoraj dva dneva. M r Nokia Lumia 520 Pametni telefon. Operacijski sistem: Windows Phone 8. Pomnilnik: 8 GB, 512 MB RAM. Pomnilniška kartica: Mikro SD. Ločljivost zaslona: 800 x 480 pik. Krajevne komunikacije: Bluetooth 3.0, USB 2.0, WLAN b/g/n. Omrežja in frekvenčna območja: GSM/EDGE 850/900/1800/1900 MHz; HSDPA 900/2100 MHz; GPS. Izdeluje: Nokia, Prodaja: Simobil. Cena: 179 EUR, od 1 EUR naprej pri Simobilu. I l l l l Cena, Windows Phone 8. K I I ODZIVNOST UPORABNOST SPLOŠNI VTIS Fotoaparat, ni bliskavice, pomanjkanje aplikacij. 36 I H I 10.13

35 NOVE NAP RAVE Srednji otrok družine Z Začelo se je s telefonom Xperia Z, nadaljevalo z desetpalčno tablico Xperia Z tablet, zdaj pa smo priča šestinpolpalčni napravi Xperia Z Ultra. Dejstvo, da Ultra sodi med tablico in telefon, prinaša prednosti in slabosti. A n že To m i c Ob opisovanju katerekoli tablice, ki premore soliden fotoaparat, se obregnemo ob to, da slikanje s temi napravami v javnosti izpade čudno. Tu ne gre le za estetsko komponento tega početja, temveč za golo praktičnost, saj je nošenje desetpalčne naprave za potrebe slikanja potratno. K temu dodajmo še to, da nekatere tablice nimajo bliskavice, tipala pa so praviloma šibkejša kot pri telefonih. Ko pod našteto potegnemo črto, je slikanje s tablicami nesmotrno in bi lahko utonilo v pozabo. A ne bo. K ohranjanju tega početja bodo očitno pripomogli izdelki, kot je tokratna Xperia Ultra, ki zasedajo mesto med tablico in telefonom in jih je mogoče uporabljati kot obe napravi. Ultra tako premore mobilno anteno in režo za kartico SIM in omogoča klicanje ter pošiljanje sporočil SMS. Sonyjev izdelek tako nadaljuje tradicijo, ki jo je začela Samsungova serija telefonov Note, ki so prvi zajadrali v velikosti zaslonov nad petimi palci. Zaslon Ultre v diagonalo meri 6,4 palca, to je 0,7 palca manj kot prihajajoči Galaxy Note 3, a ta na videz majhna razlika v praksi pomeni precej večji zaslon in ne gre za tako majhno podrobnost. Enako vzporednico lahko povlečemo, če primerjamo Nexus 7 in ipad mini, kjer je razlika diagonale zaslona le 0,9 palca, a je v praksi očitno, za koliko večjo napravo gre pri Applovem izdelku. Sony se je tako s 6,4-palčnim zaslonom podal v neraziskane vode, saj so mere Ultre resnično na sredi poti med tablico in telefonom. Ko jo uporabljamo kot tablico, se redko zgodi, da hrepenimo po večjem zaslonu, in ko z njo kličemo, ni tako velika, da bi bila povsem neuporabna. Tu je treba omeniti, da naslonjena na uho kljub vsemu pritegne marsikateri pogled. Stopnja čudnosti ni tolikšna kot pri tabličnih fotografih, a tudi ni prav daleč. Velikost naprave še najbolj moti, ko jo damo v žep, saj je dovolj velika, da je občutek krhkosti večji. Ta občutek je predvsem posledica površine naprave, ki je dovoljšnja, da lažje pomislimo, da bi se zlomila, kot pri navadnem pametnem telefonu. Sicer gre zopet za zelo kakovostno izdelavo in Sony z industrijskim oblikovanjem serije Z postavlja standard, ki mu vzhodni izdelovalci težko sledijo. Spet gre za napravo, odporno proti prahu in vodi, ki pa kljub temu ne trpi za debelostjo in slabo slišno slušalko ali zvočnikom. Na zadnji strani je osemmegatočkovna kamera brez bliskavice, ki bo željo po slikanju vsaj malo omejila, saj so slike povprečne in predvsem v temnejših razmerah zelo zrnate. Večji zaslon terja tudi večjo procesorsko moč in Ultra ne razočara, saj jo poganja 2,2-gigaherčni štirijedrni procesor, ki z novim grafičnim procesorjem Adreno 330 skrbi za tekoče delovanje. Pomnilnika je 2 gigabajta in shrambe 16 GB, a jo je mogoče razširiti s kartico mikro SD. Zaslon sliko kaže v polni ločljivosti 1920 x 1080 in kljub matriki TFT riše ostro sliko s širokim vidnim kotom. Sama velikost Ultre omogoča tudi večjo baterijo, ki jo zaslon nedvomno potrebuje, in 3050 mah je dovolj, da ob zmerni rabi preživi ves dan. Pravzaprav glede na velikost baterije in zaslona zelo pozitivno presenetijo mere, saj gre za tanko napravo. Android je oblečen v Sonyjevo preobleko, ki operacijskemu sistemu ne dela težav. Prej omenjena strojna moč je povsem dovolj, da se naprava spopada z vsemi nepotrebnimi in požrešnimi dodatki, ki jih Sony dodaja Googlovemu operacijskemu sistemu. Še vedno gre za eno lepših androidnih preoblek, ki pa pretirava z gradniki in še vedno trpi za mlačnimi in neprepoznavnimi sistemskimi ikonami. Xperia Z Ultra je tako vmesni člen med polnopravno tablico in pametnim telefonom in če imate vsaj eno teh naprav, je nakup Ultre napaka, saj v tem primeru ne prinese ničesar novega. Za nekoga, ki bi rad v eni napravi združil večino prednosti telefona in velik zaslon, pa je Ultra lahko tisti izdelek, ki bo ta nakupu osmislil. Ker je dosti manjša od sedempalčne tablice in veliko večja od petpalčnega telefona, bo za nekoga, ki ima v mislih tak kompromis, lahko prava mana z neba. Koliko takih kupcev se bo našlo, pa je drugo vprašanje, saj bo večina ljudi ob govorjenju v tako veliko napravo kmalu izgubila pogum za klicanje v javnosti. Sumimo pa, da se bo tudi ta pogum očitno našel, kar slikanje s tablicami lepo dokazuje že kar nekaj časa. M 1 Sony Xperia Ultra Tablica/telefon. Prodaja: Še ni na voljo. Vmesni člen med telefonom in tablico... K... a to ne bo po okusu vsakogar I M I 37

36 IZVIDNICA I NOVE NAPRAVE Tranzistorja v omrežju Brezžične povezave so dandanes vsenavzoče, tako da skorajda ni mogoče kupiti opekača za vaflje, ki ne bi iz omrežja pridobival receptov in vam sporočal, kaj so zajtrkovali vaši prijatelji s Facebooka. Na srečo so tržniki začeli sodobne povezave uporabljati tudi za izboljšavo stoletne tehnologije - radia. V prejšnji številki smo preizkusili Philipsov Streamium, tokrat pa nadaljujemo z eno preprostejšo napravo in eno, ki je namenjena zahtevnejšim okusom. Marko Kovač Hama je nemški izdelovalec, ki se v zadnjih letih poizkuša tudi na področju zabavne elektronike. Črna škatla zaobljenih robov spominja na pohištvo iz sedemdesetih let, a ker je večina uporabnikov rojena veliko kasneje, malo zgodovinskega konteksta ne škodi. Škatla je opremljena preprosto - po en zvočnik na levi in desni strani, spredaj je enobarvni zaslon z vrtljivim večnamenskim gumbom, za zgornji strani pa je še prgišče samostojnih gumbov. Radiu je priložen še majhen daljinski upravljalnik, s katerim je upravljanje nekoliko hitrejše. Radio ob prvem priklopu v električno in brezžično omrežje začne posodabljati programsko opremo. Spletne radijske postaje lahko poiščemo na radiu ali prek posebne spletne strani, kar je nekoliko priročneje, pri tem pa lahko postaje izbiramo po žanru ali lokaciji. Radio je tudi odjemalec UPnP (in DLNA), zato lahko glasbo poiščemo tudi v krajevnih strežnikih. Sprejemnik predvaja skladbe bolj razširjene glasbene zapise (npr. mp3, wma, wav), iz neznanih razlogov pa ni hotel predvajati datotek flac. Zvok naprave je primeren velikosti. Pri nizki glasnosti je nekoliko preveč zamolkel, pri višji pa se spravi v red, čeprav o kakšnih pretresljivih nizkih in predvsem visokih tonih ni govora. A tak zvok se kar malo prilega r Hama IR200 Spletni radijski sprejemnik. Prodaja: Cena: 98,95 EUR. Stereo radijski predvajalnik s podporo UPnP. K Premalo dodelana programska oprema. tranzistorskemu (hipsterskemu?) značaju naprave. Šibka točka sprejemnika je slabo dodelana programska oprema. Radio glasbe ne zna predvajati brez drobnih premorov med datotekami, kar gre še posebej na živce ljubiteljem klasične glasbe in Pink Floydov. Tudi upravljanje radia ni enostavno, saj se po menujih sprehajamo kot po kakem rudniku in pot na površje zna biti dolga. Poleg tega je za navigacijo treba hkrati pritiskati gumbe na prednji in zgornji strani, to pa ni v pomoč že tako okornemu vmesniku, čeprav so gumbi hitro odzivni. Hama je septembra izdala tudi aplikacijo za androidne telefone, ki pa tudi še ne deluje. Zato upamo, da gre le za preizkus, ki bo kmalu primernejši za rabo. Kljub nekaterim napakam je Hama IR200 zanimiv nadomestek starega»tranzistorja«, ki ga imate v kuhinji ali spalnici. V skrajnem primeru vam lahko še vedno služi kot ura z alarmom in vremensko napovedjo. Logitech UE Smart Radio Logitechovki Squeezeboxi za prenos glasbenih datotek so bili precej priljubljeni med ljubitelji glasbe, zato je bila lanskoletna odločitev o opustitvi precejšen šok. Linija UE naj bi bila znanilka novih časov, čeprav Logitech ne ponuja namenskega UE medijskega strežnika. Smart Radio je zaobljene, a prijetne oblike. Prednji del naprave si delita zvočnik in barvni zaslon z gumbi za upravljanje. Težko bi rekli, da je upravljanje intuitivno - tipke so nekoliko samosvoje razmetane, vmesnik pa je le počasi odziven. Zgolj nekoliko prijaznejša je aplikacija za pametne telefone. Pri predvajanju glasbe je mogoče izbor določiti glede na žanr, leto, izvajalca ipd., a uporabnik kaj kmalu porabi več časa za obračanje gumbov kot poslušanje glasbe, sploh če glasbena zbirka ni primerno urejena. Prednost Logitechovega sprejemnika je vgrajen akumulator, ki omogoča, da sprejemnik odklopimo iz napajanja. A pozabite, da Logitech UE Smart Radio Spletni radijski sprejemnik. Prodaja: Cena: 188 EUR. Napreden spletni radijski predvajalnik. K Poseben medijski strežnik, nepodpora nekaterim storitvam v Sloveniji. bi ga odnesli na piknik, saj za predvajanje glasbe (tudi shranjene krajevno) potrebuje povezavo v splet. Sprejemnik sicer lahko deluje tudi v zvočniškem načinu, a smiselnosti takega početja glede na ceno ne vidimo. Radijski del deluje zelo dobro in hitro pridemo do želene postaje. Sprejemnik podpira tudi nekatere spletne storitve (npr. Spotify in last.fm), ki pa pri nas niso na voljo, a ni cena sprejemnika zategadelj nič manjša. Radio ne ponuja podpore ne UPnP ne DLNA, temveč zahteva svoj strežniški program, ta pa se razlikuje od različice za Squeezebox. Strežniški program je zaenkrat uradno namenjen le računalnikom (Windows ali OS X) in peščici razmeroma dragih medijskih strežnikov. Večina naprav NAS, ki podpirajo starejšo različico, z novejšo po slabem letu dni (še?) ne deluje, to pa ni ravno zaupanja vredno. Med preizkusom se je dobro odrezala brezžična povezava, saj je z nepretrgano povezavo omogočila širok obseg rabe. Žal to pomeni, da bo akumulator prazen precej hitreje kot v deklariranih šestih urah. Prijetno je presenetil bogat zvok, kljub temu da prihaja le iz enega zvočnika. A zdi se, da tudi Logitech ni prepričan, da je napredek dober, saj so v napravo vgradili možnost, da se prelevi v dobri, stari sprejemnik squeezebox. M 38 I H I 10.13

37 NOVE NAP RAVE Ogenj z manjšim ekosistemom Amazon in Kobo se že ves čas lovita in prehitevata na področju e-bralnikov. Enako tekmovalen duh se je zdaj preselil tudi na področje tablic, kamor je z izdelki Kindle Fire prvi stopil Amazon, zdaj pa ima svojega konkurenta tudi Kobo. A n že To m i c Amazonove tablice so narejene kot naprave, na katerih uživamo v vsebinah, ki nam jih ta spletni trgovec prodaja. Vse njihove tablice poganja zelo spremenjena različica Androida, katerega uporabniški vmesnik ima bore malo skupnega z golo Googlovo različico tega operacijskega sistema. Za ameriškega uporabnika spletne trgovine Amazon je poceni družina tablic Fire smotrn nakup, saj je vsebin, ki jih ponuja Amazon, zelo veliko. Poleg zajetne knjižnice knjig sta tu še glasba in video, ki za količino knjig ne zaostajata dosti. Prav knjižnica vsebin je tisto, kjer Arcu zmanjka sape, saj Kobo v svoji spletni trgovini ponuja le knjige. Sicer so se razvijalci Arca držali Amazonovega recepta in r Kobo Arc Vmesnik za branje, izdelava. K Pasica s priporočili. je sprememb več, kot si jih privoščijo drugi izdelovalci. Kobova preobleka temelji na velikih mapah, v katere so tematsko postavljeni programi. Največ dela je šlo seveda v bralne pripomočke, ki so narejeni domiselno in pregledno. Tako imamo gradnik z bližnjico do knjige, ki jo trenutno beremo, poleg pa so še podatki o prebranih straneh, koliko časa Za ameriškega uporabnika spletne trgovine Amazon je poceni družina tablic Fire smotrn nakup, saj je vsebin, ki jih ponuja Amazon, zelo veliko. Tu Arcu zmanjka sape, saj Kobo v svoji spletni trgovini ponuja le knjige. knjigo že beremo in koliko časa jo bomo še brali. Druge mape so namenjene družab- nim omrežjem, video in zvočni zabavi ter brskanju po spletu. Preobleka je narejena dobro in zatikanj ni zaznati, tako da še najbolj moti spodnji del zaslona, kjer je pasica s priporočili, ki je nikakor ni mogoče umakniti. K tekočemu delovanju pripomore Android 4.1.1, ki ga poganja 1,5-gigaherčni dvojedrni procesor z gigabajtom pomnilnika. Čudežev pri igranju iger sicer ne gre pričakovati, a za branje je to zelo solidna tablica. dostavili tablico, ki jo poganja preoblečena različica Androida. Ne gre za tako drastično preobrazbo kot pri Amazonovih izdelkih, a Tudi pri izdelavi se Kobo ni izneveril, saj so materiali odlični in oblikovanje všečno. Malce razočara le zaslon, ki je kar konkretno vdrt v ohišje. To smo očitali že Kobovim e-bralnikom, vendar je ta greh pri tablici resnično nepotreben. Prijetno presenetita zvočnika na spodnji prednji strani, ki že s samo lego na napravi zagotavljata močnejši zvok. Arc je tako solidna tablica za branje, a nič več kot to, in v ta namen se je bolje odločiti za e-bralnik. Za isto ceno lahko kupimo e-bralnik Kobo Glo, kjer je uporabniški vmesnik še bolj preprost, baterija zdrži več tednov in oči zaradi e-črnila ne trpijo. M I M I 39

38 I Z V I D N I C A N O V E N A P R A V E llllllllllllllll Drugo cestno oko V avtomobile se seli vse več elektronskih pripomočkov. Med tistimi, ki jih izdelovalci še ne vgrajujejo serijsko, so pa vedno bolj priljubljeni med uporabniki, so vsekakor tudi t. i. avto kamere. Vozniki se za njihovo namestitev odločajo iz različnih razlogov, bodisi zaradi snemanja lastne vožnje (in vragolij) bodisi zaradi večjega občutka varnosti (s kamero imajo pri roki dokaz, kaj se je dogajalo na cesti). Preverili smo, kako se avto kamera obnese v praksi, in jo primerjali s sorodnimi aplikacijami, ki jih lahko namestimo v pametne telefone in te spremenimo v podobne naprave. Miran Varga Na preizkus smo dobili avto kamero AKG-100, ki velja za enega zmogljivejših modelov na domačem trgu, njen prodajalec pa celo navaja, da gre za trenutno najbolj razširjeno avto kamero v Sloveniji. Po tehnični plati ji ne moremo prav veliko očitati, saj podpira zajemanje video posnetkov v polni visoki ločljivosti (Full HD 1080p), za razliko od cenejši izdelkov pa ima tudi vgrajen sprejemnik signalov GPS, kar njeno funkcionalnost dodatno razširi. Tako kamera v vsakem trenutku zazna premikanje (ali stanje) vozila in njegovo hitrost, vse to pa si uporabnik lahko po koncu snemanja tudi ogleda v namenski aplikaciji na računalniku. Video zajem lahko poteka v različnih ločljivostih, datoteke pa se shranjujejo v zapis.mov na kartico vrste mikro SD (za višje ločljivosti je priporočljiva raba hitrejših kartic, npr. Class 10). Kakovost video posnetkov (snemamo lahko tudi zvok) pri dnevni svetlobi je dobra, ponoči pa se kljub štirim diodam LED znatno poslabša. Kamera sicer podpira t. i. snemanje v zanki, kar pomeni, da zna ob pomanjkanju prostora na kartici samodejno izbrisati/prepisati starejše posnetke. Zelo dobrodošel del opreme je pospeškomer, ki ob nenadnem pojemku ali pospešku (beri: udarcu ob trku), torej nesreči, shrani in obenem zaščiti posnetek pred izbrisom. Ta posnetek lahko nato s kartice zbrišemo le ob priklopu kamere na računalnik. V kamero je vgrajeno tudi tipalo gibanja, ki lahko rabi kot sprožilec video nadzora parkiranega vozila. K sreči pozna različne stopnje občutljivosti, vsem pa je skupno to, da se snemanje sproži razmeroma hitro. Pomanjkljivost takega početja je seveda hitro prazna baterija (majhna baterija zadostuje le za slabe pol ure snemanja) in pa izpostavljenost kamere tatovom - s svojimi zunanjimi merami, zlasti nosilcem, je namreč ni moč enostavno skriti v vozilu. Ob namestitvi v vozilo kamero povežemo z 12 V napajalnikom, ki skrbi za njeno stalno napajanje, ob zagonu motorja pa poskrbi, da kamera samodejno začne snemati. Kamera AKG-100 lahko deluje tudi kot fotoaparat, pri čemer je ločljivost posnetkov 5 milijonov pik (ločljivost fotografij pa do 2592 x 1944 pik). Kakovost fotografij je v primerjavi s fotografijami boljših pametnih telefonov ali žepnih fotoaparatov zgolj povprečna, vsekakor pa bo zadovoljila uporabnike, ki želijo ob morebitnih težavah hitro nabrati»dokazno gradivo«. Videoposnetke in fotografije lahko pregledujemo na majhnem zaslonu (vsega 3,8 cm diagonale), še bolje pa se obnese povezava z računalnikom (USB) ali digitalnim televizorjem (izhod Zelo dobrodošel del opreme je pospeskomer, ki ob nenadnem pojemku ali pospešku (beri: udarcu ob trku), torej nesreči, shrani in obenem zaščiti posnetek pred izbrisom. AKG-100 Avto kamera. Izdeluje:»Kitajci«. Prodaja: Cena: 159 EUR. Nabor funkcij. K Cena. mikro HDMI). Pohvalno so v škatli priloženi prav vsi kabli in slovenska navodila. Avto kamera ali pametni telefon? Prva prednost aplikacij, ki znajo pametni mobilnik spremeniti v avto kamero, je seveda cena, saj lahko najdemo več brezplačnih primerkov. V Monitorju smo jo zato primerjali z zmogljivostmi preproste aplikacije AutoKam, ki zna prav tako izkoristiti v telefon vgrajeni modul GPS in zbirati dodatne informacije o vožnji. Še več, ponuja tudi več informacij o cesti, po kateri vozimo. Kakovost posnetkov bo seveda odvisna od uporabljenega telefona, a bodo vsaj zvečine primerljivi oziroma boljši od majhne avto kamere. Zato pa širokokotna leča kamere s svojim 140 stopinj obsegajočim vidnim kotom omogoča bistveno širši pogled na dogajanje kot objektivi pametnih telefonov. Tudi ergonomija vakuumskega nosilca je bistveno boljša (bolj prilagodljiva) kot pri univerzalnih ali namenskih nosilcih za mobilnike (ti pač zvečine ne predvidevajo snemanja dogajanja za hrbtom naprave). Del dodane vrednosti kamere je vsekakor program DataKam Player, ki ob zagonu prikaže kar štiri področja informacij - poleg samega predvajanja posnetka (v največjem oknu) imamo ob desni strani še možnost ogleda zemljevida prevožene poti (ter pregleda in urejanja datotek), pod posnetkom pa se odvija prikaz hitrosti in podatkov senzorja gibanja. Kamera AKG-100 s ceno 159 evrov ni prav poceni, saj se na domačih in tujih spletnih tržnicah najdejo tudi cenejši, a funkcionalno primerljivi izdelki. V bran ji sicer lahko zapišemo dobro založenost z opremo (poleg nosilca prejmemo vse potrebne kable in slovenska navodila), škoda le, da ni poslovenjena tudi programska oprema za pregled in obdelavo posnetkov na računalniku. M 40 I H I 10.13

39

40 IZVIDNICA I NOVI PROGRAMI Prava mobilna pisarna? i Uporabniki naprav z operacijskim sistemom Android smo Microsoftovo Pisarno težko čakali. Saj ne, da v priljubljenem Googlovem okolju ne bi bilo spodobnih programov za urejevanje besedila ali izdelavo preglednice, a prava stvar je čisto nekaj drugega, kajne? Žal ne. Kot različici za Windows Phone in ios tudi androidno obarvani Office potegne kratko. Poglejmo si, zakaj. Boris Šavc Brezplačna aplikacija Office Mobile za delovanje potrebuje naročnino na Microsoftovo spletno storitev Office 365. Namestitev 50 MB velikega paketa v izbrano mobilno napravo z Androidom na srečo ne šteje med kvoto petih dovoljenih naprav, kolikor jih predvidevajo pogoji naročnine na Office 365. Mobilni Office zahteva vsaj Android 4.0 (Ice Cream Sandwich) in vsebuje Word, Excel in PowerPoint, ki zadostujejo za osnovno urejanje in hitre popravke na poti. Po prijavi nas pozdravi seznam nedavno odprtih dokumentov iz oblačne shrambe SkyDrive. Med različico za ios in Android ni bistvenih razlik. Osrednji del uporabniškega vmesnika zasedajo trije gumbi. Poleg nedavno odprtih dokumentov je tu še gumb Open, ki nam omogoča odpiranje datotek glede na mesto, kjer so, SkyDrive je privzeta izbira in v računalniku dodan dokument se na telefonu zahvaljujoč Microsoftovemu oblaku prikaže hitreje kot inflacija v nekdanji Jugoslaviji. Pod zadnjo možnostjo se skriva ustvarjanje novega dokumenta. Pod zavihkom New so zbrane predloge Wordovih in Excelovih datotek, predstavitve PowerPoint žal ni mogoče spočeti. V celoti gledano ima Office Mobile dober uporabniški vmesnik, ki pa mu manjka ščepec sodobne magije (npr. geste). Med posameznimi komponentami Mobilne Pisarne vodi urejevalnik besedil. Mobilnim napravam je Microsoft namenil precej okleščeno različico programa Word. Zaman smo iskali naprednejša orodja. Trije osnovni načini olajšajo sprehod po aktivnem dokumentu, iskanje besed/besednih zvez in urejanje izbranega odseka. V načinu urejanja nam je omogočeno dodajanje komentarjev, oblikovanje in spreminjanje velikosti pisave (krepka, poševna, podčrtana, prečrtana, pobarvana). Wordu manjkajo slogi, iskanje s samodejno zamenjavo besedila, sledenje narejenim spremembam, oblikovanje odsekov, izdelava seznamov in delo z grafiko. Vse našteto, razen slogov, imata na primer Googlov Quickoffice in najbolj priljubljena androidna pisarna, Office- Suite Pro. Nadalje so tu preglednice, ki jih z mobilnim Excelom lahko za silo urejamo in oblikujemo. Celici lahko določimo vrsto in barvo, ne moremo pa izbrati poravnave. Začuda je onemogočeno združevanje celic, ki ga zmore celo Google Drive. Za grafični prikaz celic je poskrbljeno, ena vidnejših zmožnosti je čarovnik za izdelavo grafa. Najbolj omejen del Mobilne Pisarne je program za urejanje predstavitev. Power- Point je na poti uporaben zgolj za urejanje besedila in opomb, saj do oblikovanja in postavljene grafike na izbrani predstavitvi nimamo dostopa. Še več, z mobilnim PowerPointom predstavitev sploh ne moremo ustvarjati. Hude omejitve, ki jih OfficeSuite Pro in Quickoffice ne poznata. Primerjava z drugimi rešitvami na trgu O mobilnih pisarnah v reviji redno pišemo, tu in tam pa naredimo tudi celosten pregled teh pripomočkov, zato lahko z gotovostjo trdimo, da Microsoftova pisarna ne sodi v vrh izbire, sploh ne na napravah z operacijskim sistemom Android. Odjemalec za Microsoftovo storitev Office 365 je še najbolj podoben Googlovemu programu Drive, ki ima prav tako vgrajeno osnovno delo z dokumenti in preglednicami. Googlova aplikacija omogoča enostavno oblikovanje celic in omogoča krajevni prenos dokumentov, a ji na drugi strani manjka pomoč pri vnosu formul v preglednico. Nobene od omenjenih aplikacij ne priporočamo, saj je v mobilnem svetu dovolj alternativ, ki bodo zlahka zadostile še tako zahtevnemu pisunu na poti. Med drugim velja omeniti brezplačni Polaris Office, program z največ zmožnostmi Documents To Go in priljubljeno izbiro OfficeSuite Pro, ki ima najboljši uporabniški vmesnik, odlično podporo in ravno pravšnje število uporabnih pripomočkov. Ob naštetih ne gre pozabiti že omenjenega programa Quickoffice, ki ga je lani prevzel Google. Spletni velikan ima z njim bržkone smele načrte, zato ga nikakor ne smemo odpisati. M r Office Mobile za Office 365 Mobilna aplikacija. Prodaja: Microsoft, Google Play. Cena: Brezplačno. Uporabniški vmesnik, vpetost storitev SkyDrive in SharePoint. K Ne podpira vseh aplikacij Officea, zahteva naročnino in povezavo s spletom, okleščeni PowerPoint, aplikacija ni prilagojena tablicam. V mobilnem Excelu pozdravljamo pomoč čarovnika za izdelavo grafov. Urejanje besedil v Microsoftovi Mobilni Pisarni je enostavno in učinkovito. Manjkajo pa naprednejša orodja in za dotik prilagojeni priboljški (npr. geste). 42 I H I 10.13

41 NOVI PROGRAMI PDF na steroidih Ukrajinsko podjetje ABBYY obvladuje področje tehnologij optičnega prepoznavanja dokumentov in zajema podatkov. Po zaslugi naprednih lingvističnih tehnologij, ki kot ene redkih obvladajo tudi slovanske jezike, si je pridobilo obilo privržencev v državah Južne in Vzhodne Evrope. Z novim programskim paketom ABBYY PDF Transformer+ pa želi podjetje dokazati, da je moč tudi z dokumenti PDF ravnati tako ali bolje kot z večino drugih digitalnih dokumentov. Miran Varga Zapis PDF velja za enega najbolj priljubljenih formatov zapisa v računalniški industriji, saj ga uporabniki uporabljamo tako za branje, ustvarjanje kot tudi deljenje vsebin z drugimi. Z vidika razširjenosti po svetu je celo bolj priljubljen kot Microsoft Word, predvsem za branje, pri ustvarjanju pa je še veliko rezerv. Ne nazadnje uporabniki precej dokumentov ustvarimo v različnih programih in shranimo v zapis PDF tudi zato, da jih drugi uporabniki ne spreminjajo več. Program ABBYY PDF Transformer+ obljublja kar petkrat več funkcionalnosti kot povprečni programi za delo z dokumenti PDF, zato smo te trditve preverili tudi v praksi. Da v ABBYYju mislijo resno, je dokazalo že odpisanje dokumenta PDF, v katerem je bila kot slika skenirana stran iz revije. Po zaslugi v program vgrajenega optičnega prepoznavanja dokumentov smo takoj lahko uporabili iskanje dela besedila. Omenjeno opravilo in dokument sta se zdela ravno pravšnja za preizkus možnosti urejanja, v našem primeru zamenjavo besedila, ki smo jo v načinu urejanja enostavno opravili - kot bi to počeli v katerem izmed okenskih pisarniških paketov. Vnašanje tekstovnih polj v dokument je prav tako enostavno, pri čemer nam uporabniški vmesnik omogoča vse osnovne in kakšno naprednejšo manipulacijo besedila. Med slednje vsekakor sodi možnost (tudi samodejne!) izbire barve ozadja za besedilo. Seveda lahko v dokument vstavimo tudi druge elemente, npr. slike. Iz dokumentov PDF lahko po zaslugi zmogljivega optičnega prepoznavanja celo pobiramo vsebine. Največji napredek je viden na področju tabel, kjer zdaj dejansko dobimo uporaben izdelek, ki ga je moč nato še obdelati. Pri obdelavi skeniranih vsebin bo marsikateri uporabnik vesel tudi možnosti prepoznave in shranitve besedila (skupaj z dokumentom), pri čemer PDF Transformer+ pozna kar 189 svetovnih jezikov. Žal jih uporabniški vmesnik, ki je ukrojen povsem po zadnji modi, ki narekuje uporabo traku in zgovorne ikone, kar vsekakor pozdravljamo, pozna precej manj, le 14. Med njimi seveda ni slovenščine. Se pa zato uporabniški vmesnik odkupi s preglednostjo, saj kombinacija ukaznega traku in levega stolpca z izbiro»orodjarne«omogoča intuitivno delo, ki ga bo večina uporabnikov hitro osvojila. Nadgradnje je bil deležen tudi del, namenjen vnašanju oznak in komentarjev, saj lahko digitalni dokument opremimo z vrsto različnih štampiljk po zgledu dejanskih dokumentnih tokov in dokumentnih sistemov (pregledal, popravil, potrdil, končna različica, preteklo ipd.). S časovnim žigosanjem je zagotovljena sledljivost različic dokumenta in popravkov. V slogu naprednega ravnanja z dokumenti je pripravljen tudi del, namenjen zaščiti, saj jih lahko opremimo z večstopenjskimi gesli, digitalnim podpisom... Pri analizi preteklih rešitev so v ABBYYju ugotovili, da si uporabniki zelo želijo funkcij enostavnega združevanja dokumentov, in so takšna opravila poenostavili do obisti. Tako lahko v programu PDF Transformer+ z vsega nekaj kliki dokumentu PDF dodamo celoten ali del drugega dokumenta, vanj skeniramo strani ali pa poženemo nalogo, ki bo združevala tipske dokumente. Še več - v dokument PDF lahko zelo enostavno združimo številne druge dokumente (praktično vse, ki jih program odpre, tudi paket Microsoft Office). Tudi z morebitno zamenjavo strani v dokumentu ni skorajda nič dela. Pri shranjevanju dokumentov imamo poleg varnost J^j zapisa PDF na voljo pester nabor drugih zapisov (poleg pisarniških paketov izstopajo zapisi v obliki vse bolj priljubljenih elektronskih bralnikov knjig). Če se odločimo za shranjevanje v PDF, pa lahko izberemo želeno stopnjo stiskanja vsebin. Zelo dobrodošla novost je, denimo, pošiljanje dokumentov po e-pošti neposredno iz aplikacije. Kako zelo v ABBYYju verjamejo v svoj novi izdelek, dokazuje tudi to, da je program PDF Transformer+ na voljo za 30-dnevni brezplačni preizkus kar v polni funkcionalnosti, no, edino s to omejitvijo - le malo koga bo zmotila - da je enkratna obdelava dokumenta omejena na 50 strani. Uporabniki, ki veliko delajo z dokumenti PDF, jih predvsem urejajo, bodo namreč zlahka odšteli 70 evrov za programsko orodje, ki jim bo prihranilo obilo časa. M 1 ABBYY PDF Transformer Urejevalnik datotek PDF. Izdeluje: Prodaja: Cena: 70 EUR. Vrsta funkcij, ki jih pri delu z dokumenti PDF doslej K nismo poznali. Uporabniški vmesnik ne zna slovensko. I I M I 43

42 IZVIDNICA I NOVI PROGRAMI Brezplačna zaščita pred NSA Zadnji dogodki v zvezi z vohunjenjem ameriške agencije NSA so zopet načeli vprašanje zasebnosti v internetu. V to domeno nedvomno sodi tudi zasebnost spletne pošte, ki je poleg spleta najbolj razširjena storitev interneta. A n že To m i c Bržkone najbolj znan sistem za šifriranje spletne pošte je PGP, o katerem smo v Monitorju že večkrat pisali, in začetki Prety Good Pirvacyja segajo v davno leto Medtem ko je PGP prerasel v konkretno podjetje, ki ga je nazadnje kupil Symantec, je slabih petnajst let na voljo tudi brezplačna alternativa GnuPG. Ta je na voljo za več platform in mi se bomo tokrat igrali z okensko različico, ki v obliki programa Gpg4win premore tudi grafični vmesnik. GnuPG tako kot PGP deluje po načelu javnega in zasebnega ključa, ki si ju uporabnik ustvari sam. Javni ključ si lahko nato delimo s komerkoli in ga pošljemo tudi agenciji NSA. Za varnost skrbi zasebni ključ, ki pa ga zadržimo le zase, saj lahko le lastnik zasebnega ključa dekodira sporočila, ki so bila zaklenjena z javnim ključem. Preden se lotimo rabe, je treba omeniti, da je najbrž najlažja implementacija sistema GnuPG za navadne smrtnike prek Mozillinega odjemalca spletne pošte Thunderbird. Šifriranje spletnih sporočil večjih ponudnikov, kot je Gmail, je sicer mogoče, a se zanaša na razširitve za brskalnike, ki pa niso najbolj zanesljive. Trenutno je dokaj stabilna razširitev Mymail-Crypt for Gmail, ki smo jo preizkusili kot drugo. GnuPG smo sprva preizkusili v navezi s prej omenjenim Thunderbirdom, ki pa ni edini člen v verigi, ki ga je treba namestiti. Poleg moramo namestiti še Gpg4win in razširitev za Thunderbird, Enigmail. Slednjo namestimo tako, kot nameščamo razširitve v brskalniku Firefox, saj Thunderbird temelji na isti arhitekturi. Do te točke je namestitev dokaj neboleča in Thunderbird bo ob pomoči Enigmaila sam zaznal program Gpg4win. V Thunderbirdu nato nastavimo svoj poštni naslov in iz zavihka poženemo čarovnik, ki nas bo peljal skozi stvaritev javnega in zasebnega ključa. Čarovnik v našem primeru na dveh različnih računalnikih ni deloval, tako da smo ključa naredili neposredno v grafičnem vmesniku Gpg4win, ki sliši na ime Kleopatra. Iz Kleopatre smo tako certifikat s ključi izvozili in ga uvozili v Gnu- PG, tam ga je nato videl tudi Enigmail. Nato smo na elektronski naslov, katerega javni ključ smo imeli, naslovili sporočilo, ki je v jedru vsebovalo naslednji stavek,»tekst, ki se ga ne bo dalo brati.«(glej sliko 1.) Sporočilo smo pred pošiljanjem šifrirali z javnim ključem. Na tem mestu povejmo še, da je treba v Thunderbirdu izklopiti formatiranje jezika HTML v sporočilih, drugače sporočilo ni več tako varno. Prejemnik sporočila na svoj poštni naslov dobi povsem običajno sporočilo, ki pa namesto stavka»tekst, ki se ga ne bo dalo brati«vsebuje naključno nametane znake (glej sliko 2). Prejemnik lahko nato s svojim zasebnim ključem sporočilo dekodira in vidi stavek»tekst, ki se ga ne bo dalo brati.«za naslednjo implementacijo GnuPGja smo uporabili razširitev za Chrome Mymail- Crypt, ki zna kodirati in dekodirati kar v samem brskalniku. V nastavitvah razširitve naredimo javni in zasebni ključ in ju uporabljamo prek gumbov, ki jih razširitev doda v Gmailu uporabniški vmesnik (slika 4). Uporabniški vmesnik razširitve je razdeljen v zavihke, ki so dokaj pregledni in menuji so preprosti. Sistem vendarle terja nekaj privajanja in preden v glavi osvojimo koncept zasebnega in javnega ključa, vse skupaj traja nekaj časa. Tako z navezo Thunderbird/Gpg4win/ Enigmail kot z razširitvijo Mymail-Crypt je šifriranje preprosto, ko vse skupaj nastavimo. Nastavitev je z Mymyilom dosti lažja, a je zanašanje na razširitve v tem primeru dvorezen meč, saj je zaradi sprememb Gmaila že marsikatera ugasnila. Treba se je pač zavedati, da Googlovi roboti preberejo vsa naša sporočila, da lahko njihovi algoritmi nato dostavijo poosebljene oglase. Iskalni velikan tako nima vzpodbude, da bi šifriranje vsebin neposredno podpiral. S Thunderbirdom je zgodba povsem drugačna, saj Mozilla stavi na to, da njihove izdelke uporabljate tudi zato, ker vam Googlov sistem ne diši. Za konec pa še nelagodno dejstvo, da je NSA do podatkov prišla tudi takrat, ko so ljudje uporabljali PGP ali GnuPG. Tega ni storila s superračunalniki, ki bi razbili zaščito, temveč se je na»alternativne«načine dokopala do zasebnih ključev ali pa sporočila prestregla pred šifriranjem. M r GnuPG Programsko šifriranje Kje: gnupg.org, gpg4win.org. Thunderbird: mozilla.org/sl/thunderbird Mymail-Crypt: Chrome Webstore Cena: Vsi programi so brezplačni. Ko programe enkrat nastavimo, delujejo. K Nastavitev ni preprosta. 44 I H I 10.13

43 NOVI PROGRAMI Preprost odgovor Odprta narava modernih namiznih operacijskih sistemov omogoča življenje raznovrstnim programom, ki sistemu dodajo kakšno manjkajočo funkcionalnost. Tu in tam smo tako priča skupkom kode, ki odgovarjajo na zelo preprosta vprašanja. A n že To m i c Stream What You Hear (SWYH) je program, ki rešuje preprost problem pošiljanja zvoka, ki ga slišimo na eni napravi, v zvočnike druge naprave. To dosega z uporabo standarda DLNA, ki ga podpira večina današnjih naprav, ki jih je mogoče priklopiti v domače omrežje. Obe napravi morata biti povezani v isto domače omrežje in naprava, ki bo zvok predvajala, mora podpirati standard DLNA. Drugi pogoj pravzaprav ni nujen, saj je dovolj, če je mogoče na napravi, ki bo zvok predvajala, odpreti spletno stran. SWYH namreč omogoča pošiljanje zvoka tudi prek protokola http. To je v praksi videti tako, da nam program posreduje povezavo, ki jo nato v brskalniku odpremo na napravi, ki bo predvajala zvok. Vse upravljamo prek ikone v orodni vrstici, ki z desnim klikom razkrije preprost menu. Na prvem zavihku progam prikaže vse naprave v omrežju, ki jim lahko pošilja zvok. Naslednji zavihek razkrije povezavo za poslušanje zvoka prek protokola HTTP in možnost snemanja vsega, kar slišimo na računalniku. Slednja funkcionalnost se dobro obnese in po končanju snemanja lahko posnetek shranimo v datoteko mp3. Na menuju je na voljo tudi možnost preklopa pošiljanja zvoka v formatu mp3 ali wav, prav tako lahko nastavimo kakovost mp3 zvoka in določimo specifična vrata, prek katerih bomo pošiljali zvok. Prva naveza na našem preizkusu sta bila namizni računalnik, ki je zvok pošiljal, in večpredstavni priključek WD TV Live, ki je bil priklopljen na TV sprejemnik. Pošiljanje zvoka je bilo neboleče in se je bolje obneslo v formatu wav. Res je prihajalo do zamika, tako da je zvok na TV sprejemniku zaradi poti skozi predpomnilnik zamujal kako r Stream What You Hear Program za pošiljanje zvoka. Kje: streamwhatyouhear.com. Cena: Brezplačno. Deluje. K Nič. sekundo, vendar je bilo to pričakovano in ne gre za pomanjkljivost, saj zaradi zamika pri poslušanju nismo prikrajšani. Ko smo zvok zaslišali na TV sprejemniku, smo ga lahko v Oknih utišali, ne da bi utišali TV sprejemnik; obeh naprav torej ni treba poslušati hkrati. Druga naveza sta bila namizni računalnik in prenosnik, ki je zvok sprejemal prek prej omenjene povezave in tudi v tem primeru se je zvok prenašal brez težav. Razvijalec SWYH nenehno posodablja in razvija, na svoji spletni strani pa omogoča tudi doniranje. Če se boste znašli pred težavo, ki vam jo bo rešil SWYH, le kliknite gumb za donacijo. M Mobilna knjižnica Knjižnice so ustanove, ki zagotavljajo, da je čtivo v njih vselej na voljo vsakomur. Odlična zamisel, ki se je izkazala v praksi. V sodobnem, informacijskem času knjižnice svoje poslanstvo opravljajo še uspešneje, v Sloveniji zahvaljujoč sistemu COBISS/OPAC. Slednji nam je poslej na voljo tudi na telefonih. Boris Šavc Pravi knjigožeri kljub priročnosti elektronskih knjig še vedno raje posegamo po fizičnih bukvah. Težko je reči, zakaj. Vsekakor je naša strast pogubna za denarnico in neprijazna do prostora, v katerem živimo. E-knjige so cenejše in se ne pajdašijo s prahom na domačih policah. Čeprav smo jih v določenih primerih (npr. na potovanjih) pripravljeni posvojiti, za redno druženje z njimi ne maramo. Zato težava ostaja. Zagato največkrat rešujemo z rednimi obiski knjižnic. Zaradi socialistične naravnanosti teh ustanov nam njihove knjige ne trgajo hrane od ust, Poleg knjig zna mcobiss iskati tudi med revijami, časopisi in optičnimi nosilci, ki jih ponuja izbrana knjižnica. obenem pa doma potrebujemo prostora zgolj za pet ali šest kosov, saj nam jih v knjižnici več naenkrat nočejo dati. Ko izposojene naslove preberemo, jih vrnemo in vzamemo nove. Čtivo iščemo, ga rezerviramo in podaljšujemo (tudi) z bibliografskim sistemom COBISS/OPAC. Pred kratkim je izšla virtualna knjižnica Slovenije mcobiss, ki mobilnim napravam (ios, Android) omogoča povezavo s sistemom COBISS/OPAC. Z aplikacijo uporabnik od vsepovsod in vselej dostopa do informacij v več kot štiristo slovenskih knjižnicah. Osrednja zmožnost programa je vsekakor iskanje želenega čtiva. Iščemo lahko po posameznih knjižnicah, oddelkih znotraj njih, naslovu, avtorju ali vnesenih ključnih besedah. Program nam omogoča shranjevanje priljubljenih knjižnic skupaj s prijavnimi podatki, izdelovanje seznama priljubljenih knjig in pregled naslovov po množičnosti izposoje. Poleg knjig zna mco- BISS poiskati tudi revije, časopise in DVDje. Izposojeno gradivo si z aplikacijo lahko podaljšamo. Za lažje delo s knjigami je v program vgrajena podpora bralniku črtnih kod Barcode Scanner. M r mcobiss Mobilna aplikacija. Prodaja: IZUM, Google Play, Apple appstore. Cena: Brezplačno. Mobilni dostop do sistema COBISS/OPAC. K Občasni hrošči I M I 45

44 IZVIDNICA I NOVI PROGRAMI Mobilni Chrome proti Firefoxu Bitka med spletnimi brskalniki se seli z namizja med mobilne naprave. Ker Apple in Microsoft svojemu operacijskemu sistemu prilagata spodobna brskalnika in obenem otežujeta delo tekmecem (Google je taktiko povzel šele nedavno), je boj najsrditejši na področju Androida. V spopadu se pomerita znani imeni. Boris Šavc Precej vode je preteklo pod Tromostovjem, odkar je Mozilla svetu predstavila odlično orodje za pohajkovanje po spletu. Firefox je bil hiter in učinkovit, še pomembneje, uporabnikom, sitim Microsoftovega Internet Explorerja, je ponudil dostojen nadomestek. Uspeh je bil huronski. Upravitelji v podjetjih so sitnim uporabnikom, ki privzeto nasprotujejo spremembam, množično vezali ikone IE na datoteko firefox.exe, zato ni čudno, da je Lisička hitro postala priljubljena izbira večine internetnih vandrovcev. Žal se zgodovina ponavlja in Firefox je na namizju postal to, kar je bil včasih Internet Explorer. Poplava pobeglih uporabnikov je precejšnja, zajezil jo je Googlov Chrome. Če se je Firefox na namizju (navidez) vdal, pa je stanje pri udinjanju mobilnim uporabnikom povsem drugačno. Oba brskalnika sta pri telefonih in tablicah še kako dejavna in vsak od njiju ima dobre in slabe lastnosti, zato je prav, da si ju pobliže ogledamo. Googlov brskalnik Chrome na poti do src uporabnikov ni naletel na večje ovire. S storitvami, med katerimi vodijo iskalnik Google, elektronska pošta Gmail, prevajanje Translate, oblačna shramba Drive in mobilni operacijski sistem Android, mu je stranke hitro uspelo prepričati, da na trgu ni boljšega. Ni presenečenje, da Googlovo iskanje najhitreje in najučinkoviteje deluje prav znotraj brskalnika Chrome. Med nizke udarce sodi tudi odločitev, da mobilni operacijski sistem Android od različice 4.1 (Jelly Bean) privzeto uporablja Googlov brskalnik. Mobilni Chrome se sicer odlično sinhronizira z drugimi različicami, ki jih uporablja posameznik. Z enim računom imamo tako na vseh napravah enake zaznamke in celo odprte zavihke. V pravem pomenu trditve nam omogoča, da brskanje s telefona nadaljujemo v računalniku. Zmožnost Incognito nam zagotavlja visoko stopnjo zasebnosti, prvovrstna podpora tehnologiji HTML5 pa zagotavlja podporo v spletne strani vgrajenim video posnetkom. Flasha Chrome, skladno z Googlovo politiko, od Jelly Beana naprej ne r Chrome Hitrost, sinhronizacija, zasebnost, večpredstavnost, K geste, uporabniški vmesnik. Sistemsko požrešen, okleščen glede na namizno različico, ni podpore Flashu. r Firefox Razširitve, podpora Flashu, način za (+ kasnejše) K branje, zmožnost Do Not Track. Počasnejše delo z večpredstavnostjo, zamudnejša nastavitev sinhronizacije. dovoli. Odličen uporabniški vmesnik se najbolje izkaže pri delu z zavihki, med katerimi je moč preklapljati tudi s prstno telovadbo (ali nagibanjem telefona). Gesti z leve ali desne strani zaslona nas v hipu prestavita na prejšnji ali naslednji odprti zavihek. Firefox je že spočetka brez podpore velikana (kot jo imata Internet Explorer ali Chrome), zato si je prislužil sloves postopoma in z dejanji. Namesto praznih obljub je uporabnikom postregel s hitrostjo, enostavnostjo, priročnostjo in varnostjo. Mobilna različica ne razočara, vidi se, da Mozilla na hitro rastočem trgu pripravlja vrnitev v velikem slogu. Firefox je žal na voljo zgolj za operacijski sistem Android (Chrome tudi za ios), v katerem pa uspešno meša štrene tudi največjim. Odličen je za preprostejše strani, pri bogatejših, z večpredstavnostjo okičenih vsebinah pa ga Chrome prehiti. Podpira Flash, a je treba ustrezen vtičnik pred uporabo ročno namestiti, saj je Google tehnologijo že pred časom deportiral s tržnice Play. Med vidnejše posebnosti brskalnika sodijo iskanje s čim manj tipkanja Awesome bar, učinkovit seznam priljubljenih spletišč Awesome screen ter način za lažje branje Reader mode. Mobilni Firefox pozna varovanje zasebnosti Do Not Track in podpira razširitve z dodatki. Odličen uporabniški vmesnik mobilnega spletnega brskalnika Chroma zares zasije pri delu z zavihki. Način za lažje branje je priročno orodje za težke odjemalce spletnih vsebin. Žal ne deluje na vseh spletnih straneh. Zmagovalec? Izbira brskalnika je tudi na mobilnem področju stvar osebne naravnanosti. Dejstvo je, da ob privzetih brskalnikih (Samsung, HTC) nobeden od njiju ni slaba izbira. Chrome je hitrejši in ima privlačnejši uporabniški vmesnik, Firefox pa namenja nekoliko več poudarka varnosti in z bralnim načinom (tudi za kasnejše branje) razvaja ljubitelje črk. M 46 I H I 10.13

45 NOVI PROGRAMI Hiša v dlani Ljubljanska Hiša eksperimentov je zanimiv in hvalevreden poskus tehničnega opismenjevanja naše mladine, zato lahko le pohvalimo zamisel, da se je del nje preselil tudi na naše pametne telefone. Matej Šmid Hiša eksperimentov v stari Ljubljani je kraj, kamor smo z naraščajem že nekajkrat zašli. Otroci so si jo zapomnili kot nekaj zanimivega in zabavnega, obenem pa se tudi še česa naučijo. Polna je eksperimentov, ki jih lahko otroci (no, prav, tudi odrasli) sami sprožijo in opazujejo rezultate. Ogledajo si lahko, kako poenostavljeno je videti razpad radioaktivnega izotopa, uživajo v raznih optičnih iluzijah, v peščenih modelih, ki jih podira voda, navsezadnje se lahko tudi uležejo na fakirsko posteljo in se čudijo, da jim žeblji kože niso niti opraskali, kaj šele, da bi jo prebodli. Aplikacija Hiša eksperimentov, ki je na voljo za Android in ios, ni tako globoka, mišljena je kot dodatek, ki ga bodo najverjetneje uporabljali predvsem tisti, ki so v»pravi«hiši že bili. Verjetno najzanimivejši del aplikacije je tisti, ki omogoča neposreden nadzor nad (žal le nekaterimi) eksperimenti v hiši - da, po telefonu lahko dejansko v živo spremljamo video posnetek dogajanja»na terenu«. Kako se majhni (foto občutljivi) robotki gibljejo glede na to, kako jim s tipkami na telefonu premikamo luč, kako vrtimo ploščo, ki nam grafično prikazuje Pitagorov izrek, kako se vrteča se vetrnica v odvisnosti od hitrosti utripajoče svetlobe navidezno ustavi in še kaj. Takih nadzorljivih eksperimentov ni veliko, a so zanimivi. Seveda pa jih lahko nadzorujemo le takrat, ko jih v živo ne uporablja kateri izmed»živih«obiskovalcev Hiše. Morda je to najbolje početi ob urah, ko je Hiša zaprta. Drugi deli aplikacije so manj ambiciozni, a uporabni. Tako je na voljo nekaj zapisov z eksperimenti, ki se jih otroci lahko lotijo doma, izberemo lahko celo nekaj lokalnih igric (npr. igra, ki uči ločevanje odpadkov). Celotno grafično podobo aplikacije krasijo res odlične Kosove risbice, ki otroka pritegnejo, enak učinek ima tudi izbran jezik, ki poskuša včasih zapletene fizikalne pojave predstaviti na zabaven način. 1 Hiša Eksperimentov Aplikacija za Android in ios. Kje: Google Play in Apple appstore. Koliko: Brezplačno. Odlična zamisel, odlične Kosove risbice. K Premalo intuitivna, s premalo opisi delovanja same aplikacije. Žal aplikaciji manjka nekaj več dela na oblikovanju in prijaznosti delovanja, videti je, kot da so bili programerji najeti na hitro, da se je z izdelavo mudilo (mimogrede, aplikacija je sofinancirana s strani Evropske unije). Včasih ni najbolj jasno, kam nas bo pritisk na določeno ikono pripeljal (e-ksperimenti ali eksperišmenti?), prav tako niso najbolj logična navodila oz. vidni gumbi, na katere lahko pritiskamo s prsti. Tudi danes že obvezni gumbi za deljenje (česarkoli, lahko tudi le reklame za aplikacijo, če ne že samih eksperimentov) skorajda ne bi smeli manjkati. Pohvalno pa je, da je aplikacija na voljo tako v slovenščini kot angleščini, navsezadnje je namenjena tudi obiskovalcem»prave«hiše, saj si lahko z njo z branjem kode QR o eksperimentu preberemo kar na telefonu. Kakorkoli, Hiša eksperimentov se je z aplikacijo preselila v navidezni svet telefonov, kar je zagotovo pravi korak, še posebej, če je le prvi izmed mnogih. M Nadzor nad eksperimentom, ki vizualno razloži Pitagorov izrek. S tipkama vrtimo okroglo ploščo. S tipkami premikamo fotoobčutljive žužke, tako da jim premikamo/usmerjamo lučko. Lokalno se lahko poigramo z ločevanjem smeti I M I 47

46 MOBILNO I NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu in iphonu Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu. Androidni Boris Šavc in jabolčni Jure Forstnerič Ultimate custom widget (UCCW) Predrugačenje sistema po lastnih željah je ena glavnih privlačnosti operacijskega sistema Android, zato ne moremo mimo nadvse priljubljenega in učinkovitega pripomočka UCCW. Evomail - Modern Mobile (Še en) inovativen pristop k elektronski pošti. Evomail se za sveti gral (beri: prazen nabiralnik) trudi z gestami za brisanje, arhiviranje, označevanje in spanje prejetih sporočil. Quip (Preview) Quip je testni program z novim pristopom urejanja besedil, ki se odlikuje z brezšivnim sodelovanjem naprav z Androidom, operacijskim sistemom ios in drugimi računalniki. Digg Spletni veteran Digg se je nedavno kot feniks dvignil iz pepela in ponudil učinkovit način spremljanja spletnih zanimivosti. Ob odsotnosti Google Readerja mu morda (zopet) uspe. Ansa Ansa je razširjen Snapchat. Gre za neposredno sporočanje, ki za seboj ne pušča sledi. Kot se v Snapchatu fotografije uničijo same, Ansa po ogledu samodejno izbriše celoten pogovor. mcobiss Slovenska virtualna knjižnica, ki mobilnim napravam z ios in Androidom omogoča prilagojen dostop do bibliografskega sistema COBISS/OPAC. Več o njej v razširjenem članku. Simplenote Automattic, podjetje v ozadju priljubljenega WordPressa, je tudi na Androidu predstavilo svojo vizijo preprostih, z vsemi napravami, ki jih imamo v lasti, sinhroniziranih zapiskov. C Anw * Own ^ ril d 16:5? Ji U L 'JI T LamCan CJ >Qi SIFFIP LR H.L.IRL'ISIS If Ii-1 Sinter w DUftQftloi lillnrijie SLW Thtarpr CamCam - Selfies & fun photos! Zamisel fotografskega pripomočka CamCam je preprosta, ob fotografiranju izbranega motiva s prednjo kamero zajame še izraz na fotografovem obrazu in ga združi s primarno sliko. SleepBot - Sleep Cycle Alarm Popolnoma svež sledilec spalnih navad je preoblečen v elegantno obleko, sestavljeno iz budilke, zaznavanja gibanja, snemalnika zvoka in privlačnih grafov, ki nam izdajo tudi najmanjšo nočno skrivnost. Music Maker Jam Starosta programskega glasbenega ustvarjanja Magix predstavlja novo glasbeno skrinjico, ki je začetnikom na voljo brezplačno. IQ Test - Ultimate! Plačljivi test inteligence je dober tako za kratkočasenje kot za dejansko preverbo sogovornikovega (ali lastnega) uma. Dungelot Raziskovanje naključno ustvarjenih temnic je z odličnim nadzorom igre Dungelot nadvse zabavno in globoko. Naj vas navidezna enostavnost ne zavede! MJIMill^ll;zl=ILPpEl!!ri1!El^llllllllEprri!i= h Prime Mover Telovadna aplikacija Prime Mover se od tekmecev razlikuje po osredotočenosti na usmerjeno vadbo. Manj poudarka je sledenju posameznikove dejavnosti. Simon The Sorcerer Dvajset let stara avantura čarodeja Simona je s prilagojenim nadzorom in videzom danes enako sveža in zabavna, kot je bila v naši mladosti. Disney Princess: Story Theater Story Theater je digitalna igrača za ustvarjanje lastne zgodbe. V različici Princess so dežurne igralke Pepelka, morska deklica Ariela in zverinska nevesta Bella. Na tržnici Play najdemo tudi različico z junaki risanke Toy Story. LEGO DUPLO Train Nova zabavna stvaritev pod znamko LEGO DUPLO meri na strojevodje od dveh let naprej. 48 I H I 10.13

47 NOVO NA iphonu Mailbox Alternativni program za elektronsko pošto, ki olajša in pohitri delo. Trenutno podpira le Gmail, podpora drugim platformam naj bi bila na voljo kmalu. Vine Na hitro Vine pogosto opisujejo kot Twitter za video - omogoča zajem, obdelavo in deljenje kratkega videa, kjer je omejitev šest sekund. Photo Reflection Preprost program, s katerim lahko na svoje fotografije dodamo zanimiv odsev, omogoča pa tudi nekaj različnih učinkov in popravkov končnih fotografij. On this day Zanimiv koledar, s katerim si lahko ogledamo, kaj vse se je dogajalo na določen dan v zgodovini. Za več informacij zajema tudi bralnik za članke iz Wikipedije. T Google Earth Digitalni globus sveta je na računalnikih dobro znan, je pa na voljo tudi za naprave ios. V zadnji različici je dobil podporo tudi Street View, s katerim se lahko sprehajamo po različnih mestih. T Screen Lock Free Aplikacija, ki ponuja dodatno stopnjo zaščite za izbrane datoteke (fotografije, video posnetke, beležke, stike), lahko prek kode ali prek vzorca. A to B: Ljubljana Navigacijska aplikacija, ki nas vodi po Ljubljani z javnimi prevoznimi sredstvi, torej poleg hoje še z avtobusom in sistemom BicikeLJ. Learn German - Wie Geht's Za vse, ki se učijo nemščino ali pa potrebujejo le hiter pregled koristnih fraz, je ta program zelo dobra in prijazna izbira. Pons slovar Domača zbirka slovarjev, v kateri najdemo dvojezične slovarje za angleščino, nemščino, italijanščino in španščino. Potrošnikov SOS Program Zveze Potrošnikov Slovenije vsebuje informacije o pravicah potrošnikov pri nakupih in nasvete, kako ravnati pri uveljavljanju pravic. Movie Trailers Lite Aplikacija, s katero smo vedno na tekočem o novih filmih, ki so šele na poti v kino. Poleg predogledov (trailerjev) imamo tudi povezave do drugih virov (Wikipedija, IMDB). Groove Racer Prisrčna in preprosta dirkalna igra slovenskih avtorjev, kjer vozimo različna vozila po malemu morju različnih prog. Thermometer Preprosta aplikacija, ki nam glede na lokacijo GPS poda temperaturo in druge vremenske podatke, od relativne vlažnosti pa do hitrosti in smeri vetra, stopnje oblačnosti itd. Reiner Knizia's Medici Predelava priljubljene namizne igre oblikovalca Reiner Knizia, kjer prevzamemo vlogo enega izmed članov srednjeveške družine Medici in si izbarantamo pot do zmage. Rivals for Catan Različica igre Settlers of Catan s kartami za dva igralca. Tako kot v izvirniku gradimo naselja, ceste in mesta, zraven pa kupujemo tudi trgovske ladje in heroje. Stickman Downhill Arkadna igra, v kateri vozimo gorsko kolo čez drn in strn. Igra se lahko pohvali s prikupno, na roke narisano grafiko, paziti pa moramo na natančno vožnjo, sploh ko pridemo do različnih skakalnic I M I 49

48 F O K U S P O S L O V N I P R O J E K T O R J I lllllllllllllll

49 POSLOVNI PROJEKTORJI Čar velikih predstavitev V poslovnem svetu je ugled podjetja ali poslovnega subjekta izrednega pomena. Na stranke in poslovne partnerje je namreč treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je zato pomembna tako vsebinsko kot praktično - sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je preprosto bolj impresivna. 52 I Koraki do zadovoljstva 54 I Preizkušeni modeli 62 I Pogled v laboratorij 62 I Zlati Monitor 63 I Tabela izdelkov Miran Varga Vzgornjih vrsticah si lahko preberete temeljni razlog za nakup projektorja, ki bo svoje delo opravljal v poslovnem okolju. A projektorji imajo še celo vrsto drugih prednosti, predvsem pa so ena najbolj cenovno dostopnih možnosti, če želimo sliko prikazati na dolgi diagonali in si jo deliti z večjim številom ljudi, bodisi s strankami bodisi z zaposlenimi. Projektor tako prinaša udobnejše spremljanje vsebin, ki si jih lahko ljudje tudi laže zapomnijo (v primerjavi z zrenjem v manjši računalniški monitor ali televizor). Da je področje poslovnih projektorjev še kako živo, dokazuje tudi tokratni preizkus, na katerem se je med seboj»udarilo«kar 14 projektorjev z najrazličnejših cenovnih in zmogljivostnih segmentov. Izpostavimo lahko, da sicer ponudba na trgu obsega več deset aktualnih modelov, zato si danes vsako poslovno okolje omisli projektor, ki mu bo razmeroma pisan na kožo in bo razveseljeval tako zaposlene kot obiskovalce. Zelo dobrodošla informacija za večino uporabnikov poslovnih projektorjev je še ta, da so lahko zelo uporabni tudi v domačem okolju. Veliko poslovnih projektorjev namreč projicira zelo lepo in čisto video sliko, zato jih lahko brez sramu uporabimo tudi v namene hišnega kina. Seveda jim za razliko od namenskih video projektorjev manjka cel kup elektronike za lepšanje videa, vendar se ob dobrem viru izkažejo z dobrim prikazom video posnetkov. Če seveda imamo možnost odnesti projektor iz službe domov. Obenem pa se moramo zavedati, da je poslovni projektor še vedno namenjen predvsem prikazu tabel, preglednic in predstavitev, zato bodo morebiti predvajani filmi (pre)svetli, ljubitelje kina pa bo zmotil tudi nekoliko večji hrup, ki ga na račun visoke svetilnosti oddajajo ti projektorji. Pri nakupu poslovnega projektorja nikakor ne gre spregledati vloge prodajalca, še posebej, če gre za specialista na tem področju. Nakup projektorja lahko ponazorimo z analogijo iz avtomobilskega sveta. Recimo, da imamo proračun za nakup avtomobila v višini 25 tisoč evrov. Za ta denar si lahko kupimo športni dvosed, lepo limuzino ali karavana, zanimiv enoprostorec, manjši kombi ali celo mini terenec. Jasno je, da izbire vozila ne bomo zaupali nekomu, ki se na različne vrste avtomobilske pločevine ne spozna. Tudi pri projektorjih je podobno, saj za izbrani proračun lahko izbiramo med navadnimi projektorji, modeli z ultra kratko projicirno razdaljo, interaktivnimi projektorji in modeli, sposobnimi prikaza slike v treh razsežnostih. Dober prodajalec nas bo že po vsega nekaj vprašanjih»prebral«in laže ocenil naše dejanske potrebe in želje ter nam prodal ustrezen projektor. M I M I 51

50 FOKUS POSLOVNI PROJEKTORJI Koraki do zadovoljstva Izbira poslovnega projektorja se zdi ob poplavi različnih modelov kot igranje iger na srečo. A tudi v svetu igralništva se bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujemo poslovni projektor. Če se oborožimo z znanjem, namreč ne moremo izbrati slabega projektorja. Miran Varga zbrati ustrezen poslovni projektor je precej lažje, kot je videti na prvi pogled. Kljub temu da na trgu izbiramo med več deset različnimi modeli, se moramo pred nakupom posvetiti le nekaj ključnim dejavnikom, ki močno zožijo našo izbiro. Ko bomo ločili zrno od plev, nam bodo ostali le še dobri primerki. Kakšno ločljivost potrebujem? Ločljivost, podana s številom vodoravnih in navpičnih pik, označuje število podrobnosti, ki jih projektor lahko prikaže. Projektorji z visokimi ločljivostmi imajo manjše pike, ki so manj vidne na platnu, a bomo za višjo ločljivost odšteli tudi občutno več denarja. Projektorji so kos najrazličnejšim ločljivostim, a le ena je t. i. naravna ločljivost, pri kateri projektor deluje optimalno. Pri tej ločljivosti se namreč projektor odlikuje s silno ostro sliko, pri manjših ločljivostih je slika razumljivo slabša, pri višjih pa žal v nekaterih primerih prav tako. Projektorji namreč vsebino, ki je v višji ločljivosti od njihove, obdelajo in prilagodijo, pri tem pa uporabljajo različne tehnologije stiskanja, ki pri svojem delu odreže cel kup podatkov. To pri prikazu večjih pisav ni moteče, pri manjših pisavah (recimo, ko želite prikazati Excelovo tabelo ali Wordove pisave višine 9 do 12) pa je nadvse neprijetno. Projektor bo še vedno prikazal berljivo pisavo, a bo ta neostra in neredko tudi raztresena, tako da bo gledalce seveda motilo. Če torej pogosto prikazujestorimo, bo projektor sam prilagodil (povečal ali pomanjšal) ločljivost svojim zmogljivostim, vendar se lahko pri tem tudi zmanjša kakovost slike (zrnavost, mehka slika); včasih se lahko celo izboljša (če mu dosta- Čeprav med laično javnostjo velja, da so projektorji z višjo svetilnostjo vedno boljši in primernejši za posamezno nalogo, še zdaleč ni tako. mo različne podrobne tabele (finančni podatki), drobno besedilo ali inženirske risbe, velja izbrati projektor z visoko ločljivostjo. Če bomo s projektorjem večinoma prikazovali klasične predstavitve, grafe, tabele in podobne dokumente, velja razmisliti o projektorju z ločljivostjo XGA oziroma W(U) XGA - če bo večina vsebin vsebovala natančne inženirske risbe, digitalne fotografije z veliko podrobnostmi... Za kar najboljšo sliko velja projektor oskrbovati z vsebino v naravni ločljivosti. To danes ni več težava, saj na osebnih in prenosnih računalnikih lahko preprosto nastavimo ustrezno ločljivost. Tudi če tega ne Značilne ločljivosti poslovnih projektorjev Pri izbiri ločljivosti poslovnega projektorja imamo veliko izbiro samo na papirju, v praksi pa se izkaže, da okoli tri četrtine poslovnih projektorjev ponuja ločljivost XGA. Izjeme so najdražji modeli z visokimi ločljivostmi ter ultra prenosni ter v zadnjem času odkriti žepni projektorji, ki zaradi fizičnih omejitev prikazujejo manjše ločljivosti. SVGA, 800 x 600 pik. Projektorji z ločljivostjo SVGA predstavljajo vstopni razred poslovnih projektorjev in so na voljo po zelo ugodnih cenah. Kljub temu so še vedno lahko povsem korektna izbira, če jih nameravamo uporabljati v manjših sobah in za prikazovanje vsebin z nizko stopnjo podrobnosti. XGA, 1024 x 768 pik. Projektorji z ločljivostjo XGA so v poslovnem segmentu daleč najbolj razširjeni. Medtem ko so njihovi bratranci, namenjeni rabi v sistemih hišnega kina, že preskočili na polno visoko ločljivost, nič ne kaže, da bi osnovni poslovni modeli pogrešali višje ločljivosti. WXGA, 1280 x 800 pik. Ločljivost WXGA, ki se počasi ponuja v poslovnem svetu, je širokokotna različica ločljivosti XGA. Razmerje stranic pri ločljivosti WXGA je 16 : 10 in ker je vedno več dokumentov v takem razmerju (oziroma zelo sorodnem 16 : 9), še posebej pa ločljivosti, ki jih prikazujejo prenosniki in namizniki, je jasno, da danes ločljivost WXGA bolj ustreza zahtevam poslovnega segmenta. WUXGA, 1920 x 1200 (1080) pik. Zgornjo mejo ločljivosti v današnjih poslovnih projektorjih predstavlja polna visoka ločljivost, t. i. full HD (1080p). Zaenkrat je na trgu še razmeroma malo projektorjev s to ločljivostjo, a je pričakovati, da se bodo z nižanjem cen tehnologije počasi vsi poslovni projektorji preselili v višje ločljivosti, čeprav jih, roko na srce, za prikaz poslovnih predstavitev zvečine pravzaprav ne potrebujejo. vljamo vir v višji ločljivosti) - odvisno od posameznega projektorja in vanj vgrajenih elektronskih pomagal. Poslovni projektorji namreč ne potrebujejo zmogljivih čipov za izredno natančen prikaz barvnih odtenkov, s katerimi so, denimo, opremljeni modeli za hišni kino, zato so tudi cenejši. Svetilnost je zmogljivost Svetilnost projektorja, ki jo merimo v lumnih ANSI, krajše lumnih, določa sposobnost prikaza slike v svetlih prostorih. Čim višja bo svetilnost, tem dražji bo projektor. Čeprav med laično javnostjo velja, da so projektorji z višjo svetilnostjo vedno boljši in primernejši za posamezno nalogo, še zdaleč ni tako. Osnovnega pravila, ki bi nam omogočilo enostavno izbiro po številkah, v tem primeru ni. Poiskati moramo namreč projektor, ki v okolju, kamor ga nameravamo postaviti, ne bo prikazoval ne presvetle ne pretemne slike. Pri izbiri svetilnosti projektorja moramo upoštevati več dejavnikov. Eden je povprečno število ljudi v sobi - če je v sobi večje število ljudi, je treba projicirano sliko povečati, da jo lahko vsi udobno vidijo. Za kakovosten prikaz večjih diagonal pa potrebujemo visoko svetilnost. Seveda so za povprečne sejne sobe, v katerih potekajo predstavitve in sestanki, dovolj že osnovni modeli, če le ne gre za izjemno svetle prostore. In že smo pri svetlosti prostorov. Temna soba bo vedno postregla z najboljšo sliko, ne glede na to, kakšno svetilnost premore projektor. Seveda pa večina poslovnih sestankov poteka v vsaj delno osvetljenih prostorih, saj si udeleženci zapisujejo, pomemben je tudi njihov medsebojni očesni stik. Projektor z višjo svetilnostjo bomo torej 52 I H I 10.13

51 POSLOVNI PROJEKTORJI potrebovali v prostorih, kjer luči ni mogoče ugasniti, zastreti oken oziroma popolnoma zatemniti prostor. Če bomo v temen prostor postavili projektor z zelo visoko svetilnostjo, bomo občinstvu zelo verjetno povzročili glavobol, saj bo slika enostavno presvetla in jo bo naporno gledati. Izbira ustrezne svetilnosti projektorja je odvisna od projekcijskega platna, ki ga bomo uporabljali, saj to pomembno vpliva na kakovost prikazane slike. Večina sodobnih projekcijskih platen ponuja zadosten odboj svetlobe, zato tudi svetilnostno razmeroma šibak projektor ob ustreznih nastavitvah postreže z dobro sliko. Uporaba projekcijskega platna je zato močno priporočljiva, če ne kar nujna. Če nameravamo projektor uporabljati v različnih okoljih (kot npr. trgovski potniki) in platno ni vedno na voljo, velja poseči po projektorju z višjo svetilnostjo, saj stene ne veljajo za posebej dobre odsevnike svetlobe. Če bomo projektor uporabljali za več različnih namenov, moramo pri izbiri upoštevati najzahtevnejšo možnost. Pomembna je enotnost osvetlitve Zelo pomemben podatek je tudi enotnost osvetlitve. Kakovost slike namreč določa več dejavnikov, ne le ločljivost, svetilnost in kontrast. Enotnost osvetlitve je prav tako zelo pomembna, predstavlja pa odstotek svetilnosti, ki se prenaša od kota do kota in od roba do roba slike. Čim višji je odstotek, tem natančnejši je prikaz slike čez celotno projicirano površino. Za čim boljšo sliko izbirajte med modeli, ki premorejo stopnjo enotnosti 85 odstotkov ali višjo. Možnost povečave Leča projektorja navadno omogoča povečavo slike, optični zoom pa med posameznimi modeli lahko zelo variira. Predvsem prenosni projektorji so v tem elementu nekoliko bolj omejeni. Projektor z možnostjo povečave 1,2 : 1 tako omogoča 20-odstotno povečanje slike, model z 2,0 : 1 pa 100-odstotno povečanje. Različne velikosti slike lahko dosežemo tudi s premikanjem projektorja in večanjem/manjšanjem razdalje do platna, vendar ker gre pri večini poslovnih projektorjev za fiksne namestitve, možnost povečave pride še kako prav. Trapezni popravek slike ter premik leče Včasih prostorske omejitve onemogočajo postavitev projektorja pravokotno na projicirno površino. Nekateri modeli že omogočajo premik leče (v vse smeri), ki to nevšečnost elegantno odpravlja, lahko pa so opremljeni tudi z možnostjo trapeznega popravka slike. Če namreč sliko projiciramo pod nepravim kotom, dobimo namesto pravokotne površine trapez, ki ga boljši modeli znajo odpraviti. Pri tem velja Svetilnost projektorjev Grobo lahko namembnost in uporabo projektorjev z različnimi svetilnostmi razdelimo takole: Manj kot 1500 lumnov. Ti projektorji danes veljajo za najpreprostejše in najcenejše. To seveda še zdaleč ne pomeni, da so slabi ali manj primerni, nasprotno - v temnih prostorih znajo biti celo najboljša izbira. Toda to je obenem tudi njihova največja omejitev, saj bodo za prikaz lepe slike potrebovali vsaj delno zatemnjen prostor, vdor dnevne svetlobe pa bi povzročil precej sprano sliko lumnov. Projektorji v tem rangu svetilnosti so zelo razširjeni, saj veljajo za zelo univerzalne naprave. Primerni so za večino sejnih sob in učilnic, pri svojem delu pa zahtevajo le malce temnejše svetlobne razmere, popolna zatemnitev prostora pa ni potrebna lumnov. Preskok v razred višje se pozna že pri ceni naprav. Visoka svetilnost projektorja laže kljubuje dnevni svetlobi, zato jih lahko namestimo tudi v večje prostore, kjer bodo postregli z večjo sliko za večje število udeležencev in več lumnov. Ultra svetli projektorji so namenjeni najzahtevnejšim in največjim okoljem, saj njihove svetilnosti lahko dosegajo in presegajo lumnov. Temu primerne so tudi cene projektorjev, a ker se uporabljajo predvsem v velikih konferenčnih dvoranah, avditorijih, cerkvah, koncertnih dvoranah, nočnih klubih itd., naložbo vanje upravičuje veliko število ljudi; postrežejo jim z zelo velikimi diagonalami prikazane slike. omeniti, da praktično vsako projiciranje pod kotom terja davek v obliki nekoliko manjše ostrine ter prikazanih podrobnosti projicirane slike. Kontrast Kontrastno razmerje je določeno na podlagi najsvetlejših in najtemnejših delov slike. Poslovni projektorji zmorejo visoke kontraste (2000 : 1 in večje), saj ti pridejo prav pri ogledu fotografij ali video posnetkov. Za prikaz dokumentov, grafov in tabel, skratka računalniških vsebin, pa zadostujejo že krepko manjše vrednosti (recimo 500 : 1), zato je temu kos prav vsak sodoben poslovni projektor. Založenost z vmesniki in priključki Zaradi razmeroma velikih mer so projektorji nedvomno ene izmed naprav z največjim številom različnih priključkov. V poslovnih okoljih so njihovi najpogostejši partnerji prav namizni ali prenosni računalniki, katerih grafične kartice premorejo izhode VGA, DVI in/ali HDMI, s temi (in številnimi drugimi) so opremljeni tudi sodobni projektorji. Boljši modeli imajo tudi večje število posameznih priključkov, zato lahko nanje hkrati priklopimo večje število naprav in tako preprosto preklapljamo med različnimi viri slike. Stroški lastništva Pri poslovnih projektorjih so zelo pomembni tudi skupni stroški lastništva naprave v daljšem obdobju, v katere so všteti nabavni in namestitveni stroški, vzdrževalni posegi (menjava vse prej kot poceni žarnic), le redko pa ti izračuni vsebujejo tudi porabo energije, ki sicer ni ravno zanemarljiv strošek (povprečen poslovni projektor ima porabo med 300 in 500 W, zmogljivejši modeli seveda še občutno več). Posamezni izdelovalci se zelo razlikujejo tudi glede jamstva, ki je sicer skoraj vedno večletno, a tudi med dvema in petimi leti so velike razlike. Pohvalno pa je, da vse več izdelovalcev daje tudi večletno garancijo na barve, torej kakovost prikazane slike. Kaj priporočamo Pri nakupu poslovnega projektorja se moramo najprej osredotočiti na njegovo svetilnost, še posebej, če bo uporabljen v res svetlem prostoru. V mislih velja imeti tudi ustrezno ločljivost in razmerje stranic slike - ti naj bosta kar se da podobni vsebinam, Če bomo v temen prostor postavili projektor z zelo visoko svetilnostjo, bomo občinstvu zelo verjetno povzročili glavobol, saj bo slika enostavno presvetla in jo bo naporno gledati. ki jih bomo predvajali. Pri izbiri sodobnega poslovnega projektorja priporočamo projektor ločljivosti WXGA, saj ta prikazuje sliko z razmerjem stranic 16 : 10, ki je danes že postala nekakšen neuradni standard na področju računalniških monitorjev tako namiznih kot prenosnih računalnikov (kjer prevladuje razmerje stranic 16 : 9). V navezi s platnom z razmerjem stranic 4 : 3 pa bomo namreč lažje predvajali tudi starejše vsebine, saj bosta ob povečani sliki stranska črna trakova projicirana mimo platna in nas ne bosta motila. M I M I 53

52 FOKUS POSLOVNI PROJEKTORJI Hitachi CP-EX300 Tip: 3 x LCD. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 3200 ANSI. Kontrastno razmerje: 2000 : 1. Cena: 739 EUR, žarnica 256 EUR. Uvoznik: Dolga življenjska doba žarnice, slovenski menuji. K Glasno delovanje. Hitachi velja za priznanega japonskega izdelovalca projektorjev, ki stavi predvsem na tehnologijo LCD, njegovi izdelki pa navadno blestijo v kategorijah projektorjev s kratko projicirno razdaljo in med interaktivnimi projektorji. Preizkušeni model CP- EX300 sodi v vstopni razred projektorjev, to izdaja z zasoljeno ceno za tega izdelovalca in solidno tehnično zasnovo. Največja omejitev projektorja je tako ločljivost, saj sliko prikazuje v ločljivosti XGA. Kljub temu da ni naprednejšega slikovnega procesorja, se ne ustraši niti precej slikovno bogatejših vsebin, saj ga lahko v praksi založimo tudi z viri polne visoke ločljivosti. Prikazane barve so po zaslugi čipa 3LCD pristne. Vgrajena žarnica zagotavlja kar 3200 lumnov ANSI svetilnosti, to je v praksi pogosto še celo preveč, zato je projektor primeren za rabo v svetlih prostorih. K sreči pozna tudi t. i. varčen način delovanja, v katerem svetilnost zniža na 2100 lumnov ANSI. Tak način je tudi za občinstvo precej primernejši, saj se hrup hladilnega sistema znatno zmanjša, a je ventilator projektorja še vedno dobro slišen, zlasti v neposredni bližini. Nabor priključkov je povprečen, a ima vgrajen vhod HDMI, kar rabo v sodobnih okoljih močno poenostavi. Projektor se lahko pohvali z dvema priključkoma VGA, od katerih eden rabi za vhodni, drugi pa za izhodni signal. To je dobrodošlo v okoljih, kjer želimo projektor vključiti kot»vmesni člen«. Možnosti ročne nastavitve slike so omejene z ostrenjem in do 1,2-kratno povečavo, na digitalnih menujih pa lahko popravljamo tudi trapez in nagib slike (do 30 stopinj). Hitachi CP-EX300 si pohvale zasluži za uvedbo slovenščine na svoje menuje. To bo nedvomno olajšalo rabo manj veščim uporabnikom. Preprost daljinec z gumijastimi tipkami se lahko pohvali z dostopnostjo pogosteje uporabljanih funkcij, zato uporabniku ni treba pogosto vstopati na sistemski menu. Vgrajeni zvočnik se je izkazal za enega učinkovitejših glede na svojo moč. 1 InFocus IN3124 Tip: DLP Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 4800 ANSI. Kontrastno razmerje: 3000 : 1. Cena: 1140 EUR, žarnica 268 EUR. Uvoznik: Število priključkov, možnosti upravljanja. K Kakovost slike, daljinec. Podjetje InFocus je še eden izmed starih znancev iz sveta poslovnih projektorjev. Izdelovalec se je specializiral za projektorje s tehnologijo DLP, v zadnjih letih pa se lahko pohvali z vrsto lahkih in zelo svetlih projektorjev. Model IN3124 vsekakor sodi med slednje, saj s svetilnostjo 4800 lumnov ANSI prekaša praktično vse konkurente v svojem razredu. Tudi v varčnem načinu delovanja svetilnost še vedno dosega 4000 lumnov ANSI. To v praksi pomeni, da projektor brez težav uporabljamo celo v obsijanem prostoru. Visoka svetilnost ima seveda tudi kakšno pomanjkljivost. To se pri preizkušenem modelu kaže kot zelo svetla in zato manj ostra slika, pa tudi življenjska doba žarnice je v primerjavi z manj zmogljivimi konkurenti občutno krajša. H kakovosti slike ne prispeva bistveno niti razmeroma nizka ločljivost, čeprav je prikaz barv sicer dober. Projektor obvlada tudi prikaz 3D slike, pri čemer pa 3D očala niso priložena in so na doplačilnem seznamu. Je pa dobro vedeti, da ga lahko enostavno uporabimo tudi za domačo zabavo, še posebej po zaslugi vgrajenega para zvočnikov (2x 10 W), ki iz sebe dejansko spravita (za projektor) spodoben zvok. Projektor InFocus IN3124 očitno stavi na vrsto drugih lastnosti, ki so lahko v poslovnih okoljih precej bolj odločilne. Odlična založenost s priključki na zadnji strani je le ena izmed njih, pri čemer izstopa možnost omreženja projektorja in predvajanje vsebin prek omrežja, obenem pa lahko v omrežje podjetja povezan projektor IT upravitelj tudi enostavno nadzira. Za lokalne predstavitve je zelo primerna tudi uporaba vgrajenega vmesnika USB, saj lahko preprostejše datoteke (beri: slike) poženemo kar s ključka USB. Najsvetlejši projektor na tokratnem preizkusu lahko deluje kot klasični namizni model, podpira pa tudi možnost namestitve pod strop. Upravljanje s priloženim majhnim daljincem je razmeroma preprosto, čeprav zavoljo slabih gumijastih tipk pogosto nerodno. Zaslonski menuji žal ne poznajo slovenščine. 54 I H I 10.13

53 POSLOVNI PROJEKTORJI NEC M271W Tip: 3 x LCD. Ločljivost: 1280 x 800 pik. Svetlobni tok: 2700 ANSI. Kontrastno razmerje: 3000 : 1. Cena: 610 EUR, žarnica 330 EUR. Uvoznik: Kakovost slike, dolga življenjska doba žarnice. K Ni slovenskih menujev. Družba NEC ne potrebuje posebne predstavitve, saj gre za dolgoletnega izdelovalca projektorjev, ki ima bržkone eno najbolj pestrih ponudb na trgu. Podjetje, ki obvlada tako tehnologijo LCD kot DLP prikazovanja slike, je močno dejavno prav na poslovnem in izobraževalnem segmentu projektorjev. Preizkušeni model NEC M271WG po svojem poslanstvu sodi predvsem v izobraževalna okolja in manjše do srednje velike sobe. Pohvali se namreč lahko z visoko ločljivostjo in lepo sliko, ki gre tudi na račun nekoliko nižje svetilnosti (2700 lumnov ANSI oziroma le 2160 lumnov ANSI v varčnem načinu), zato se kljub temu odreže najbolje v vsaj delno zatemnjenih prostorih. Do okolja prijazno delovanje ima več pozitivnih plati, od nižje porabe energije do zelo dolge življenjske dobe žarnice (ta naj bi po zagotovilih izdelovalca v varčnem načinu dočakala kar delovnih ur). Projektor je bil tudi med najtišjimi na tokratnem preizkusu, kar je vsekakor hvalevredno. Uporabniki bodo cenili prilagodljivost prikaza slike z možnostjo kar 1,7-kratne optične povečave in vrsto funkcij popravljanja trapeza in nagiba. NECov projektor blesti tudi na področju priključkov, saj na hrbtni strani najdemo celo vrsto priključkov za prikaz slike oziroma videa (HDMI, 2x VGA, S-Video, RCA...), omrežni vmesnik in vtič USB, ki omogoča enostavno predvajanje fotografij (podprt je zapis JPEG) s ključkov USB. Dodano vrednost projektorja predstavlja tudi programska oprema DisplayNote Presenter, ki omogoča več uporabnikom, da sodelujejo pri prikazu vsebine. NEC M271WG bo brez težav predvajal tudi bogate večpredstavne vsebine polne visoke ločljivosti, gledalci v manjših sobah pa se bodo lahko zadovoljili z zvokom, ki ga pričara vgrajeni zvočnik (moči 10 W), sicer pa lahko iz stereo vhoda zvok speljejo tudi na zmogljivejšo zvočno rešitev. V vsakem primeru gre za zelo vsestranski projektor, ki se odlično znajde tako v poslovnem kot domačem okolju, nekoliko slabše svetlobne zmogljivosti pa upraviči s prikazano sliko, tihim delovanjem in številnimi funkcijami. Bogati zaslonski menuji so na voljo v številnih jezikih, a bomo slovenščino med njimi zaman iskali. r NEC NP-M230X Tip: 3 x LCD. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 2300 ANSI. Kontrastno razmerje: 2000 : 1. Cena: 550 EUR, žarnica 330 EUR. Uvoznik: Nabor vmesnikov, tiho delovanje v varčnem načinu. K Daljinec. Model NEC NP-M230X je na prvi pogled zelo soroden modelu NEC M271W, kar razkriva tudi njegova zunanjost. Ista oblikovalska in inženirska filozofija sta se osredotočili na doseganje kar najnižjih skupnih stroškov lastništva poslovnega projektorja, saj so želeli japonski inženirji narediti kar se da varčen, a še vedno solidno zmogljiv projektor. In to jim je z nekaj inovativnimi pristopi tudi uspelo. Vgradnja manj zmogljivega slikovnega čipa 3LCD, ki zmore sliko prikazati le v ločljivosti XGA, je pocenila izdelavo, pa tudi žarnica manjše moči je cenejša od zmogljivejšega brata, čeprav še vedno zagotavlja od pet do šest tisoč delovnih ur delovanja. Nižja svetilnost projektorja tudi v tem primeru pomeni, da se bolje znajde v vsaj delno zatemnjenih prostorih, za rabo v res svetlih prostorih pa je manj primeren. Prikazana slika se ne more meriti z dražjimi modeli in višjimi ločljivostmi, je pa vsekakor ena boljših med projektorji, ki jo prikazujejo v ločljivosti XGA. Tako kot zmogljivejši brat je NEC NP- M230X opremljen z drsnimi vratci, ki pokrivajo lečo projektorja. Ko uporabnik z vratci prekrije lečo, projektor neha prevajati tako sliko kot morebiten zvok. Projektor lahko prek vrat USB tudi priključimo neposredno na računalnik, kar še poenostavi predvajanje vsebin. NECa žal ne moremo najbolj pohvaliti z vidika prijaznosti do uporabnika, saj bo projektor ob odsotnosti vira slike uporabniku prikazoval različne možnosti priključitve kablov (in slike njihovih priključkov ter položaj na zadnji strani projektorja), želeni vhod pa bo moral prek daljinca ali menuja izbrati uporabnik sam. Žal projektor ne govori slovensko, čeprav pozna praktično vse sosedske jezike. Zmogljiva hladilna rešitev hitro ohladi projektor tudi po večurnem delovanju, kar je vsekakor velik plus, če nameravamo projektor prenašati med različnimi prostori. Obenem pa je vsaj v varčnem načinu projektor med tišjimi. Vgrajeni zvočnik se izkaže z dobrim predvajanjem zvoka in je v manjših prostorih povsem kos svoji nalogi I M I 55

54 POSLOVNI PROJEKTORJI r Optoma HD25-LV Tip: DLP. Ločljivost: 1920 x 1080 pik. Svetlobni tok: 3200 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 1037 EUR, žarnica 420 EUR. Uvoznik: Kakovost prikazane slike, podpora 3D, tiho delovanje. K Manj možnosti prilagajanja. Optoma je najbolj znani kitajski izdelovalec projektorjev, ki je v zadnjih letih naredil velikanski kakovosten preskok in se danes meri z najboljšimi japonskimi znamkami, ki sicer obvladujejo svet projektorjev. Model Optoma HD25-LV po svojih koreninah pravzaprav ne sodi med poslovne projektorje, saj je le nadgradnja modela HD25, ki je pravcati projektor za domači kino. Inženirji so model HD25-LV le opremili z močnejšo žarnico, ki tako zmore kar 3200 lumnov ANSI svetilnosti, ki se v varčnem načinu zmanjšajo na okoli tri četrtine nazivne vrednosti. To je še vedno zelo dober rezultat. Projektor se lahko pohvali z odlično ločljivostjo, saj sliko prikazuje v polni visoki ločljivosti (Full HD), kar se seveda v praksi še kako pozna, še posebej pri prikazovanju fotografij in/ali video posnetkov. Barve so resnično žive, svetle, ostra slika pa pride še kako prav tudi pri prikazovanju 3D vsebin, saj uporaba očal za ogled take vsebine v praksi potemni sliko (ustrezna 3D očala projektorju žal niso priložena). Da ima Optoma HD25-LV v mislih predvsem večpredstavne ambicije, dokazuje tudi v projektor vgrajen zvočniški par (2x 8W), ki se presenetljivo dobro obnese tudi v nekoliko večjih prostorih. Korenine v svetu hišnega kina se poznajo tudi pri hladilnem sistemu, ki svojega dela ne oznanja prav glasno, zato je bil ta projektor med najtišjimi na preizkusu. To mu vsekakor štejemo v dobro. Da ne gre za poslovni projektor, se hitro zavemo takrat, ko od njega pričakujemo več možnosti nastavitve slike (omejena nastavitev beline, ni premika leč, le 1,2-kratna povečava...) oziroma namestitve v prostoru. Zahtevnejša poslovna okolja bi kaj hitro pogrešila tudi omrežno povezavo in napredno upravljanje. Optoma HD25-LV tako ostaja odlična izbira predvsem za namestitev v dnevno sobo, kjer bo skušala nadomestiti televizor in uporabnikom ponuditi več veselja ob ogledu športnih prenosov, igranju iger in druge kinotečne užitke. Poslovni svet pa bo raje izbral specializiran izdelek. Optoma W303 Tip: DLP. Ločljivost: 1280 x 800 pik. Svetlobni tok: 3200 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 634 EUR, žarnica 219 EUR. Uvoznik: Cena, dolga življenjska doba žarnice, podpora 3D. K Mavrični učinek na svetlejših podlagah. To, da kitajski inženirji znajo narediti vrsto uspešnih poslovnih projektorjev, so v preteklosti že dokazali. Zadnja generacija cenovno dostopnih projektorjev pa utegne njihove prodajne številke še povečati. Optoma W303 je namreč eden cenovno najdostopnejših projektorjev na tokratnem preizkusu, ob tem pa postreže z visoko ločljivostjo WXGA, ki se v praksi preslika v ostro sliko z zelo dobro berljivostjo črno-belega besedila. Končno oceno kakovosti prikazane slike malce skazi eden očitnejših mavričnih učinkov pri predvajanju video vsebin, a to je rakasta rana praktično vseh cenejših projektorjev s tehnologijo DLP. Pri nekaterih modelih je le bolj vidna sled vrtenja barvnega kolesa kot pri drugih, pri preizkušenem modelu je bilo to lepo vidno na svetlejših delih sicer temnega ozadja. Tudi barvna pravilnost je zaostajala za dražjimi modeli DLP ali projektorji s tehnologijo 3LCD. Optoma W303 sicer podpira najrazličnejše prikaze vsebin v tretji razsežnosti, a bomo za to potrebovali tudi aktivna 3D očala, ki projektorju niso priložena. S svetilnostjo 3200 lumnov ANSI se projektor pri prikazu slike zelo dobro upira dnevni svetlobi, potencialne kupce pa bo razveselil tudi podatek o dolgi življenjski dobi žarnice - izdelovalec ob rabi varčnega načina navaja kar 10 tisoč delovnih ur, pa tudi siceršnjih 4500 ur ob polni svetilnosti ni od muh. V varčnem načinu se projektor izkaže s sorazmerno tihim delovanjem. Manjša poslovna okolja in šole se bodo zato še najbolj razveselile ugodne cene projektorja visoke ločljivosti, ki utegne odtehtati tudi kakšno pomanjkljivost. Ne nazadnje je projektor dobro založen z video priključki, le vgrajeni zvočnik je bolj (pod)povprečen in od njega preprosto ne gre pričakovati kakovostnega predvajanja zvoka. Majhen daljinec z majhnimi, a precej logično razporejenimi tipkami dobro opravlja svoje delo, na hitrih izbirnih menujih se uporabnik hitro in enostavno znajde. Žal nobeden izmed preizkušenih Optominih projektorjev ne zna slovensko. 56 I H I 10.13

55 POSLOVNI PROJEKTORJI Optoma W401 Tip: DLP. Ločljivost: 1280 x 800 pik. Svetlobni tok: 4500 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 915 EUR, žarnica 195 EUR. Uvoznik: Visoka svetilnost, slikovni procesor, omrežna povezava. K Nekoliko večja glasnost. Projektor Optoma W401 je eden tistih strojev, ki se ne prestrašijo niti najsvetlejših prostorov, saj s svojo visoko svetilnostjo poskrbi, da slika doseže platno ali steno kljub neusmiljenim sončnim žarkom. Visoka svetilnost bo všeč tudi podjetjem z zelo velikimi, a svetlimi prostori, ki bi kljub temu rada prikazala sliko na daljši diagonali. Vgrajena 280 W žarnica je temu vsekakor kos, za manj zahtevne uporabnike pa bo koristen predvsem podatek, da klasični varčni način svetilnost zmanjša na 80 odstotkov, še več, Optomini inženirji so v projektor vgradili tudi način ECO+, ki dinamično prilagaja svetilnost trenutni osvetlitvi prostora in moč žarnice zniža do vsega 30 odstotkov. Od jakosti osvetlitve je posledično odvisna tudi življenjska doba žarnice, ki je 3000 ur (polna moč), 4500 ur (varčni način) do kar 7000 ur (način ECO+). Kljub močni žarnici nas je pozitivno presenetil tudi hladilni sistem, ki je vroč projektor ohladil in izklopil hitreje kot v desetih sekundah. Optoma W401 ima vgrajen slikovni procesor DarkChip3, ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih projektorjih, namenjenih predvsem sistemom hišnega kina, kjer skrbi za ostrenje slike in njen tekoč prikaz, kar lahko uporabniki s pridom izkoristijo pri predvajanju video vsebin. V navezi z naprednim upravljanjem moči žarnice so tudi doseženi odtenki črne barve na trenutke kar prepričljivi (seveda le z vidika poslovnih projektorjev). Tako kot vse tokrat preizkušene Optome tudi model W401 podpira 3D prikaz slike, a očala zopet niso priložena (ker so zahtevana aktivna očala, njihova cena ni zanemarljiva). Da je Optoma W401 pravi poslovni projektor, dokazuje tudi z omrežno povezavo in programsko opremo Crestron RoomView, ki omogoča napredno upravljanje projektorja (na daljavo). V učilnicah in sobah za sestanke bosta večkrat dobro sprejeta tudi vgrajena zvočnika (2x 8W), ki svoje delo opravljata zelo dobro. Med drugimi poslovnimi funkcijami izstopa še daljinski upravljalnik, na katerem je tudi laserski kazalnik z rdečo svetlobo (piko), ki je uporabniku v pomoč pri predstavitvi vsebine. Ob aktivni povezavi USB z računalnikom (prenosnikom) pa lahko z daljincem upravljamo tudi levi in desni klik miške. 1 Ricoh PJ X3131 Tip: 3 x LCD. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 2500 ANSI. Kontrastno razmerje: 320 : 1. Cena: 1037 EUR, žarnica 296 EUR. Uvoznik: Nizka teža. K Glasnost delovanja, kakovost slike. Podjetje Ricoh je bilo na tokratnem preizkusu zastopano s kar tremi projektorji, najcenejši med njimi je bil model PJ X3131. Gre za projektor, katerega izdelavo je izdelovalec letošnjo pomlad že opustil. To ne čudi, saj se projektorju leta že poznajo. Tako po slikovno-optičnih elementih kot tudi po priključkih. Tako je bil Ricohov malček eden redkih projektorjev na tokratnem preizkusu, kjer smo pogrešili video vmesnik HDMI. Sliko lahko zato do projektorja pripeljemo prek dveh priključkov VGA ali pa v ta namen izkoristimo kompozitni vmesnik. Žal je najvišja podprta ločljivost, pri kateri projektor še zna stisniti signal, vsega 1600 x 1200 pik, to pa je za današnje razmere preprosto premalo. Ricoh PJ X3131 sodi med vstopne modele projektorjev, zato postreže zgolj s sliko v ločljivosti XGA. V kombinaciji s 180 W žarnico, ki zmore oddati do 2500 lumnov ANSI svetilnosti, se solidno odreže, a brez omembe vrednih presežkov. Še najslabši del je šibek kontrast, kar je videti predvsem na vsebinah z veliko podrobnostmi. Optični del projektorja zaokrožuje leča, ki ponuja do 1,2-kratno povečavo. To je tudi najbolj razširjena (a ne najmanjša) vrednost med projektorji s tokratnega preizkusa. Tako kot pri večini poslovnih projektorjev tega razreda ostrino in povečavo nastavljamo ročno z vrtljivimi gumbi okoli leče projektorja. Svetla točka tega projektorja so skromne zunanje mere in teža, ki ga naredijo precej enostavno prenosljivega, tako kot večini drugih poslovnih projektorjev pa je priložena praktična torba za prenašanje. Majhen daljinec omogoča enostavno upravljanje, žal pa so uporabniški menuji vse prej kot enostavni, Dodatna pomanjkljivost je tudi to, da ni na voljo slovenščine. Vgrajeni zvočnik (1W) je bolj zasilne narave. Ricohov projektor se prav tako ni mogel pohvaliti s pretirano tihim delovanjem, še posebej nadležno je vrtenje ventilatorja hladilne rešitve postalo pri uporabi polne svetilnosti (v svetlejšem prostoru). Ta model projektorja je lep pokazatelj napredka novejših generacij, saj dve leti stara tehnologija preprosto ni več kos sodobnim napravam I M I 57

56 FOKUS POSLOVNI PROJEKTORJI 1 Ricoh PJ X3241N Tip: 3 x LCD. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 3300 ANSI. Kontrastno razmerje: 320 : 1. Cena: 1595 EUR, žarnica 296 EUR. Uvoznik: Nizka teža, nabor vmesnikov. K Glasnost delovanja, daljinec. Projektor Ricoh PJ X3241N je prav tako prvič ugledal luč sveta že pred dvema letoma, zato tudi zanj velja podoben opis kot za manjšega in cenejšega brata. Od njega se loči predvsem po zmogljivejši žarnici (tokrat 280W), ki skozi optične elemente spravi dobrih 3300 lumnov ANSI svetilnosti. Ti v praksi precej dobro»režejo«dnevno svetlobo, na cedilu pa jih pusti slikovni čip, ki iz sebe spravi zgolj osnovno ločljivost 1024 x 728 pik (XGA). Kljub razmeroma močni svetilnosti za lahek in prenosen projektor je slika precej dobra, upoštevaje že zapisane omejitve glede same ločljivosti. Čeprav je projektor opremljen z dvema vmesnikoma VGA, eden rabi kot vhodni, drugi pa kot izhodni vir slike. K sreči lahko med viri slike pri modelu PJ X3241N izberemo tudi vmesnik HDMI, kar je vsekakor dobrodošlo v današnjih okoljih, Ricoh pa je ta poslovni projektor opremil tudi z omrežnim vmesnikom in vhodom USB. Tako lahko neposredno s ključkov USB prikazuje slike (JPEG) in predvaja video vsebine (a le v zapisih MPEG-1 ali MPEG-2), pač skladno s časom nastanka izdelka. Omrežen projektor pa lahko upravljamo na daljavo in na njem prikazujemo poljubne vsebine. Najšibkejši del projektorja je vanj vgrajeni zvočnik, ki s svojo močjo zvoka ne zmore prenesti niti do vseh slušateljev v manjši sobi, zato pa uporabnike preseneti z govorno spremljavo aktivnosti (vklop/ izklop). Svojevrstno čudo je tudi daljinski upravljalnik, pri katerem so se ameriški oblikovalci zgledovali po čez lužo priljubljenih preklopnih mobilnih telefonih. Polovico daljinca tako prekriva preklopna ploščica, pod katero se skrivajo dodatne tipke. Takšna rešitev se izkaže za manj praktično, pa tudi ergonomsko ni pretirana. Tako kot manjši brat ima tudi projektor Ricoh PJ X3241N vgrajen precej glasen hladilni sistem, ki ne pripomore bistveno k udobju ob ogledu predstavitev. S ceno, ki sicer ni primerna koncu tržne življenjske dobe izdelka, se tudi Ricoh PJ X3241N le težko bori z dve leti mlajšimi modeli. Ricoh PJ WX4130 Tip: DLP Ločljivost: 1280 x 800 pik. Svetlobni tok: 2500 ANSI. Kontrastno razmerje: 2500 : 1. Cena: 1100 EUR, žarnica 243 EUR. Uvoznik: Ultra kratka projicirna razdalja. K Prisoten mavrični učinek, glasno delovanje. To, da znajo v Ricohu narediti dober projektor, dokazujejo z modelom PJ WX4130. Gre pravzaprav za edini projektor na tem preizkusu, ki je bil opremljen s sistemom leč, ki omogočajo prikaz slike na zelo kratki projicirni razdalji - vsega nekaj deset centimetrov od platna ali stene. Že s tem projektor dosega ključno konkurenčno prednost v okoljih, kjer ni na voljo nekajmetrske dolžine za projiciranje slike. Ricoh je v tem projektorju uporabil tehnologijo barvnih koles DLP, slikovni čip pa sliko oblikuje v visoki ločljivosti WXGA (1280 x 800 pik). Zaradi zasnove zrcal in leč je projektor po svojih zunanjih merah nekoliko večji (predvsem debelejši), a je ob tem s težo vsega tri kilograme še vedno presenetljivo lahek. Ker projektor sliko projicira na zelo kratki razdalji, tudi ne potrebuje velikanske svetilnosti, zato je 2500 lumnov povsem zadostnih v večini razmer, ki ga lahko doletijo v poslovnih okoljih. Kljub veliko svobode glede postavitve je projektor od nas zahteval precej dela, preden smo bili zadovoljni s kontrastnostjo slike in predvsem razporeditvijo svetilnosti po vsej projicirani površini. Za DLP projektor je bila tudi barvna pravilnost precej dobra, čeprav nas je tudi v tem primeru na določenih, predvsem svetlejših površinah spet motil mavrični učinek. Pri predvajanju video vsebin pa se je Ricoh PJ WX4130 izkazal celo bolje od večine tokrat preizkušenih poslovnih projektorjev. Inženirji pri vmesnikih niso odkrivali tople vode, projektorju so namenili le najnujnejše, poleg kompozitnih, VGA in HDMI priključkov ima uporabnik na voljo še omrežno povezavo in vhod USB. Slednji zna s ključkov USB (in drugih priključenih naprav), kot je že v navadi, prebrati le ozek nabor fotografij in video posnetkov. Več svobode ponuja omrežna povezava, ki po zaslugi aplikacij in povezav z mobilnimi napravami zmore odpreti in prikazati/predvajati bistveno večji nabor dokumentov in datotek. Projektor pusti na cedilu le hladilni sistem, ki svoje delo ob normalni svetilnosti opravlja glasno in moteče, pa tudi v varčnem načinu bi hrup ventilatorja težko označili za znosen. V takšnih razmerah tudi sicer šibak vgrajeni zvočnik preprosto ne more priti do izraza, zaradi oddaljenosti gledalcev od projektorja pa bi ga ti tako ali tako le stežka razločno slišali. 58 I H I 10.13

57 POSLOVNI PROJEKTORJI r Sharp PG-LX2000 Tip: DLP. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 2800 ANSI. Kontrastno razmerje: 2000 : 1. Cena: 439 EUR, žarnica 199 EUR. Uvoznik: Sharpova ponudba poslovnih projektorjev temelji na tehnologiji DLP, ki izdelovalcu omogoča doseganje razmeroma nizkih proizvodnih stroškov. Model PG-LX2000, ki ga izdelovalec označuje kot idealen hibrid za poslovna in domača okolja, je bil eden najcenejših projektorjev na tokratnem preizkusu, a se je sorazmerno dobro odrezal. Dejstvo, da je med večjimi, a hkrati lažjimi predstavniki, je samo po sebi zanimivo, a inženirji so očitno merili na delovni stroj in ne na umetniško delo. Osnovna ločljivost v navezi s srednje močno žarnico ponuja dober slikovni kompromis, čeprav projektor svojega izvora DLP ne more skriti, ga pa solidno prikriva. Na tekstovnih dokumentih smo tako zaznali manj (skoraj nič) mavričnega učinka kot pri neposrednih konkurentih, nekaj več ga je bilo le pri predvajanju videa (pričakovano), kar je vsekakor dober podatek. Barvnih presenečenj ni bilo, saj so bile barve pristne, čeprav odvisno od nastavitev morebiti za odtenek temnejše kot pri podobnih projektorjih. Sharp poslovne uporabnike vabi z nizkimi stroški lastništva, saj poleg nizke cene projektorja izstopa tudi nizka cena žarnice. Ta lahko sicer v primeru polne svetilnosti oddela dobrih 3000, v varčnem načinu pa kar 5000 delovnih ur. Varčnost bodo v tem primeru plačala ušesa uporabnikov, saj se projektor uvršča med glasnejše na preizkusu. Vgrajeni zvočnik (2W) ni sposoben čudežev, a bo zadostoval za nezahteven ogled video posnetkov v manjši sobi. Kljub temu lahko Sharp pohvalimo za zelo posrečeno izvedbo najrazličnejših ikon kazalnika, ki jih preprosto menjamo in usmerjamo z daljincem. Prav tako podobno deluje izpostavljanje dela slike (izpostavi del, preostali del slike pa zatemni, izberemo lahko več oblik izseka). Tipke daljinca so sicer majhne in gumijaste, a kar posrečeno postavljene, tako da se jih uporabnih hitro privadi. Cenovni kompromis je še najbolj viden na hrbtni strani, kjer so res le najnujnejši priključki. K sreči je med njimi tudi HDMI, zato večjih očitkov tu nimamo, na omrežni priključek in USB pa moramo seveda pozabiti. Sharp XY-Z17000 Tip: DLP. Ločljivost: 1920 x 1080 pik. Svetlobni tok: 1600 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 2318 EUR, žarnica 298 EUR. Uvoznik: Kakovost slike, tiho delovanje. K Neprimeren za rabo v svetlih prostorih. Sharp XY-Z17000 je definitivno projektor, ki ne sodi v razred poslovnih projektorjev, temveč je namenjen zgolj rabi v hišnem kinu. To razkrije že pogled na njegove tehnične podatke, saj gre za zmogljiv projektor DLP, ki stane skoraj štiri slaba dva tisočaka in pol (in to kljub temu da sta od njegove predstavitve minili že dve leti!). Neprimernost za rabo v svetlejših prostorih dokazuje že šibka svetilnost (1600 lumnov ANSI), ki se v varčnem načinu delovanja seveda še dodatno zniža. Zato za razkazovanje mišic potrebuje (po možnosti popolnoma) zatemnjen prostor, kjer pride kakovost prikazane slike, predvsem njena kontrastnost, resnično do izraza. Tudi Sharp XY-Z17000 je praktično že dve leti star model, a ker je ob prihodu na trg veljal za enega najmodernejših stereoskopskih projektorjev obvlada tudi prikaz 3D slike, in to v polni visoki ločljivosti Full HD. Pohvalno so 3D očala priložena, a za to ceno to tudi pričakujemo. Na področju prikaza 2D slike projektorju resnično ne moremo nič očitati, saj postreže z naravno in zelo kontrastno sliko. Predvsem na račun rabe barvnega kolesa s šestimi barvami (po dve rdeči, zeleni in modri), ki se vrti s petkratno hitrostjo in tako ni nobenega sledu o mavrici, ki se tako rada prikrade na zaslon pri cenejših projektorjih DLP. Čeprav je opremljen s kar dvema zaslonkama, Sharp XY-Z17000 ostaja nekaj dolžan na področju prikaza črne barve - podobno cenjeni konkurenti namreč postrežejo z bolj črno črno barvo. Projektorju lahko s poslovnega vidika zamerimo tudi razmeroma malo možnosti prilagoditev namestitve, saj zanj potrebujemo ali visoko polico ali pa namestitev pod stropom, drugačna raba skorajda ne pride v poštev. Odsotnost premika leče ter komaj 1,15-kratna optična povečava mu tudi ne bosta prinesli dodatnih točk. Prav tako razumemo odsotnost omrežnega priključka in priključka USB, saj ju projektor za svojo primarno namembnost (prikazovanje kar najboljše slike v filmih) ne potrebuje. Kot pravi kinotečni projektor pa deluje razmeroma tiho in tako ne moti uporabnika (čeprav so tako visoko cenjeni konkurenti v praksi navadno še nekoliko tišji) I M I 59

58 POSLOVNI PROJEKTORJI r Vivitek D555 Tip: DLP. Ločljivost: 1024 x 768 pik. Svetlobni tok: 3000 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 386 EUR, žarnica 244 EUR. Uvoznik: Cena, za cenovni rang kakovostna slika. K Glasno delovanje, daljinec. Izdelovalec projektorjev Vivitek je še ena tistih blagovnih znamk, ki se hitro učijo, kako narediti dober projektor. Model Vivitek D555 je predstavnik najnovejše generacije vsestranskih, torej tudi poslovnih projektorjev. Čeprav gre za vstopni model, ki premore le ločljivost XGA, se odkupi z lepim in natančnim barvnim prikazom, kot bi hotel pokazati, da ne meri zgolj na poslovna okolja. Za žive barve in njihov natančen prikaz je namreč zadolžen čip DLP BrilliantColor znamke Texas Instruments in to se pozna. V kombinaciji s kar 3000 lumnov ANSI svetilnosti zna Vivitek D555 razsvetliti tudi kak večji prostor, denimo šolsko učilnico ali sobo za sestanke. Kljub zelo ugodni ceni izdelovalec ni skoparil s priključki, saj poleg vtiča HDMI najdemo še tri priključke VGA (dva vhodna in en izhodni), S-Video in kompozitni video vhod. Projektor obvlada tudi prikaz 3D slike, pri čemer se visoka svetilnost izkaže kot zelo dobrodošla. Da Vivitekovi inženirji obvladajo svoj posel, dokazujejo z vrsto na prvi pogled majhnih, a zelo praktičnih rešitev. Tako zna projektor ob vklopu sam poiskati in prikazati vir slike, pa tudi sistem zamenjave žarnice je eden najenostavnejših (menjava z vrha), kar bo uporabnikom prihranilo nekaj časa. Poenostavljeno je tudi vzdrževanje, saj so se snovalci odločili za dizajn brez filtrov, to pomeni, da je kolo DLP zanesljivo zaprto v ohišju. Žarnica ponuja od pet do deset tisoč delovnih ur (v dinamičnem varčnem načinu, ki zna močno znižati njeno svetilnost). Prijetno nas je presenetil tudi kratek čas vklopa in izklopa projektorja, ki je s svojima dobrima dvema kilogramoma suhe teže zelo primeren za prenašanje. Pomanjkljivosti smo prihranili za konec: hladilni sistem svoje delo opravlja glasno, bajne glasnosti pa žal ne moremo pričakovati od zvočnika, vgrajenega v projektor. Tudi ploščat daljinec s svojimi skromnimi merami nekako ne sodi k takemu projektorju. A pod črto lahko zapišemo, da za ceno, ki jo za projektor želi prodajalec, dobimo zares veliko. r Vivitek D803W-3D Tip: DLP. Ločljivost: 1280 x 800 pik. Svetlobni tok: 3600 ANSI. Kontrastno razmerje: : 1. Cena: 783 EUR, žarnica 232 EUR. Uvoznik: Kakovost slike, svetilnost. K Glasno delovanje, neroden daljinec. Dražji izmed Vivitekovih projektorjev na tokratnem preizkusu je razvajal z visoko ločljivostjo WXGA, sorodna tehnična zasnova pa je tudi tokrat postregla s kakovostno prikazano sliko v večini okoliščin. Tudi z dnevno svetlobo se projektor s svojimi 3600 ANSI lumni bori več kot uspešno, pri čemer je zelo prepričljiv tudi v varčnem načinu delovanja. Je pa zaradi visoke svetilnosti ustrezno krajša življenjska doba žarnice. Projektor je zelo primeren tudi za gledanje filmov, saj je opremljen z zvočnikom moči 10 W, kar povsem zadostuje za zvočno kuliso v manjši sobi. Kopico video priključkov na hrbtni strani smo seveda pričakovali, od kategorije»resnih«poslovnih projektorjev pa ga seveda loči to, da nima omrežnega priključka, kot bi pri Viviteku nalašč ne želeli skakati v zelje bolj uveljavljenim izdelovalcem. No, kljub temu jim je v sicer ne najbolj posrečen daljinski upravljalnik uspelo vgraditi laserski kazalnik, ki bo uporabnikom v pomoč pri predstavljanju svojih vsebin. Ambicij na področju hišnega kina Vivitek D803W-3D kljub temu ne skriva, saj že z imenom razkriva, da mu prikaz vsebin v tretji razsežnosti ni tuj, še več, podpira celo preoblikovanje 2D slike v 3D, čeprav se velja tej funkciji v praksi kar izogniti. Daljincu razen manjše nerodnosti postavitve tipk ne moremo prav veliko očitati, zaslonski menuji pa bi dobili še boljšo oceno, če bi znali slovensko. Tako kot manjši brat je tudi model D803W-3D pri svojem delu razmeroma glasen in vroč, pri snubljenju uporabnikov pa stavi predvsem na prepričljivo razmerje kakovost/cena. Po tej plati se učinkovito kosa s kitajskim izdelovalcem Optomo, ki prav tako želi uporabnikom ponuditi kar največ projektorja za odšteti denar. 60 I H I 10.13

59

60 F O K U S P O S L O V N I P R O J E K T O R J I «lili Pogled v laboratorij Vsem preizkušenim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najbolj idealno lokacijo za prikaz najboljše možne slike. Med nastavljanjem te slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, vendar jim večje teže pri končni oceni nismo namenili, saj jih poslovni uporabniki, ki projektorje namestijo v sobah za sestanke, ne bodo uporabljali prav pogosto. Če iščete prenosni poslovni projektor, ki ga boste nosili s seboj po sestankih, pa temu področju seveda namenite ustrezno več pozornosti. Vsekakor nas je zanimala tovarniška kalibracija in možnosti nastavitev slike, ki jih projektor privzeto ponuja uporabniku in jih bo velika večina uporabnikov sprejela za svoje. Z zadovoljstvom lahko poročamo, da se je stanje na tem področju zelo popravilo in so praktično vsi poslovni projektorji že ob prvem vklopu zelo dobro pripravljeni na delo. Kakovost prikaza slike smo poleg testnih vzorcev (Peter Finzel Test Disk) preverili tudi s kopico tipičnih poslovnih vsebin, kot so (ne) pregledne tabele, predstavitve in še s fotografijami visokih ločljivosti, na katerih smo opazovali barvne prehode in realističnost barv (denimo barve kože, belo in črno barvo...). Priklop računalnika smo zaradi najkakovostnejših rezultatov izvedli prek vmesnika HDMI, če ga je projektor le podpiral. Subjektivno smo ocenili tudi glasnost projektorja oziroma šum, ki ga hladilni sistem povzroča. Preverili smo tudi oddano toploto, a si projektorji zaradi»vročih izpuhov«tokrat prav veliko negativnih točk niso nabrali, smo pa izmerili razmeroma velike razlike v glasnosti njihovega delovanja. Meritev svetilnosti in kontrasta s svetlomerom se tokrat nismo šli. Izmerjeni podatki so namreč zelo odvisni od trenutnih nastavitev projektorja, načina delovanja, odprtosti zaslonke in dodatnih funkcij morebitnega vgrajenega slikovnega procesorja. Podatki o svetilnosti lahko pri različnih nastavitvah odstopajo za 2-5-krat, podatki o kontrastu prav tako. Zaradi vse bolj pametne elektronike je pri nekaterih Kalibracija projektorja je nujna Kljub temu velja pripomniti, da projektor, ko ga vzamemo iz škatle, še ne pokaže vsega, kar zna, temveč ga je treba ustrezno nastaviti. Nekateri boljši projektorji imajo kalibracijske vzorce že vgrajene, prav tako je avtomatika iz leta v leto bolj razvita in uporabniku močno olajša delo. Kljub temu velja dodati, da je projektor za t. i. fino kalibracijo pripravljen šele, ko žarnica doseže prvih sto ur delovanja, torej segrevanja in ohlajanja, in se ne deformira več (oziroma vsaj v enakem obsegu). Uporabniki bi se morali tudi zavedati, da nobena kalibracija projektorja ni večna in da velja projektor za kar najboljšo sliko vsakih nekaj sto delovnih ur očistiti (protiprašne filtre) in znova nastaviti. modelih bela slika manj svetla, kot je sicer zmogljivost projektorja (če je bel samo del slike). Rezultati bi bili tako zavajajoči. ZLATI MONITOR Ko ima preizkuševalec opravka s projektorji, ki se po ceni med seboj razlikujejo tudi za šestkrat (najcenejši preizkušeni projektor je veljal okoli 400, najdražji pa slabih 2400 evrov), je jasno, da bodo razlike med posameznimi izdelki velike. In tudi so. Grobo bi lahko projektorje uvrstili v dva razreda. Tistega cenejšega, kjer cene segajo do evrskega tisočaka, in dražjega, kjer za sodobni stroj prodajalci želijo več kot tisočaka. Po lastnostih, ki jih pričakujemo od poslovnega projektorja, je izstopal NEC M271W. Omenjeni projektor nas je prepričal z odlično sliko, tihim delovanjem in celovitim naborom priključkov ter funkcij, ki v poslovnih okoljih ne smejo izostati. Prav zato mu podeljujemo tokratno nagrado zlati Monitor, pri čemer lahko dodamo, da se NEC M271W zelo dobro znajde tudi v domačem okolju, če ga vprežemo z igralno konzolo ali pa set-top-boxom ponudnika storitev IP televizije. Priporočilo bomo tokrat podelili tudi v rubriki dober nakup, saj si izdelovalec Vivitek za svoj trud in željo, ponuditi uporabnikom cenovno dostopen, a sorazmerno zmogljiv projektor, zasluži priporočilo. Projektor, ki ne bo razbil pisarniškega sefa, a bo več kot kos opravljanju predstavitvenih nalog v manj zahtevnem poslovnem okolju, je model Vivitek D I H I 10.13

61 POSLOVNI PROJEKTORJI projekcijski čip ločljivost (pik, oznaka) svetilnost (ANSI lumnov) kontrast zaslonka vrsta žarnice življenjska doba žarnice povečava (zoom) glasnost (min/max) mere (cm) masa uvoznik cena cena žarnice Hitachi CP-EX300 InFocusIN3124 NEC M271W W NEC NP-M230X Optoma HD25-LV Optoma W303 Optoma W401 i 3 x LCD 1 x DLP 3 x LCD ( J '3 x LCD DLP DLP DLP 1024X768XGA 1024 X 768 XGA 1280 X 800 WXGA 1024 X 768 XGA 1920 X 1080 WUXGA 1280 X 800 WXGA 1280 X 800 WXGA : : : : : : : 1 X X X X X X 215 W 280 W 180 W 180 W 240 W 190 W 280 W 5000 ur(6000 ur ECO) 2000 ur (3000 ur ECO) 5000 ur(10000 ur ECO) 5000 ur (6000 ur ECO) 3500 ur (6000 ur ECO) 4500 ur (10000 ur ECO) 3000 ur (4500 ur ECO) 1,2 : 1 1,5 : 1 1,7 : 1 1,7 : 1 1,2 : 1 1,2 : 1 1,2 : 1 29 db / 37 db 31 db / 33 db 26 db/33 db 27 db / 34 db 26 db / NP 26dB/NP 29 db / NP 32,0 X 8,5 X 24,5 32,6 X 12,2 X 26,5 33,9 X 9,9 X 25,7 33,9 X 9,9 X 25,7 32,3 X 9,7 X 23,4 31,6 X 12,4 X 22,4 32,3 X 9,9 X 23,4 2,9 kg 4,7 kg 3,0 kg 2,9 kg 2,9 kg 2,2 kg 3,2 kg Lukvel, Center projekcije, Acord 92, www. acord-92.si Acord 92, www. acord-92.si Center projekcije, Center projekcije, EUR EUR 610 EUR 550 EUR EUR 634 EUR 915 EUR 256 EUR 268 EUR 330 EUR 330 EUR 420 EUR 219 EUR 195 EUR Center projekcije, I - ««Ricoh PJ X3131 Ricoh PJ X3241N Ricoh PJ WX4130 Sharp PG-LX2000 Sharp XV-Z17000 I Vivitek D555 Vivitek D803W-3D projekcijski čip 3 x LCD 3 x LCD DLP DLP DLP DLP DLP ločljivost (pik, oznaka) 1024X768XGA 1024 X 768 XGA 1280 X 800 WXGA 1024 X 768 XGA 1920 X 1080 WUXGA 1024X768XGA 1280 X 800 WXGA svetilnost (ANSI lumnov) kontrast 320 : : : : : : : 1 zaslonka X X X X X X vrsta žarnice 180 W 180 W 225 W 210 W 280 W 200 W 240 W življenjska doba žarnice 3000 ur (4000 ur ECO) 3000 ur (4000 ur ECO) 3000 ur (4000 ur ECO) 3000 ur (5000 ur ECO) 2000 ur (3000 ur ECO) 5000ur(6000urECO) 3000 ur (4000 ur ECO) povečava (zoom) 1,2 : 1 1,2 : 1 brez 1,2 : 1 1,15 : 1 1,1 : 1 1,1 : 1 glasnost (min/max) 32 db / 37 db 32 db / 37 db 32 db/38 db 32 db / 37 db 23 db 32 db/35 db 32 db / 34 db mere (cm) 27,2 X 8,2 X 18,9 29,5 X 8,2 X 19,6 25,7 X 14,2 X 22,1 30,7 X 9,4 X 24,5 40,0 X 11,5 X 34,8 27,6 X 10,0 X 21,2 28,5 X 13,0 X 26,1 masa 1,8 kg 1,8 kg 3,0 kg 2,3 kg 5,8 kg 2,3 kg 3,6 kg uvoznik Vibor, Vibor, Vibor, Tift, Tift, Lukvel, Lukvel, cena EUR EUR EUR 439 EUR EUR 386 EUR 783 EUR cena žarnice 296 EUR 296 EUR 243 EUR 199 EUR 298 EUR 244 EUR 232 EUR I M I 63

62 DOSJE I VARNOSTNE KOPIJE Naj bo varen dom Varnostno kopiranje podatkov bi prav lahko šteli med gospodinjska opravila. Izvajati ga je treba redno, najbolje vsak dan. Dokler stvari tečejo po načrtih, tega opravila sploh ne opazimo. Kako pomembno je, se zavemo šele, ko bi varnostno kopijo nujno potrebovali, pa ni bila narejena. Ogledali smo si osnove varnostnega kopiranja in načine, kako lahko svoje podatke zavaruje domači uporabnik, ki za ta namen ne želi potrošiti (preveč) denarja in podatkov postaviti na ogled vohljačem v internetu. Matej Napisati koristen sestavek o varnostnem kopiranju (backup) sodi med najbolj nehvaležne tematike, kar se jih lahko lotimo. Po eni strani nenehno trobimo, da so varnostne kopije pomembne in da jih bo vsakdo prej ali slej potreboval, pa ti apeli še vedno vse prevečkrat naletijo na gluha ušesa. Po drugi strani pa to pomeni, da smo o tem napisali že skoraj vse, in starih resnic nima smisla ponavljati. Kaj sploh še lahko povemo? Zadnji obsežen preizkus programov za izdelavo varnostnih kopij smo izvedli pred tremi leti (Monitor 01/10) in odtlej se je marsikaj spremenilo. Nekaj programov je umrlo, drugi so se razvijali naprej in prilezli do višjih različic z novimi funkcionalnostmi, znašli so se tudi novi. Prav tako se je v vmesnem času dodobra razvilo tedaj šele nastajajoče področje oblačnega računalništva, ki nam dandanes omogoča izdelavo varnostnih kopij kar v spletne strežnike, a bomo to v tem sestavku pustili vnemar. Delovanje tajnih služb, ki je bilo letos pod drobnogledom javnosti (Afera PRISM v Monitorju 09/13), namreč v enačbo vnaša pomemben preudarek: zasebnost podatkov v oblaku in nujnost šifriranja teh podatkov. Zato se bomo v tem članku posvetili vrzelim, o katerih še nismo pisali: v prvem delu Huš si bomo ogledali osnove, v drugem pa se bomo postavili v kožo domačega uporabnika, ki si želi s čim manj sredstvi zagotoviti enostavno in odporno rešitev za varovanje podatkov. V svetu računalništva je k sreči tako, da je mogoče z nekaj zvitosti in znanja za zelo malo denarja doseči odlične rezultate. Backupi, arhivi, RAID, oblaki... Kdor še ni imel težav z izgubo podatkov, bi naivno pomislil, da je preprosto poskrbeti za varnostno kopijo. Za prepis datotek na zunanji disk ali sosednji računalnik pač ni treba imeti posebnih znanj. Kopiraj in prilepi v Raziskovalcu bi moralo zadoščati, kajne? Pa ni tako. V resnici vzpostavitev dobrega sistema varnostnih kopij terja razmislek, pametno organizacijo in vestnost (to lahko nekoliko nadomesti avtomatizacija). V računalništvu se varnostne kopije, arhive, RAID in oblačne kopije pogosto meče v isti koš, čeprav to ni točno. Nekoliko se resda prekriva, a imajo vsak svoj namen. Dodatno zmedo vnaša terminologija programske opreme, ki izdelano varnostno kopijo nemalokrat poimenuje kar arhiv, četudi to ni povsem pravilno. Uradno gre takole: varnostno kopijo uporabljamo, da lahko ob morebitni izgubi podatkov te čim hitreje in s čim manj stroški obnovimo, pri tem pa je od namembnosti odvisno, ali bomo imeli le kopijo podatkovnih datotek ali tudi celotnega sistema. Arhiv je po drugi strani primarno skladišče podatkov, po katerih se sprehajamo vsakokrat, ko želimo do nekega starejšega podatka, varnostne kopije pa uporabimo le ob izgubi podatkov in so sekundarni vir. Zato so arhivi organizirani drugače, pa tudi svoje varnostne kopije potrebujejo. RAID, o katerem smo nazadnje pisali v prejšnji številki (Monitor 09/13) v okviru NASov, je kopija podatkov, a ima pomembne omejitve. Po eni strani omogoča obnovo celotnega sistema z vsemi podatki ob fizični okvari diskov in ne terja nobene vestnosti, a ščiti le pred strojno odpovedjo. Na programske defekte, človeški dejavnik, viruse in lokalne katastrofe je neodporen. Oblačne storitve imajo svoje prednosti, saj so povsem neodvisne od lokalnega sistema, torej jim lokalni dogodki (kraje, ujme, fizične odpovedi) ne pridejo do živega. Po drugi strani pa večinoma niso zastonj (vsaj v večjih kapacitetah), imajo precej omejeno zmogljivost, zahtevajo hitro širokopasovno povezavo in obveščevalnim agencijam omogočajo vohljanje po podatkih, če niso šifrirani. Domači uporabnik bo torej najvarnejši s kombinacijo lokalne kopije na lastne diske in kopijo najpomembnejših podatkov še v oblačnih storitvah, če podatke seveda poprej šifrira. 64 I H I 10.13

63 VARNOSTNE KOPIJE Razlogi za izgubo podatkov strojna odpoved človeška napaka programski defekt tatvina virusi uničenje 3 m Vir: Smith, D. M. (2003) The Cost of Lost Data, Graziadio Business Review, 6 Metode Tehnično lahko varnostne kopije razdelimo v več kategorij. Tako imenovana polna kopija vsebuje vse podatke, ki jih želimo obvarovati. To je enostavno izvesti in precej olajša restavracijo podatkov, saj potrebujemo le eno kopijo, a ta zasede precej prostora in porabi dosti časa za izdelavo. Zato lahko za naslednjo kopijo po polni kopiji uporabimo nadgradno (»inkrementalno«) metodo, pri čemer se shranijo le spremembe od zadnjega shranjevanja. Če polno kopijo napravimo vsak mesec, nadgradno pa vsak dan, bomo za obnovitev podatkov potrebovali zadnjo polno kopijo in vse nadgradne kopije od takrat do danes. Ker je to razmeroma nepraktično, je na voljo kompromisna rešitev z imenom razlikovalna (diferenčna) kopija. Ta vsebuje vse spremembe od zadnje polne kopije, tako da za obnovo potrebujemo zadnjo polno kopijo in najnovejšo razlikovalno. Cena za to je daljši čas izdelave in večja velikost. Za običajne uporabnike manj zanimivi in dražji možnosti sta t.i. reverzna delta kopija in nenehna kontinuirna kopija. Pri reverzni delta kopiji imamo v vsakem primeru polno kopijo zadnje različice podatkov, potem pa program s predhodne polne kopije in nove izračuna reverzni inkrement. Ta omogoča, da obnovimo starejše različice podatkov; to nas ščiti tudi pred nekaterimi programskimi napakami. Nenehna kopija pa sproti zapisuje vse spremembe na oddaljeno destinacijo. Od klasičnega zrcaljenja (RAID1) se razlikuje po kompleksnejši implementaciji in večji porabi prostora, saj nenehna kopija omogoča tudi obnovo starejših različic. Kam shranjevati Še beseda o tem, kam bi krajevne varnostne kopije shranjevali. Izbira je pravzaprav preprosta. CDji so za to početje premajhni, razen za kakšne besedilne datoteke in manjše zbirke podatkov, DVDji še nekako držijo korak s slikami, videoposnetki pa so že lahko problematični. Težave predstavlja vzdržljivost teh nosilcev, saj verjetno ni človeka, ki še nima izkušenj z neberljivimi zgoščenkami. Z DVDji je pričakovati več težav kakor s CDji, ker so podatki zapisani bliže skupaj. Izogibanje vročini in neposredni sončni svetlobi ter hranjenje v ovitkih lahko S' odstotkov An Zgodi se tudi velikim Izgube podatkov se dogajajo tudi podjetjem, čeprav tega ne obešajo na veliki zvon in je do teh podatkov težko priti. Pri tem mislimo na dejansko izgubo podatkov (data loss) in ne na nenamerno razkritje ali uhajanje podatkov (data spill), o katerem beremo pogosteje, in sicer ko kak uslužbenec izgubi ključ USB ali prenosnik s kopijo podatkov. Največji tak incident je bil pravzaprav napad na World Trade Center septembra Oblačno shranjevanje varnostnih kopij je bilo tedaj še v povojih, zato je bila večina podatkov shranjena krajevno. Uničenje velikanskih količin podatkov in večdnevna nedosegljivost preživelih podatkov zaradi težav z napajanjem in internetno povezljivostjo sta dala nov zagon industriji varovanja podatkov in obnov po katastrofah. Manjše težave so se največjim dogajale tudi pozneje. Google je februarja 2011 skoraj izgubil vso pošto 0,02 odstotka uporabnikov Gmaila, a jim jo je po nekaj urah uspelo obnoviti z varnostnih kopij na tračnih enotah. Izpadlo je le nekaj ur prejete pošte. Amazon je aprila istega leta po pomoti v svojem oblaku EC2 uničil nekaj podatkov svojih strank, ko niso mogle prebroditi nekaj odpovedi strojne opreme. Še hujši polom si je 3. januarja 2008 privoščila skandinavska TeliaSonera, ko jim je odpovedal e-poštni strežnik. Ugotovili so, da je njihova zadnja varnostna kopija stara 18 dni in to je prizadelo njihovih uporabnikov e-pošte. Vse to kaže, da varnostne kopije niti niso trivialne niti niso same sebi namen. Raziskava iz leta 2003 je namreč pokazala, da si 50 odstotkov podjetij, ki so doživela 10-dnevni izpad podatkov, ne bo nikoli opomoglo in bodo morala zapreti vrata. precej podaljša življenjsko dobo zgoščenkam, čeprav oprijemljivih številk ni. NIST (National Institute of Standards and Technology) je v študiji dolgoživosti enkratno zapisanih nosilcev DVD-R ugotovil, da zdržijo okrog 30 let, če jih hranimo pri 25 C in na 50-odstotni zračni vlagi. Izdelovalci sicer navajajo stoletne roke, a tega ni v praksi preizkusil še nihče, testi s hitrim staranjem pa tudi niso povsem zanesljivi. Zanimivo je, da je rok trajanja precej odvisen od znamke in hitrosti zapisovanja podatkov. Tračne enote so ostanek preteklosti. Zmogljivosti diskov so jih že dohitele, pri hitrosti pa tako ali tako nikoli niso imele možnosti. Bistvena prednost tračnih enot je cena na megabajt, ki je bila včasih tudi za velikostni razred nižja, zdaj pa se razlika v primerjavi z diski počasi izravnava. Dandanes se uporabljajo še za varnostne kopije arhivov in podobne specializirane namene, kjer imamo kup podatkov, domači uporabnik pa jih ne bo nikoli potreboval. Odpadejo tudi SSDji, ključi USB in drugi bliskovni pomnilniki, saj so enostavno premalo zanesljivi, predragi in premajhni. Edina realna možnost so diski, pri teh pa se moramo odločiti med zunanjimi in notranjimi. Notranji diski so cenejši in omogočajo sprotno ali popolnoma avtomatizirano izdelavo kopij, saj so ves čas priključeni. To je tudi njihova največja slabost, saj so občutljivi za iste ujme (električni sunki, virusi, logične napake, človeški dejavnik) kakor primarni vir podatkov, če jih imamo v istem računalniku. Bistveno boljša rešitev je imeti notranji disk v drugem računalniku po možnosti na ločeni lokaciji, kamor se varnostne kopije prenašajo po omrežni povezavi. Zunanji diski omogočajo poceni redundanco, saj jih priključimo, posnamemo varnostno kopijo in odklopimo. S tem so podatki na varnem, a po drugi strani lahko disk pade na tla, pa so vsi podatki uničeni. Obenem taka ureditev terja vestno priključevanje diskov in izdelavo varnostnih kopij, tega pa se - iz izkušenj - človek hitro naveliča in pozabi. Programi za Windows Po čem bi torej posegel domači uporabnik? Ogledali smo si orodja, ki jih za (pol) avtomatizirano izdelavo varnostnih kopij na krajevne diske, omrežne pogone in tudi strežnike FTP lahko uporabimo. Nekatera so brezplačna, druga plačljiva, a je strošek dobrega programa za varnostno kopiranje in kakšnega rezervnega diska v primerjavi z vrednostjo podatkov zanemarljiv. Vsaj moral bi biti. Acronis Truelmage. To je program, ki si ga morate res želeti, da ga boste prenesli iz spleta. Tudi preizkusna različica namreč zahteva registracijo z elektronskim naslovom, da dobite kodo za namestitev, poleg tega je še časovno omejena. A to odtehtajo druge prednosti tega programa, ki dejansko zmore vse. Ob prvem zagonu se prikaže pozdravno okno, ki ponuja razlago osnov in možnost nastavitev posameznih proce- 1 Acronis Truelmage Program za izdelavo varnostnih kopij, slik diska, particije, sistema, izbris podatkov, manipulacijo particij, reševanje sistema. Izdeluje: Cena: 50 USD. Večnamenskost, pravi arzenal možnosti, prilagodljivost. K Nekatere nastavitve so na menujih precej skrite, preveč nevarnih funkcij za povprečnega uporabnika, s katerimi je mogoče povzročiti škodo I M I 65

64 D O S J E V A R N O S T N E K O P I J E lllllllllllllll AOMEI Backupper. To je brezplačen program z ličnim vmesnikom in enostavno navigacijo, ki ima sila omejen nabor funkcij. Namenjen je izdelavi slike celotne particije, diska ali sistema, ki je lahko sektorska (eksaktna) ali logična (podatkovna) in rabi za obnovitev sistema po kakšni katastrofi. Ne zna pa izdelati varnostne kopije le želenih datotek oziroma map, tako da za selektivne kopije ni mišljen. Podatke zmore stisniti in jih razkosati v ustrezno velike datoteke, ki gredo na CD, DVD, datotečni sistem FAT oziroma ustrezajo kakšni drugi omejitvi. Za zaščito pred nepooblaščenim dostopom jih lahko tudi šifrira in zaklene z geslom. Dodatne funkcionalnosti so še možnost neposrednega kloniranja diskov ali particij, izdelava zagonskega nosilca za obnovitev, preveritev konsistentnosti oziroma zdravja izdelane slike ter brskanje po izdelani sliki, od koder lahko izvlečemo želene datoteke. Največja pomanjkljivost je to, da ni avtomatizacije, saj programu ne moremo dopovedati, naj v rednih intervalih izdeluje slike sistema; vsakokrat ga je treba zagnati ročno. sov. Vse, kar zna Truelmage, lahko na grobo razdelimo v tri skupine: izdelava varnostne kopije posameznih map ali celotnih particij, obnovitev sistema in kopiranje v oblak. Slednja možnost je novost v zadnji različici. Vsaka možnost ima vse mogoče nastavitve, ki jih tu niti ne bomo omenjali; naj bo dovolj, če povemo, da ima vse, kar imajo vsi drugi opisani programi. Posebnost tega programa je še vrsta spremljajočih funkcij, kot so izdelava posebne particije za hranjenje varnostnih kopij, čiščenje sistema, varno brisanje datotek, uničevanje vsebine diska, upravljanje diskov, uporaba 2 TB velikih diskov tudi v nepodprtih operacijskih sistemih, pretvarjanje formata varnostne kopije v standardni format Windows, pripenjanje slike diska kot fizični pogon itd. V enem stavku bi rekli, da gre za večnamenski program, ki ima skorajda preveč funkcij, saj lahko podatke z neprevidno rabo dejansko tudi uničite, preden ste izdelali varnostno kopijo. Argentum Backup. Argentum Backup je od našega zadnjega pregleda od različice 2.6 prilezel do 3.0. Program ostaja špartansko osredotočen na osnovno poslanstvo, to je izdelavo varnostnih kopij. V zelo preprostem čarovniku nam omogoča, da izberemo nekaj osnovnih profilov, kaj želimo varovati - datoteke, pošto iz Outlooka, namizje itd. Program zna v resnici le prekopirati datoteke v drugo mapo in jih po želji vmes še stisniti v datoteko ZIP z različno stopnjo stiskanja, več pa ne. To pomeni, da obnavljanje podatkov ni težavno, saj jih preprosto skopiramo nazaj tja, od koder smo jih vzeli, če se seveda spomnimo, od kod so. Program namreč nima funkcije za obnovo, izvesti jo moramo ročno. Omogoča pa avtomatizacijo varnostnega kopiranja, tako da vsaj ta skrb odpade. Kljub temu bi od programa, ki ni zastonj, pričakovali več funkcij. Backup Maker. Backup Maker je često in po krivici spregledan program nemškega izdelovalca, ki ponudi obilico funkcij in je za domačo rabo povsem brezplačen. Program pravzaprav omogoča vse, kar imajo veliki. Uporabniški vmesnik je resda videti nekoliko načičkano in neresno, a naj vas to ne zavede. Čarovnik vas v dvanajstih korakih temeljito izpraša, kako želite izvajati varnostno kopiranje. Določite lahko, kate- AOMEI Backupper Program za izdelavo slik diska, particije, sistema. Izdeluje: Cena: Zastonj. Enostaven vmesnik, brezplačen, kopira tudi zaklenjene K datoteke v rabi. Zgolj izdelava slik celotnih particij ali diskov, ne omogoča avtomatizacije. Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: 25 USD. Enostavna raba, avtomatizacija, možnost stiskanja in K varovanja z geslom. Ne ponuja nič več kakor brezplačni programi, ne omogoča obnovitve podatkov, preverjanja konsistentnosti. Backup Maker Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: Zastonj za rabo doma, 25 EUR za komercialno rabo. Brezplačen, kup možnosti in prilagoditev. K Podatke shranjuje le v datoteko ZIP. 66 I H I 10.13

65 VARNOSTNE KOPIJE Cobian Backup 11 Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: Zastonj. Brezplačen, obilo možnosti, pregleden in preprost K uporabniški vmesnik, izdelava kopij iz strežnikov FTP. Slaba podpora Windows 8, pri več opravilih lahko postane restavriranje nepregledno. DriveimageXML Program za izdelavo slik diska, particije, sistema. Izdeluje: Cena: Zastonj. Brezplačen za rabo doma, posnetki v formatu XML, K deluje tudi iz ukazne vrstice (skripte). Grafično obupen vmesnik, ne izdela zagonskega CDja, malo funkcij, potrebuje skrbniške pravice. EaseUS Todo Backup Free Program za izdelavo varnostnih kopij ter slik particij in diskov. Izdeluje: Cena: Zastonj. Brezplačen, vse v enem (možnost izdelave slik diskov K in varnostnih kopij posameznih map), podpora za inkrementalni način. Zapis podatkov v lastniški format, ne podpira šifriranja in preverjanja konsistentnosti slike. re datoteke in mapo želite vključiti, katerih ne, kam naj se kopije shranjujejo (krajevni diski, omrežni diski, optični pogoni in strežniki FTP) in kako pogosto naj se to izvaja. Mogoče je izbrati stiskanje, šifriranje, zaščito z geslom, razkosanje datotek na ustrezno velikost, inkrementalni in diferenčni način dela, avtomatični prepis starih kopij ter opravila, ki naj jih izvede pred kopiranjem ali po njem. Komur je to preveč, lahko izbere tudi enostavni način, kjer v petih korakih določi samo najpomembnejše možnosti. Skratka, gre za program, ki je do vrha naložen z možnostmi, pa še brezplačen je. Cobian Backup 11. Od tega programa smo pričakovali veliko, saj je na voljo že dobrih 13 let, vmes pa je prejel celo vrsto nagrad. Ob zagonu se človek resda počuti nekoliko zmedeno, saj program ne ponuja nobenih velikih ikon in enostavnih čarovnikov, temveč zgolj prazno okno z dvema prekatoma. Hitro pa najdemo gumb New Task, kjer mu lahko nastavimo čisto vse, kar nam poželi srce. Določimo lahko, kaj bo kopiral in kdaj, kaj bo zagnal pred varnostno kopijo, kam se bo to shranjevalo itd. Strežnike FTP podpira v obeh smereh, tako da omogoča tudi izdelavo varnostnih kopij podatkov, ki so v strežniku FTP, do katerega imamo dostop, ne le shranjevanja lokalnih podatkov nanj. Omogoča stiskanje datotek, šifriranje, poganjanje programa kot drugi uporabnik (z, recimo, skrbniškimi pravicami), inteligentno avtomatizacijo ter nastavitev prioritete za primer, da se tedaj na računalniku dogaja še kaj drugega. Po vsakem opravilu nam lahko pošlje tudi elektronsko sporočilo o rezultatu. Podpira tudi VSS (torej obdelavo datotek, ki so v rabi). Ta program ima vse funkcije, ki jih domači uporabnik potrebuje, s svojim videzom in resnostjo pa meri na tiste, ki so po duši bolj zadržani. DriveImage XML. Ko namestite in zaženete ta program, vas na začetku skorajda kap. Program je videti kot najhujši zmazek iz časov preizkusnih programov (shareware) z vse polno reklamami, a videz vara. V resnici gre za spodoben brezplačen program, ki pa resda ne zmore kaj dosti. Njegovo poslanstvo je izdelava slik diskov in particij, in to obvlada. Omogoča izdelavo slik, brskanje po slikah ter restavriranje s slik in neposredno kloniranje diskov, kaj več pa ne. Početje lahko avtomatizira v Urejevalniku opravil, pri tem pa ga ne moti, če je disk v rabi, saj razume VSS. Malo denarja, malo muzike, so včasih dejali, in DriveImage XML je točno to. Brezplačen, oskubljen in strogo namenski program, ki vam bo prišel prav, če potrebujete natanko to, kar edino zna. Ima pa zelo svetlo točko, to je podporo ukazne vrstice. Ta vam omogoča, da si pripravite skripte (batch) in jih poganjate. Težava je le, da za vsak zagon zahteva upraviteljske pravice. EaseUS Todo Backup Free. Poznamo več različic tega programa, mi smo si ogledali brezplačno (Free), ki je namenjena domačim uporabnikom in nima vseh funkcij, ki jih imata plačljivi (Home in Workstation). Kljub temu brezplačna različica vsebuje vse, kar bi domači uporabnik potreboval. Pod eno streho sta zbrani tako možnost izdelave slike celotnega sistema oziroma posameznih particij kakor tudi izdelava varnostnih kopij posameznih map, za nameček pa še kloniranje particij in diskov ter varno (nepovratno) brisanje datotek z diskov. S programom lahko izdelamo zagonski nosilcev, ki omogoča obnovitev sistem ob katastrofi. Po posameznih opravilih nas vodi čarovnik, ki ni preveč podroben, vpraša le, kar mora nujno vedeti - kaj in kam naj shranjuje, kako pogosto (podpira avtomatizacijo), razkosanje datotek, prioritizacijo ter, to je zelo uporabno, omejitev hitrosti pisanja in branja z diska med izdelavo varnostne kopije. Pogrešamo pa možnost šifriranja podatkov ter preveritve njihove konsistentnosti v kopiji. FBackup. FBackup je majhen brezplačen program, ki mu do resnične uporabnosti zmanjka čisto malo. Zna vse osnovne - J * FBackup Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: Zastonj. - ' t Brezplačen (tudi za komercialno rabo), veliko K možnosti obnavljanja datotek, vtičniki za varnostno kopijo podatkov iz tretjih programov, preverjanje konsistentnosti. Počasen, zapis podatkov v lastniški format, nekatere manjkajoče funkcije I M I 67

66 D O S J E I V A R N O S T N E K O P I J E stvari, ki zadevajo varnostne kopije datotek, torej avtomatizacijo, izbiro vključenih in izključenih datotek, stiskanje datotek ipd. A povsod mu zmanjka kakšna malenkost, tako da dobite občutek, da gledate napol dokončan izdelek. Recimo: pri izbiri velikosti razkosanja datotek nima že nastavljenih standardov (recimo DVD, CD). Ne podpira nadgradnega ali diferenčnega načina. Takšne malenkosti so velika škoda, saj ima program po drugi strani kopico zanimivih bonbončkov, kot je zelo veliko izbire pri obnavljanju podatkov, ki jih lahko selektivno obnovimo, in to v kakšno drugo mapo, obenem pa ima prostor za vtičnike, ki naredijo varnostno kopijo uporabniških podatkov, ki jih programi (recimo Outlook Express) raztresejo po celotnem disku. Programu se vidi, da ima večjega in plačljivega brata Backup4all, ki teh pomanjkljivosti nima. Njegova prednost za male podjetnike je brezplačnost tudi za poslovno rabo. Genie Backup Manager. Od našega zadnjega pregleda je Backup Manager napredoval za eno različico, z 8 na 9, obenem pa je dobil prenovljen in bolj všečen uporabniški vmesnik. Ta zares odlikuje program, ki je že v prejšnjih različicah ponujal r Genie Backup Manager Program za izdelavo varnostnih kopij, slik diska, particije, sistema. Izdeluje: Cena: 40 EUR. Veliko možnosti, pregleden vmesnik, kopije, ki se same K razpakirajo, nadgradne kopije, Disaster Recovery. Cena, Disaster Recovery terja ločeno namestitev. NovaBACKUP Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: 50 EUR. Veliko možnosti, iskanje virusov pred kopiranjem, 2 GB K prostora v oblaku. Cena, nestabilnost, nelogična postavitev funkcij na menujih. aragon Backup & Recovery 2013 Free Program za izdelavo slike diskov in particij. Izdeluje: Cena: Zastonj za rabo doma. Brezplačen, kapsula, pregleden vmesnik. K Premalo funkcij, ne omogoča izdelave varnostnih kopij posameznih map. zvrhan koš možnosti, a se je bilo med njimi kar težko znajti. V novi različici nas program korakoma vodi po nastavitvah varnostnega kopiranja, ki ponuja vse, kar bomo potrebovali, pa še kaj več. Komur je to preveč, pa lahko preklopi na enostaven pogled. Posebej velja izpostaviti pametno okno za izbiranje predmetov, saj je mogoče napraviti tudi kopijo profila Outlooka, registra, nastavitev Windows in drugih priveskov v Windows, ki so načeloma raztreseni po celotnem disku v več mapah. Tako nam ni treba izdelati slike diska, pa lahko kljub temu hitro po obnovitvi sistema dobimo nazaj takega, kot je bil pred katastrofo. Zelo uporabna je tudi možnost izdelave kopije podatkov, ki se zažene sama in omogoči obnovitev v sistemu brez tega programa. Razume se, da omogoča avtomatizacijo izdelave varnostnih kopij. Cenimo tudi možnost obnovitve po katastrofi (Disaster Recovery), ki brez veliko vprašanj izdela zagonski optični nosilec in varnostno kopijo celotnega sistema za obnovitev v trenutno stanje. Žal ga je treba posebej namestiti kot dodaten vtičnik. NovaBACKUP. V treh letih je Nova- BACKUP z različice 11 prikorakal do 14.5, tako da pričakujemo veliko novosti. Še vedno omogoča preklapljanje med dvema načinoma delovanja, in sicer enostavnim in zahtevnejšim z več funkcijami. Slednji je precej zapleten, saj so funkcije nelogično poskrite po menujih. V enostavnem načinu pa zlahka izberemo kaj želimo shraniti, kam in kdaj, pri čemer program omogoča tudi inteligentno izbiro celotnega sistema ali pa zgolj dokumentov, ki jih najde sam, ne le ročno naklikanih map. Če pa se zakopljemo v menuje, najdemo vse možne nastavitve, tudi iskanje virusov pred kopiranjem. Zamerimo mu, da se je v treh letih nesramno podražil za polovico, obenem pa je njegova preizkusna različica najbolj nadležna s prikaznimi okni, naj ga vendarle kupimo in registriramo. Obenem je to edini program, ki se je pri poizkusu izdelave kopije celotnega diska večkrat obesil. Program omogoča tudi shranjevanje podatkov v oblak pri treh ponudnikih, a bo to seveda treba posebej doplačati (dva gigabajta pa sta zastonj z registracijo). Paragon Backup & Recovery 2013 Free. Navadno od programov, ki so na voljo zastonj, a se reklamirajo kot del večjega vzdrževalnega paketa, o nakupu katerega nas poizkuša prepričati izdelovalec, ne pričakujemo dosti. Paragon resda vsebuje re- 68 I H I 10.13

67 V A R N O S T N E K O P I J E klamo za nadgradnjo na plačljivo različico in celoten paket Disk Manager, a je diskretna in ne utruja po nepotrebnem. Pod funkcijo backup si ta program predstavlja kopijo celotnega diska ali vsaj celotne particije, ne pa posameznih datotek, ki jo lahko zapiše na drug disk ali neposredno na optični nosilec. Na zavihku možnosti najdemo še prenos datotek, ki ga z veliko domišljije lahko pretvorimo v izdelavo varnostnih kopij. Programu se pač vidi, da ga je napisalo podjetje, ki trži programe za upravljanje diskov oziroma particij, zato je tudi njegov pristop bolj»particijski«. Prav tako je očitno, da je na voljo tudi plačljiva različica Home, ki ponuja precej več možnosti. Ustvari lahko, recimo, posebno particijo za kapsulo, kamor se shranjujejo varnostne kopije particij. To je zelo koristno, saj jih tako ne moremo nehote prepisati. Second Copy. Ko zaženemo Second Copy, se zdi program precej ubog: eno okno z orodno vrstico in enim zavihkom. Toda h it'lhh 1 Second Copy Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: 28 EUR. Pregleden vmesnik, možnost izdelave varnostne K kopije ob vsaki spremembi, preprost program za točno določen namen. Terja nekaj navajanja, cena. klik gumba Ustvari nov profil odpre všečnega čarovnika, ki nam omogoča enostavno ali napredno nastavitev režima izdelave varnostne kopije poljubne mape. Tam se odpre bogastvo možnosti, ob vsakem kliku Naprej je tu nov zavihek z novimi. Program lahko ustvari enostavno kopijo, stisnjeno datoteko, vključi sinhronizacijo med mapama ali celo premik (čeprav to ni pametno) izvornih datotek. Omogoča tudi shranjevanje zadnjih različic izbrisanih datotek. Najuporabnejša pa je njegova avtomatizacija, saj je mogoče poleg klasičnih urnikov zagona izbrati tudi možnost izdelave varnostne kopije ob vsaki spremembi v opazovani mapi. Pazite le, da tega ne izberete za sistemsko mapo, drugače bo računalnik mlel v nedogled. Second Copy je program, ki sprva terja nekaj časa, da se navadite nanj, potem pa vam hitro zleze pod kožo, saj ne utruja z nepotrebnimi možnostmi in baročnim grafičnim okoljem. SyncToy. Tale program ima v resnici malo drugačen namen od drugih opisanih, a ker je brezplačen, Microsoftov in ga je mogoče izkoristiti za izdelavo varnostnih kopij, se je kljub temu znašel v tem pregledu. SyncToy omogoča izdelavo povezanih I M I 69

68 DOSJE I VARNOSTNE KOPIJE J Program za sinhronizacijo map. Izdeluje: Cena: Zastonj. Brezplačen, preprost za uporabo, integracija v X operacijski sistem. Malo funkcij, ni klasičen program za izdelavo varnostnih kopij, namenjen zahtevnejšim uporabnikom. map, ki delujejo podobno kot Dropbox. Ko dve mapi povežete, določite način povezave: sinhronizacija (vse spremembe v katerikoli se preslikajo v drugo), ponavljanje (spremembe v prvi mapi se ponovijo v drugi) in doprinos (spremembe v prvi mapi se ponovijo v drugi, a brez brisanja datotek). Če postavite eno mapo na en disk, drugo pa, recimo, na zunanjega, drugega notranjega ali priključen omrežni pogon, dobite»kontinuirano«izdelavo varnostnih kopij. Narekovaji so zato, ker morate določiti, kako pogosto se bo usklajevanje med mapama izvajalo, in ker lahko določite dodatne parametre, kaj se ne bo preslikavalo. Če to potrebujete, je program odličen pripomoček. 1 Windows 7 (Backup and Restore) Program za izdelavo varnostnih kopij. Izdeluje: Cena: Priložen Windows 7. Brezplačen, najde vse privzete uporabnikove mape, K zanemari začasne datoteke in Koš, preprost za uporabo. Deluje le na NTFS, zelo malo funkcij. želimo varovati. Žal deluje le za particije NTFS. Potem izberemo le še, kako pogosto naj se varnostne kopije izdelujejo, in to je vse. Program omogoča tudi izdelavo slike sistema in zagonskega nosilca, ki omogočata oživitev umrlega sistema. Obnavljanje datotek z varnostne kopije je preprosto, in sicer se s klikom kopije odpre drugi del programa za obnovitev, kjer lahko izberemo, katere datoteke (ali pa vse) naj se vrnejo. modernih operacijskih sistemov ni nič manj nujno kakor včasih, le redkeje ga izvajamo. Vsako drugo leto pa si to že lahko privoščite. Ob odpovedi diska vam tako izguba sistema v najslabšem primeru povzroči dan ali dva sivih las, hujših posledic pa ne. Priporočljivo pa je teden dni po namestitvi sistema izdelati sliko sistema in jo shraniti za hude čase, da ob novi namestitvi ne boste lovili gonilnikov po spletu in nastavljali vseh programov. In zakaj en teden? Iz izkušenj je to doba, v kateri se računalnik še ne nasmeti preveč, obenem pa prve dni po namestitvi vedno ugotavljate, da ste pozabili namestiti še ta in oni program ter si prilagoditi tretjega. Teden dni bo kar prav, verjemite. Povsem drugače pa je s podatki, ki jih je treba varovati. Če jih želite varovati krajevno, ker iz tega ali onega razloga ne zaupate oblačnim storitvam, je najvarneje varnostne kopije shranjevati dvakrat. Ena kopija naj se avtomatizirano v rednih intervalih (recimo vsako noč) shranjuje na neki stalno dostopen disk - priporočljivo je, da je v drugem omrežnem računalniku ali pa v NASu. Da pa bi se izognili še večji katastrofi, kot so udari strele ali virusni napadi, enkrat na teden priključite nanj zunanji disk in tja naj se shranjuje druga kopija. Morda si nastavite opomnik, ki vas opozori na to zvečer, pa naj Glede programov pa takole: malo denarja, malo muzike, velja v povprečju, a najdemo tudi prave bisere, ki so zastonj. Windows 7 (Backup and Restore). Noben preizkus ne bi bil popoln, ko ne bi vanj vključili tudi priložene programske opreme. Microsoft je v Windows 7 že vgradil program za varnostno kopiranje, ki ga najdemo na nadzorni plošči pod ikono varnostne kopije. S klikom nanj se odpre preprost čarovnik, ki nas vodi skozi postopek. Najprej izberemo, kam bomo kopijo shranili, to je lahko krajevni disk ali omrežni pogon, potem pa se odločimo, kaj bomo shranjevali. Microsoft je tu vgradil zelo priročno funkcijo Naj Windows izbere (Let Windows choose), ki izkorišča izdelovalčevo poznavanje operacijskega sistema. Ta izbira namreč shrani krajevne datoteke z dokumenti, slikami in podobnim, in sicer ne le mape Moji dokumenti, temveč tudi AppData, Stike, Namizje, Prenose, Priljubljene, Povezave, Shranjene igre in Iskanja. Druga možnost je še vedno ročna izbira, kaj Skratka, za prvo silo in za najmanj zahtevne uporabnike bo program zadoščal, saj je presenetljivo dober, če potrebujemo le osnovne lastnosti. Vsi drugi pa bomo posegli po namenskih rešitvah. Najboljši? Verjetno se ponavljamo, a pri varnostnih kopijah je tako kakor pri vseh opravilih. Najprej je treba točno razmisliti, kakšne potrebe imamo in kako želimo rešiti problem, šele nato pride na vrsto izbira ustreznega orodja. Če ste povprečen uporabnik, h katerim se za potrebe izdelave varnostnih kopij šteje tudi pisec teh vrstic, potem lahko tudi s plitvim žepom naredite veliko. Redno izdelovanje slike diska ni smiselno, saj se operacijski sistem sčasoma tako ali tako zapaca in redno čiščenje (beri: formatiranje in sveža namestitev) tudi v časih se računalnik ukvarja s kopiranjem ponoči, ko vi spite. Glede programov pa takole: malo denarja, malo muzike, velja v povprečju, a najdemo tudi prave bisere, ki so zastonj. Z nekaj zvitosti lahko z vsakim opravimo zastavljeno, a ker se po obširnem pregledu kljub temu spodobi poiskati zmagovalce, so ti tule: med brezplačnimi programi vodita Cobian Backup 11 in Backup Maker. Med plačljivimi, ki nimajo toliko več funkcij, temveč so predvsem lepšega videza, pa je tu Second Copy za minimaliste z okusom in švicarski nož Acronis True Image, če potrebujete varnostne kopije, slike particij, reševanje sistema in cel kup NNNP (nič nas ne sme presenetiti) možnosti. Za slednjega bi se odločili tudi, če bi smeli iz opisane množice izbrati samo enega, ki naj bi zadostil čim več funkcijam. M 70 I H I 10.13

69 V A R N O S T N E K O P I J E Shranjevanje jabolk Redno varovanje podatkov in shranjevanje z računalnikom opravljenega dela je načelo, ki ga sleherni uporabnik nam ljube tehnologije prej ali slej osvoji. Učna ura, ki je žal praviloma sestavljena iz lastnih napak, po možnosti izgub, se posameznika prime kot alkohol praznega želodca, hitro in z bolečo glavo na koncu. Apple si prizadeva težave omiliti, a moramo kljub temu marsikaj postoriti tudi sami. Boris Šavc Včasih varovanje ni potrebno Znamenita žogica, ki se vrti v nedogled, je v jabolčnem svetu navadno pokazatelj, da z diskom nekaj ni v redu. Če težavo pravočasno zaznamo in nam podatke z diska še uspe shraniti na zunanji nosilec, nam bo hujša bolečina za nekaj časa prihranjena. Drugače pa bo datoteke treba obnoviti z varnostne kopije. Kaj se zgodi, če varovanja nismo izvajali, oziroma če je varnostna kopija iz neznanega razloga neberljiva? Preden zaženemo preplah, je dobro vedeti, česa nam ni treba varovati. Ko je jabolčni prijatelj v komi, iz katere ga obudimo z novim diskom, mu lahko brez poprejšnjega varovanja povrnemo aplikacije, ki smo jih dobili na tržnici Mac App Store. Vsi nakupi in prenosi se namreč redno shranjujejo v oblaku in Apple nam jih rade volje znova dostavi. Tudi aplikacije iz spleta si je načeloma enostavno znova pridobiti, če le nimajo kakšne nevljudne zaščite pred piratiziranjem, kjer bo zagotovo potrebna pomoč razvijalca/prodajalca. Kot bumerang se nam vrne elektronska pošta, če uporabljamo dostavo IMAP, na njenih krilih leti tudi najbolj priljubljena tovrstna storitev, Gmail. V primeru protokola IMAP se sporočila hranijo v strežniku, zato nam ob katastrofi ni treba drugega, kot znova vnesti prijavne podatke. Nabiralnik se vrne v prejšnje stanje skoraj tako hitro kot lumparije po predčasnih volitvah. Med nevede zaščitene datoteke spadajo še glasba, filmi in knjige, ki smo jih kupili na eni izmed spletnih tržnic. V itunes kupljeno vsebino povrnemo s potjo itunes Store/ Quick Links/Purchased. Če želimo naenkrat povrniti vse, uporabimo gumb Download All. Naslednja postaja, ki nam v zadnjem času olajša varovanje oziroma odpravi potrebo po njem, je oblak. Applov icloud uspešno shranjuje stike, koledar, pošto, zapiske, fotografije, dokumente, spletne naslove in še kaj. Želeno vsebino označimo pod System Preferences/Internet & Wireless/iCloud, nato pozabimo na»varovanje«. Ob težavah v svežem sistemu postopek ponovimo in si z oblačno magijo povrnemo ljube datoteke. Podobno deluje tudi priljubljena spletna storitev Dropbox (in Google Drive, Sugar- Sync, SkyDrive...), ki vanjo vključene datoteke v ozadju pridno sinhronizira in jih deli z istim računom vpisane naprave vseh sort. Preprečevanje katastrofe Med datoteke, ki jih moramo varovati, spadajo osebne datoteke, katerih izguba bi nas drago stala. Praviloma velja, da varujemo vsebino, ki nam je posebej pri srcu. Dokumenti, fotografije in domači video posnetki, ki domujejo zgolj na disku, hitro izumrejo, če se posameznim bitom kaj zgodi. Nadalje je dobro shraniti še podatke, ki bi jih s težavo povrnili, mednje spadajo sistemske in programske nastavitve. Izbrano varujemo na več načinov. Digitalno vsebino zapišemo na optični nosilec, pomnilniške kartice, drug računalnik ali zunanji disk. Pri kopiranju nam Apple pomaga s programom Time Machine. Varovalni program Time Machine lahko uporabimo v kombinaciji z najrazličnejšimi diski, kljub temu da Mac najbolj zadovoljno prede ob povezavi z omrežnim diskom Time Capsule. Disk priklopimo neposredno na računalnik, ga povežemo s kablom USB (tudi Thunderbolt) ali najdemo prek krajevnega omrežja. V naslednjem koraku disk pripravimo za delo z Macom. V ta namen uporabimo sistemu OS X priloženi pripomoček Disk Utility (Applications/Utilities/ Disk Utility). V levem stolpcu izberemo povezani disk, nato z informacijami spodaj preverimo, ali ima ustrezen datotečni sistem (polje Format). Če disk ni formatiran z Mac OS Extended (Journaled), ga»popravimo«z zavihkom Erase. S padajočega seznama Format izberemo vrednost Mac OS Extended ( Journaled) in kliknemo gumb Erase. Pripravljeni smo za Časovni stroj. Time Machine je zelo preprost, a učinkovit program. Nastavitve najdemo pod System Preferences/System/Time Machine. Sestavljajo jih gumb za vklop servisa, izbira ciljnega diska Select Disk, kjer po želji določimo tudi šifriranje varnostnih kopij ter možnosti Options. Slednjih ni veliko. V primeru prenosnika lahko varovanje omejimo s priklopom v električno omrežje, si zaželimo obvestil, ko se stare kopije brišejo, in izključimo posamezne imenike iz varovanega območja. S programom Time Machine žal ni mogoče natančneje določevati varovanega materiala. M Oblak z bliskovito hitrostjo izriva osebne pristope varovanja. Namesto kratic CD, DVD, NAS v sodobnem domu pogosteje slišimo besede icloud, Dropbox in SkyDrive. Time Machine je odlična rešitev za izdelavo varnostnih kopij. Žal v svoji enostavnosti pozabi na natančnejše določanje varovanega področja I M I 71

70 D O S J E F O T O A P A R A T I N A M E S T O K A M E R llllllllllllllll Odličen video, ki ni za vsakogar Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res? Arnold Marko Predvsem pri aparatih DSLR se je zasidralo že skorajda mitološko mišljenje, da so boljši od vseh klasičnih kamkorderjev in lahko te popolnoma nadomestijo, saj za bistveno manj denarja ustvarjajo rezultate, ki jih sicer dosegajo vrhunske kamere. A miti so miti vendarle zato, ker so pač le miti. Nedvomno so po zmogljivosti snemanja videa današnje naprave DSLR prav osupljive. Pa ne le DSLR, tudi kompaktni fotoaparati in, ne nazadnje, mobilni telefoni in tablice pogosto ponujajo takšno kakovost snemanja, ki lahko rabi tudi za kaj resnejšega kot zgolj preprosto snemanje spominov za domačo rabo. Ne nazadnje pametne naprave v svoj arzenal vključujejo tudi resne medijske hiše, kot je na primer angleški BBC, da bi novinarji pač imeli kamero ob sebi ves čas in da bi lahko snemali tudi tedaj, ko to s»klasiko«sploh več ni mogoče. A še bolj kot v tem primeru se je v svetu profesionalnega videa razmahnila uporaba fotoaparatov DSLR. Predvsem seveda zaradi razmerja med ceno in kakovostjo slike - ta namreč v marsičem posega na področje filmske slike, ki je bila do nastanka naprav DSLR tako rekoč rezervirana za pregrešno drage profesionalne filmske kamere, katerih cena se šele začne pri nekaj deset tisočih evrih brez tudi nujnih dodatkov. Tako niti ne čudi, da so tudi profesionalni producenti video in filmskih vsebin začeli uporabljati to tehnologijo v svojih produkcijah. Za številne vrste produkcije namreč raba naprav DSLR pomeni vizualni presežek za veliko manj denarja. Pa vendar je treba opozoriti na to, da so fotoaparati DSLR predvsem fotoaparati in da se v praksi ne izkažejo primerni za vse vrste rab. V resnici tudi za profesionalno rabo skrivajo za seboj vrsto omejitev in tudi dodatnih stroškov, ki se jih na začetku niti ne zavedamo. Zato velja poudarek, da DLSR ni nadomestilo za prave kamere, saj jih ni mogoče uporabljati v vseh vrstah produkcije. Opozorilo je nemara še posebej na mestu za povsem ljubiteljske 72 I H I 10.13

71 FOTOAPARATI NAMESTO KAMER snemalce, ki velikokrat mislijo, da je fotoaparat boljša naložba od kamere. Prav ti bodo namreč trčili ob še največjo oviro - snemanje z DSLRji je bistveno manj enostavno kot snemanje s pravimi kamerami. Globinska ostrina, torej... Glasniki snemanja z DSLR vedno omenjajo predvsem globinsko ostrino. Polje globinske ostrine, torej to, kaj je na sliki ostro, je namreč ob kombinaciji velikih tipal in velikih mer leč pri fotografskih objektivih veliko manjše, kot je to primer pri amaterskih in kompaktnih profesionalnih kamerah, ki imajo večinoma bistveno manjša tipala, objektivi z manjšimi lečami pa so večinoma zelo ostri in se jim polje globinske ostrine zmanjša šele ob rabi zelo velikih povečav. Globinska ostrina je namreč odvisna od goriščne razdalje (povečave) in zaslonke - čim večji sta, tem manjša je globinska ostrina. Ostro je torej le tisto, kar je v tem polju, vse, kar je spredaj, in vse, kar je zadaj, pa se zabriše. Kaj je na sliki ostro in kaj ni, lahko seveda zelo pomaga pri določanju točke pozornosti, saj je v naravi človeka, da pogled usmerja proti izostrenim delom slike in ne proti zabrisanim. Tako lahko snemalec»ločuje«predmete od drugih in jih s tem poudari. Zato je globinska ostrina eno glavnih tako fotografskih kot tudi filmskih izraznih sredstev, saj omogoča vodenje gledalca po sliki oziroma posnetku, poleg tega pa tudi, da jemljemo poudarek elementom v ozadju, ki bi sicer kradli pozornost (denimo zaradi barve ali velikosti). A globinska ostrina ni nadomestek za druge elemente videa ali filma, pa četudi se sodeč po forumih zdi, da je po mnenju mnogih že to dovolj za dober izdelek. Poleg tega je z majhno globinsko ostrino nadvse težko delati, še posebej, če je res majhna. Dokler so subjekti, ki jih snemamo, na isti oddaljenosti, to ni tak problem (če smo le ostri), povsem drugačna pa je zgodba, ko se premikajo ali ko se premika kamera (oziroma DSLR). Samodejno ostrenje namreč na filmu in videu ni sprejemljivo, saj deluje nenaravno in pogosto»pumpa«sliko, kajti avtomatika mora ostrino najprej najti. Ves filmski videz namreč ni dovolj, če gledalec opazi delovanje kamere in njegove elektronike. To sicer ne velja le za ostrenje, temveč za tako rekoč vse parametre snemanja in tudi tu ločujemo zrno od plev - resno od amaterskega. Konec koncev je največ cenovno ugodnih objektivov povsem ročnih in že zato zahtevajo od snemalca, da je vešč ročnih spretnosti rabe. Tako imajo velike in drage profesionalne kamere objektive z velikimi obroči za ostrenje, ki imajo velik obrat od minimalne razdalje ostrenja do ostrenja v neskončnost, kar omogoča natančno in predvsem mehko iskanje ostrine. Tako ni sunkovitih skokov pri ostrenju, temveč je to zvezno in deluje naravno (če je snemalec vešč ostrenja). Fotografski objektivi pa so povsem drugačne narave. Namenjeni so temu, da fotograf čim hitreje izostri subjekt, zato je prehod med obema skrajnima položajema kratek. Zato so zelo neprimerni za mehko ostrenje ob majhni globinski ostrini. Poleg tega imajo profesionalne kamere tudi pomožne funkcije, ki nam kažejo izostrene objekte na sliki ponavadi z barvnim ali svetlobnim sijem na robu. Ločljivost zaslonov LCD tudi pri teh kamerah namreč večinoma ne dosega ločljivosti snemanja (praviloma Full HD ali 1920 x 1080). Zato je pravzaprav v resnici Samodejno ostrenje namreč na filmu in videu ni sprejemljivo, saj deluje nenaravno in pogosto»pumpa«sliko, kajti avtomatika mora ostrino najprej najti. nemogoče vedeti, ali je objekt na sliki zares oster. Aparati DSLR teh funkcij večinoma ne poznajo. Izjeme sicer so (npr. Pentax K-30 in Sonyjevi aparati NEX), a algoritmi niso tako dobri in natančni kakor tisti na namenskih kamerah. Namesto tega večina aparatov DSLR omogoča začasno povečanje slike na zaslonu. Če je kamera na stojalu, je to sicer sprejemljivo (čeprav je res čudno), ko pa ni (ko torej delamo z roke), pa je povsem neuporabno I M I 73

72 D O S J E F O T O A P A R A T I N A M E S T O K A M E R IIIIIIIIIIIIIII Boljša rešitev je sicer v rabi dodatnega monitorja večje ločljivosti, pri čemer so na voljo tudi modeli, ki ponujajo že omenjene algoritme za prikazovanje ostrih delov. Seveda pa ti monitorji niso poceni - nasprotno, prav dragi so (resni modeli se gibljejo okoli 1500 evrov) in jih je treba namestiti na samo napravo ter vse prej kot blagodejno vplivajo na velikost fotoaparata, pa še postavitev je takšna, da je delo z napravo bistveno težje. Izgubljeni v dodatkih Pa smo že pri dodatkih, ki tako ali drugače izboljšajo oziroma poenostavijo snemanje videa z digitalnimi DSLRji. Tega ni tako malo in v bistvu se je v vseh teh letih razvila prava industrija dodatkov, ki fotoaparat spremenijo v filmski kameri konkurenčno napravo. Žal ne le po funkcionalnosti, temveč na koncu tudi dvignejo ceno, da razlika sploh več ni tolikšna. Še posebej, ker so se tudi izdelovalci kamer odzvali na poplavo DSLR in ponudili cenejše filmske kamere, ki po funkcionalnosti konkurirajo fotoaparatom, a omogočajo še boljšo sliko in lažje delo. Omenili smo že zunanji monitor, ki je vsaj za normalno terensko delo skoraj nujen dodatek. Že omenjeni hod obroča za ostrenje pa lahko popravimo z dodatnimi nastavki (obroči), ki omogočajo precej počasnejše, manj občutljivo in s tem mehkejše ostrenje oziroma preostrevanje subjektov. Pri teh dodatkih gre ponavadi za velike plastične obroče, ki jih namestimo na obroč za ostrenje, ta pa obrate prenaša na drug obroč, ki ga uporabljamo za ostrenje. Tudi to seveda spet pomeni, da za snemanje že tako nerodno ohišje še dodatno zapletemo in čas je, da vse skupaj nekam namontiramo. Ravno zato, ker je fotografsko ohišje že v osnovi namenjeno povsem drugačnemu držanju kot kamera, ki jo ponavadi trdno držimo z eno roko in upravljamo z drugo, še najraje po jo imamo naslonjeno na ramo, je na trgu kopica dodatkov, ki ponujajo prav to. Cena ramenskih naslonjal je zelo različna in se giblje od nekaj deset pa do več kot tisoč evrov. S ceno se večinoma veča tudi uporabnost teh rešitev, saj je fotoaparate težko uravnotežiti, da lepo ležijo na ramenu. Poanta rame je prav mirnost držanja, ki pa ni mogoča brez uravnoteženosti. Večina teh dodatkov resda omogoča tudi dodajanje drugih dodatkov (monitorji, obroči za ostrenje, mikrofoni, snemalniki zvoka...). Res pa je, da ramenski dodatek fotoaparat naredi zelo velik. To povzroči, da izgubi prednost za manj opazno snemanje, ki je zelo priljubljen argument dokumentaristov. DSLR, nameščen na velikem naslonjalu in s po možnostjo še kakšnimi dodatki, je namreč veliko bolj opazen in moteč kot tudi največja»navadna«kamera in bo pritegoval pozornost tudi kamer bolj vajenih oči. Naslednji dodatek, ki mora biti na seznamu, je tako imenovani kompendiji, ki ščiti objektiv pred nenadziranimi vdori svetlobe s strani. Ta se izrazi kot manj kontrastna slika ali kot svetlobni siji (flare). Profesionalne kamere so že v osnovi opremljene z ustreznimi senčniki na objektivu, fotografski objektivi pa tega v osnovi ne predvidevajo. Ker pa imamo veliko objektivov, je seveda treba imeti čim bolj univerzalen kompendiji, primeren za vse objektive - to so tisti, ki jih sicer vidimo na filmskih kamerah in so sestavljeni iz štirih zaves, ki jih odpiramo ali zapiramo. Cena se spet giblje od nekaj deset pa do nekaj sto evrov, odvisno od kakovosti, izdelave in univerzalnosti. Tak dodatek že nujno zahteva tudi rabo ustreznega nosilca ali ramenskega naslonjala. Med dodatke spada tudi senčnik za monitor LCD (pa naj bo vgrajen ali dodaten). Večina kamer DSLR namreč nima notranjega elektronskega iskala (kot vse kamere), ki bi nas ščitil pred vplivi zunanje (sončne) svetlobe (izjema so, denimo, modeli Panasonic GH). Zato je ob močni svetlobi brez tega dodatka tako rekoč nemogoče pravilno osvetljevati prizor, saj ga kratko malo ne vidimo pravilno. Pa tudi senčnik ne deluje pod vsemi koti. Potem so tu nevtralni filtri. Dinamični razpon našega očesa je namreč ekstremen in nikakor ustrezen za omejeni razpon elektronskih tipal. Pri fotografiranju za osvetljevanje sicer kombiniramo tako zaslonko kot čas, pri videu pa je čas vedno enak, saj je število sličic na sekundo enako. Za optimalno gibanje je zato najbolje uporabiti točen čas osvetljevanja ene slike (1/25 pri 25p in 1/50 pri 50i), drugače je gibanje videti umetno. Torej nam za uravnavanje svetlobe ostaja le zaslonka, ki pa ima premajhen razpon za različno intenzivno osvetlitev prostora (denimo notranji prostor ali sončen dan). Profesionalne video kamere imajo zato že v ohišje vgrajene nevtralne filtre ali filtre ND (ponavadi dva zaporedna), ki jih zgolj»vklopimo«s stikalom. Gre za preproste filtre iz sivega stekla, ki zgolj zmanjšajo pritok svetlobe skozi objektiv, večinoma na 1/8. Za sončen dan bi praviloma potrebovali vsaj dva filtra, če bi želeli snemati z optimalno kakovostjo (to pomeni 1/64 svetlobe). Seveda pa jih je treba imeti s seboj, imeti je treba filtre za različne navoje objektivov, pa še namestiti jih je treba in odvzemati, ob kombinaciji s še kakšnim filtrom pa lahko hitro pridemo do tega, da filtri temnijo rob slike. Na voljo so tudi variabilni filtri ND, a so precej dražji (okoli 100 evrov, navadni pa okoli 10-20). Objektivi Objektivi kamer DSLR so nemara bolj»filmski«, a resnici na ljubo tudi bolj omejeni. Tudi poceni ljubiteljske kamere ponujajo optične povečave, ki so zelo velike. Panasonic, denimo, ponuja modele s kar 78-kratnim optičnimi zoomom po ceni, ki je primerljiva s ceno cenejših objektivov za aparate DSLR. Za ceno nekoliko boljšega objektiva za fotoaparate DSLR pa že dobimo video kamere z boljšo kakovostjo slike in še veliko optično povečavo. Le nekaj objektivov lahko preseže strošek nabave prave video kamere, ki sicer ne omogoča tako majhne globinske ostrine, a je v vsem drugem ponavadi boljša (kakovost, ostrina, barve, gibanje). Nasploh objektivi lahko predstavljajo velikanski strošek, razen seveda, če ne uporabljamo starejših (npr. tipa Canon FD ali 74 I H I 10.13

73 FOTOAPARATI NAMESTO KAMER Nikon F). Vendar so ti vsi popolnoma ročni, poleg tega pa večinoma tudi veliko mehkejši in še zdaleč ne omogočajo takšnega razpona gorišče razdalje, kot jih imajo namenske video kamere. Poleg tega velike mere tipala nujno prinesejo tudi velike mere objektivov. Omenjeni»78-kratnik«ima ekvivalent goriščne razdalje kar 2571 mm. Prevedeno bi to pomenilo, da bi moral imeti DSLR s polnim tipalom, torej po velikosti enak formatu klasične 35 mm fotografije, objektiv pa daljši od dveh metrov in pol! Pri čemer ga seveda seveda ne bi mogli»odzumirati«v 32,8 mm širokokotni objektiv. In če smo že pri širokokotnih objektivih - večina aparatov DSLR poveča povečavo objektiva. Format mikro 4/3, denimo, točno za faktor mm širokokotni objektiv bo tako postal teleobjektiv z goriščno razdaljo 70 mm. Izdelovalci sicer pogosto kar v paketu ponujajo razmeroma poceni objektive, ki ponudijo dokaj širok kot, a so to večinoma poceni plastične rešitve, ki ne ponujajo kakšnega vizualnega presežka, s katerim bi sploh upravičili rabo DSLR namesto kamer. Dobri širokokotni objektivi pa dosegajo cene samega ohišja aparata (ali več, če gre za poceni DSLR). Tako spet velja ugotovitev, da lahko dobimo odlične rezultate tudi z razmeroma majhnim vložkom. Starejše vrste objektivov je namreč mogoče dobiti dokaj poceni, pa čeprav njihovo ceno v zadnjih letih resda zvišujejo prav aparati DSLR, ki se uporabljajo za snemanje videa. Še posebej kakovostni so tako imenovani fiksni objektivi - objektivi, ki imajo le eno goriščno razdaljo in z njimi torej ne moremo zumati. A ti objektivi zahtevajo veliko prilagajanja, predvsem pa mora biti snemalec vešč dela z njimi. To pomeni stalno menjavanje objektivov, težavno ostrenje in veliko občutljivost za tresljaje, kar jih naredi skoraj neuporabne za delo z roke. Razen če ne uporabljamo spet kakšnega dodatka, t. i.»steadycama«. Cene teh segajo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov. DSLR sliši slabo Še en vidik, na katerega pozabljamo pri hvaljenju fotoaparatov DSLR, je zvok. Prav zvok je namreč ozko grlo (ali bolj uho) prav vseh teh fotoaparatov. Tako mnogi od njih sploh ne predvidijo možnosti snemanja zvoka prek zunanjega mikrofona (ki je za resnejše uporabnike skoraj nuja), tisti pa, ki večinoma nimajo dobrega nadzora nad uravnavanjem ravni snemanja, pogosto tudi nimajo prikazovalnikov nivoja zvoka, Za snemanje zvoka rabimo vsaj zunanji mikrofon, še bolje pa je imeti tudi snemalnik. tako da sploh ne vemo, ali se zvok ustrezno snema. To pa je ključnega pomena za dosego vsaj normalnih rezultatov. A četudi ima DSLR vse to, po kakovosti snemanja zvoka ne more doseči resnih kamer iz preprostega razloga. Kakovost priključkov in predvsem predojačevalcev je namreč preslaba, da bi zadovoljila potrebe za snemanje, denimo, filma ali dokumentarca. Resne kamere namreč uporabljajo kakovostne (in dokaj velike) predojačevalce ter balansirane vhode XLR, ki se sicer uporabljajo v profesionalnem svetu zvoka. Le takšna kombinacija omogoča kakovosten zvok brez nepotrebnega popačenja ali šuma, ob tem pa so vse nastavitve nivojev dosegljive na ohišju, tam so tudi nizkofrekvenčni filtri pa fantomsko napajanje za rabo kondenzatorskih mikrofonov. Torej je tudi tu spet treba poseči po dodatkih, ki lahko nadomestijo to pomanjkljivost. To pomeni, da potrebujemo zunanji snemalnik zvoka. Nekaj sto evrov bo nadomestilo tudi to omejitev, seveda pa zapletlo rabo, saj je treba kar naenkrat upravljati še eno napravo in jo nekje tudi imeti, v montaži pa je treba ne nazadnje ta zvok naknadno dodajati oziroma sinhronizirati. Navadni smrtniki pa bodo raje uporabljali vgrajene mikrofone, a ti večinoma niso primerljivi niti z mikrofoni najcenejših video kamer. Tipala Pa se vrnimo k velikim tipalom DSLRjev. Omenili smo že, da prav ta omogočajo bolj filmski videz zaradi globinske ostrine, saj so ponavadi bistveno večja. Velikost tipal na resnejših klasičnih digitalnih video I M I 75

74 Illllllllllllll učinke moire in v resnici pomeni, da dejanska ločljivost (to je, kakšne podrobnosti kamera res zna zajemati) niti približno ni tolikšna, kot je ločljivost videa. kamerah namreč sega od 1/3 palca do 2/3 palca. To pa pomeni, da je razmerje med velikostjo takšnih tipal 7,21 oziroma 3,93 glede na tipalo 35 mm formata, ki ga štejemo za klasičnega oziroma polne velikosti. Aparati DSLR imajo tipala, ki se začnejo pri velikosti 4/3 palca, kar je razmerje 2. Tipali APS-C in APS-H pa imata razmerje 1,62 in 1,26, glede na tipalo polne velikosti. To je seveda veliko več in zdi se, da vsi argumenti govorijo v prid velikim tipalom. Zdi se namreč, da velikost sama zagotavlja boljšo svetlobno občutljivost, manj šuma in posledično boljšo kakovost slike. A zlodej se tudi tu skriva v podrobnostih. DSLR namreč uporabljajo tipala visoke ločljivosti, medtem ko se video kamere večinoma zadovoljijo s pravo ločljivostjo slike HD. Ta pa je zgolj 1920 x 1080, kar pomeni pičla 2 megapiksla. Ločljivost tipal DSLR se začne pri ločljivosti 12 megapikslov in sega do več kot 20 MP. To seveda pomeni, da se dokaj izgubi večja površina svetlobnih elementov, ki je nekakšen predpogoj za boljši dinamični obseg. Svetlobni elementi so ponavadi resda še vedno večji, a ne toliko, kot bi si mislili oziroma želeli. Drugačna je slika pri namenskih video kamerah z velikimi tipali CMOS. Ta tipala imajo namreč ločljivost le 2 MP (ali morda 2K ali 4K), zato sta svetlobna občutljivost in dinamični razpon bistveno večja kot pri aparatih DSLR. Po drugi strani večina kamer, namenjenih za terenska snemanja (novinarstvo, dokumentaristika, šport), uporablja tri tipala namesto enega in zajemajo vsako osnovno barvno komponento (rdečo, zeleno in modro) ločeno. To pomeni, da ne izgubljamo barvnih informacij ali ostrine že na ravni tipala. Kamere z enim tipalom namesto tega uporabljajo barvno mrežo oziroma tako imenovani bayer filter. To pomeni, da se barvna slika že na ravni zajemanja na tipalu sestavlja»umetno«iz večjega števila med seboj sosednjih svetlobnih elementov. To pa Za vrhunsko produkcijo pa se bo še nekaj časa posegalo po pravih filmskih kamerah, pa čeprav so izjeme. že pomeni izpuščanje informacij in mehčanje. V estetskem smislu imajo ljudje sicer raje mehkejše slike, a v tehničnem smislu to nikakor ni prednost, temveč omejitev. Najbolj znan negativni učinek tipal, ki jih uporabljajo kamere DSLR, pa je gotovo učinek»kotalečega se zaklepa«(rolling shutter), ki je posledica načina branja slike na ravni tipala. Slika se namreč s tipal CMOS bere od zgoraj navzdol, zato nastaja časovni zamik, ki se lahko pri vodoravnih premikih izrazi kot»zvijanje sveta«. Poznamo sicer hitrejša tipala CMOS, ki to dokaj odpravljajo, a DSLR teh tipal nekako razumljivo ne uporabljajo. Poleg tega so tipala bistveno večje ločljivosti od videa, zato se izpušča veliko število linij. To pa lahko povzroči nezaželene Kdaj sploh DSLR? Dejstvo je, da je kakovost videa DSLR osupljiva in v marsičem omogoča filmski videz. Pa vendar se je treba vprašati, zakaj kamero sploh želimo imeti. Dejstvo je namreč tudi, da je prav vsaka video kamera enostavnejša za rabo in da je delo veliko bolj intuitivno. Sploh ljubiteljski uporabniki večinoma snemajo z roke in tu DSLRji že zaradi svoje fotografske oblike video kameram ne pridejo niti blizu, saj jih je zelo težko držati mirno. Poleg tega nimajo motoriziranih zoomov, nadzor nad cenejšimi (in bolj filmskimi) ročnimi objektivi pa je vse prej kot enostaven. V dilemi med tem, kakšna kamera je zares ustrezna za delo, je morda še najboljša primerjava s svetom klasičnih kamer na film. Super 8 je bil, denimo, standard, ki je bil priljubljen za ljubiteljsko rabo. Raba je bila enostavna, kamere in filmi so bili dokaj poceni, kakovost pa je bila dovolj dobra za rabo doma. Tudi globinska ostrina je bila zelo velika - podobno torej kot pri cenejših kamerah z zelo majhnimi tipali, pa telefoni, tablicami... Super 16 mm kamere so prevladovale v svetu dokumentaristike, zbiranja novic in poceni filma. Kamere so bile obvladljive velikosti, strošek je bil sprejemljiv, kakovost zadovoljiva. 35 mm film pa je seveda kraljeval pri filmu, dragih dokumentarcih in drugi produkciji, kjer denar ni bil težava in je bilo dovolj osebja, da so lahko normalno delali z zahtevnimi kamerami. Namesto Super 8 lahko danes uporabljamo že telefon, tablico ali, če želimo res udobno delati, kakšno video kamero cenejšega razreda. Kot nadomestek za Super 16 so primerne kompaktne profesionalne kamere s srednje velikimi tipali (okoli 1/2 palca), če je težišče na filmskem videzu in je enostavnost dela sekundarnega pomena, pa prav tu pridejo v poštev aparati DSLR, a vedno bolj tudi cenejše namenske kamere (Blackmagic, Red), ki ponujajo podobne vizualne lastnosti kot DSLR, le da je zasnova kamer narejena za snemanje videa, ne pa za fotografiranje. Za vrhunsko produkcijo pa se bo še nekaj časa posegalo po pravih filmskih kamerah, pa čeprav so izjeme. A to so izjeme in tudi avtorji teh izjem ne uporabljajo kamer DSLR vedno in pri vseh projektih. Vendarle pa imajo DSLR veliko zaslugo za to, da se je predvsem cenejša filmska produkcija močno izboljšala in da je produkcije veliko več. Obenem pa tudi ne velja pozabiti, da DSLR ni le video kamera. Malo zlobno bi lahko dejali, da je lahko tudi presneto dober fotoaparat. Imeti vse to v eni napravi pa tudi ni mačji kašelj in zna biti še kako uporabno. M 76 I H I 10.13

75

76 DOSJE TABLICE I N FOTOGRAFIJ E Temnica za na pot Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem. Tudi Android ponuja nekaj programov, a je večina bolj ljubiteljskih, s preprostimi instantnimi funkcijami. Izjemi sta Adobov Photoshop Touch in Googlov Snapseed, ki tudi na tej platformi omogočata veliko. Prav Adobov Photoshop Touch je po svoje tudi najmočnejši med preizkušenimi, saj ponuja zelo podobna orodja kot namizna različica, prek Adobovega oblaka pa tudi možnost sinhronizacijo z namizno različico Photoshopa. A tudi drugi tu predstavljeni programi niso od muh in pogosto presegajo favorita. Včasih po intuitivnosti dela, včasih po zmogljivostih, ki si jih Adobe pač ni zamislil. Tako je premislek ob izbiranju aplikacije še vedno odvisen od tega, kaj bo uporabnik večinoma počel. Bo res segal do fotografij po istem načelu kot na namizju ali si bo želel predvsem hitro in intuitivno popravljati fotografije za čim hitrejšo objavo in pošiljanje ali kaj tretjega. Tu pa so razlike večje. Med programi, ki so zanimivejši za resnejše uporabnike, smo tokrat našteli pet izdelkov. Imeli smo še šestega (PhotoForge2), ta je bil morda celo največji konkurent Photoshop Touchu, a ga je medtem kupil Yahoo in zaenkrat ustavil nadaljnji razvoj ter podporo sicer odlični aplikaciji. Nemara se v»flikerjanski«preobleki vrne nekoč v prihodnosti, do takrat pa svet tablic ponuja tu opisane tekmece. Morda bi lahko mednje uvrstili še katero od aplikacij, ki jih je nekoliko bolj enostavno uporabljati in so bolj instantne, a se jih bomo lotili v eni izmed naslednjih številk. Arnold Marko kloniranje, mehčanje, risanje in podobno. Funkcionalnost teh orodij ni nič slabša kot v namizni različici, je pa delo z njimi precej drugačno in prilagojeno predvsem delu z zaslonom, občutljivim za dotik. Da bi se nov uporabnik laže znašel, so v Adobu poskrbeli s petnajst vodniki (tutorials), ki pomagajo osvojiti vmesnik, manj vešče urejanja slik pa naučijo kar nekaj osnov obdelovanja slikovnega gradiva (npr. brisanja odvečnih elementov, dodajanj oseb, ustvarjanja učinka tilt-shift...). Vmesnik ima v osnovi tri dele. Levi je namenjen izboru orodja, gornji delu s sliko, denimo obrezovanju, kopiranju, premikanju, dodajanju učinkov..., desni del pa delu z ravninami. Največja ločljivost slike, ki jo podpira Photoshop Touch, je 2048 x To je glede na konkurenco kar omejitev. Je pa verjetno tudi zaradi te omejitve zelo hiter, pa četudi delamo z več ravninami. Samo delo s programom je precej udobno, saj so se ustvarjalci precej potrudili, da so orodja dobro razporejena in da so elementi vmesnika dovolj prepoznavni in veliki, da jih je mogoče dobro nadzirati z dotiki. Poleg že omenjenih orodij so na voljo tudi različne vrste barvnih in svetlobnih korekcij, pa tudi 36 različnih fotoučinkov, r Adobe Photoshop Touch Izdeluje: Cena: 9 EUR. Operacijski sistem: ios, Android. Izvoz: Facebook, Twitter, Adobe Creative Cloud, elektronska pošta, druge aplikacije. Največja ločljivost: 2048 X 2048 pik. Dodelan vmesnik, številne napredne funkcije, hitrost, delo z ravninami. K Cena, kompleksen za manj zahtevne, omejena ločljivost urejanja na 2048 x Adobe Photoshop Touch Photoshop je sinonim za urejevalnik slik, saj gre za najbolj razširjen program med profesionalnimi urejevalniki slik. Izvedba za tablice je na voljo tako v različici za ios (najmanj ipad 2) kot tudi za Android. Photoshop Touch ima večino najpomembnejših orodij, ki jih premore tudi namizna različica programa. Tu so praktično vsa orodja za izbiranje posamičnih delov slike, pa orodja za 15 zgledov pomaga osvojiti delo z vmesnikom Photoshop Toucha. 78 I H I 10.13

77 TABLICE IN FOTOGRAFIJE popravljanje geometrije, dodajanje besedila ali odseva leč, med bolj posebnimi funkcijami pa je tudi možnost, da izbrani del slike zapolnimo ob pomoči kamere (t. i. Camera Fill). Tako učinki kot filtri so zastavljeni profesionalno tako po kakovosti kot tudi po nadzoru posameznih parametrov. Škoda le, da učinki nimajo nekega predogleda že na ravni samih ikon, tako kot nekateri drugi programi, saj to precej pripomore k hitremu izboru pravega učinka ali filtra. Največja prednost je kljub temu možnost natančnega označevanja in dela na več ravninah. To program loči od drugih tekmecev, saj je praktično edini, ki zares omogoča vse vidike obdelave slik in ni zgolj usmerjen v popravljanje fotografij. Tako lahko režemo iz fotografije, postavljamo na drugo ravnino, tej določimo vrsto in količino prosojnosti (osem jih je) in sploh opravimo celotne kompleksne montaže tako rekoč s prsti. Če k temu dodamo še orodje za kloniranje, je seveda mogoče tudi brisati nezaželene prvine s slik, žal pa manjka možnost, da bi to naredili z inteligentnim samodejnim algoritmom, ki ga namizna različica sicer ima, pa tudi nekatere namenske aplikacije. Med zanimivejšimi pogruntavščinami omenimo tudi možnost, da si ravnino ogledamo pod poljubnim kotom, ki ga spreminjamo kar z nagibanjem ploščice. To je zanimivo, če izdelujemo teksture za kak 3D svet. Lastniki namiznega Photoshopa lahko svoje izdelke sinhronizirajo s svojim»kreativnim oblakom (Adobe Creative Cloud) in jih tam obdelajo naprej. Za nakup»dotakljive«izvedbe Photoshopa pa dobi uporabnik 2 GB prostora. Seveda je mogoče izdelke tudi pošiljati po elektronski pošti, objaviti prek Twitterja ali Facebooka, iz programa je mogoče tiskati na tiskalnike, združljive z AirPrintom, poleg tega je sliko mogoče odpreti v kakšni drugi aplikaciji. Photoshop Touch je zelo dodelan program, ki med preizkušenimi blesti tudi po hitrosti in natančnosti dela. To ga postavlja v vrh kakovosti in funkcionalnosti, je pa resda nekoliko dražji in tudi kompleksen za manj zahtevnega uporabnika. Pretiravali bi sicer, če bi rekli, da je vsega toliko kot v namiznem Photoshopu, je pa izbor vsekakor večji kot pri tako rekoč vseh tabličnih konkurentih. Apple iphoto Aplikacija za obdelavo fotografij iz Applove domače delavnice se tudi v sistemu ios imenuje iphoto. Po pričakovanjih se jabolčni program ponaša predvsem z zelo dodelanim vmesnikom. IPhoto ni zgolj urejevalnik, temveč tudi zmogljiva aplikacija za organizacijo slik, vsekakor precej boljša od vgrajenega pregledovalnika slik. Slike lahko razporejamo po albumih, jih izbiramo glede na datum, poleg tega je na voljo tudi možnost ustvarjanja t. i. dnevnikov. To se lično oblikovani spletni albumi, ki jih lahko delimo z drugimi prek storitve icloud ali pa jih prek itunes naložimo kar na neki strežnik. Ena od posebnosti programa je tudi to, da lahko z dvojnim trepljajem s prstom po sličici v predogledu poiščemo do dvajset slik, ki so ioio Izdeluje: Cena: 4,49 EUR. Operacijski sistem: ios. Izvoz: Twitter, Flickr, Facebook, imovie, Cards, elektronska pošta, druga ios naprava, itunes, dnevnik, druge aplikacije Največja ločljivost: 4096 X 4096 pik. Zelo lep in pregleden vmesnik, tudi dober organizator K fotografij. Ni dovolj nadzora za napredne uporabnike I M I 79

78 D O S J E T A B L I C E I N F O T O G R A F I J E lllllllllllllll tej sliki po barvni strukturi zelo podobne. To pride prav, če naredimo zapored nekaj slik istega motiva, da bi potem izbrali najboljšo. Nenavadno pa je, da slik, ki jih kakorkoli obdelamo, poimenujemo, jim dodamo oznake ali uporabimo v dnevniku, ne moremo zbrisati iz aplikacije. Lahko jih sicer skrijemo, če pa jih želimo zares zbrisati, moramo to storiti prek ITunes - torej ob pomoči namiznega računalnika. S tem se izgubi dobršen del»organizacijske primernosti«, ki jo program sicer v osnovi ima. Aplikacija je univerzalna, torej jo je mogoče uporabljati tako na tablicah kot na telefonih. Vmesnik se na obeh napravah seveda razlikuje, funkcionalnost pa ostaja enaka. Vmesnik je prilagojen tablični rabi in se ga je treba najprej navaditi, še posebej, če smo navajeni bolj klasičnih rešitev. Res pa je, da se ga kljub temu hitro osvoji, saj je vse dokaj intuitivno postavljeno, same funkcije pa so tudi vizualno lepo narejene in razumljive, poleg tega je mogoče tako rekoč vedno spreminjati tudi naslov slike (kratko malo s prstom potrepljamo vrh, kjer je naslov) ali sliko, denimo, dodati med priljubljene. Ob tem lahko na vrhu vključimo tudi t. i. namige, ki nam na hitro pokažejo, kaj pomeni kateri zaslonski element. iphoto sicer ne bo zadovoljil tistih, ki zahtevajo popoln nadzor nad slikovnimi parametri (denimo krivulje gama), saj bolj sledi Applovi logiki, da morajo stvari ostati razumljive slehernemu. Kljub temu še vedno presega večino bolj instantnih rešitev za obdelavo fotografij v sistemu ios. Slike lahko obrezujemo, poravnavamo, spreminjamo osvetlitev in kontrastnost, korigiramo barve ali na sliko rišemo različne učinke s čopiči. Med temi najdemo popravljanje napak, odpravljanje rdečih oči, spreminjanje zasičenosti barv, dele slik lahko osvetljujemo ali temnimo ter jih ostrimo ali mehčamo. Poleg teh orodij je na voljo še sedem skupin»instantnih«posebnih učinkov, s katerimi lahko ustvarjamo različne bolj ali manj posrečene videze fotografij ali jim dodamo razne okvirje. Čopiči se nam sicer prikažejo kot lepo animiran skupek čopičev, učinki pa na prav tako zelo razumljivih trakcih, na katerih že vidimo, kaj naredi določen učinek. IPhoto ne ponuja dela z več ravninami, se je pa vedno mogoče vrniti k določenemu učinku ali čopiču in mu popraviti parametre, kaj dodati ali odvzeti ali ga preprosto izbrisati; to bolj ali manj nadomesti to pomanjkljivost. Omenimo še, da je mogoče učinke preprosto kopirati in potem uporabiti na drugi sliki. Aplikacija sicer podpira vse velikosti slik, izvoziti pa zna slike največje ločljivosti 16 MP (4096 x 4096 pik), kar bi moralo zadostovati za večino namenov. Podprti so Twitter, Flickr in Facebook, pa že omenjeni dnevniki (Journals), slike je mogoče neposredno izvoziti v video urejevalnik Imovies ali v Applovo storitev Cards (ki pa pri nas ni na voljo), jih poslati po elektronski pošti ali odpreti v kateri drugi aplikaciji. Pri tem nismo omejeni zgolj na sliko, ki jo obdelujemo, temveč lahko naenkrat pošljemo ali objavimo več slik, ki so v sami napravi ali smo jih obdelali z Iphotom. Prednost aplikacije je gotovo v preglednosti in enostavnosti rabe, a kljub temu ostaja priokus, da Apple ni dovolj poskrbel za zahtevnejše uporabnike. Za osnovno popravljanje in prilagajanje fotografij sicer zadostuje, za kaj več pa so na voljo boljše rešitve, ki niso nujno tudi dražje, saj Iphoto v resnici sploh ni najcenejša aplikacija. Filterstorm Z zelo širokim naborom funkcij se tudi Filterstorm uvršča med zmogljivejše urejevalnike slik za okolje ios. Na voljo je v navadni in pro" različici, razlika pa je v tem, da zna profesionalna različica obdelovati tudi pakete slik (batch processing) in ima svojo knjižnico slik, v navadni različici pa lahko obdelujemo le eno sliko. Je pa res, da profesionalna različica ne deluje le na ipadih, na telefonih pa se jo lahko lotimo tudi z Androidnimi modeli. Vmesnik je zasnovan precej oblikovno zadržano in lahko uporabnika na začetku kar prestraši. Vendar se izkaže kot zelo K 80 I H I 10.13

79 TABLICE IN FOTOGRAFIJE ^ O ^ <D O poleg podatkov EXIF podpira tudi podatke IPTC, ki je nekoliko bolj rabljen sistem za zapisovanje meta podatkov. Izdelke je mogoče pošiljati po elektronski pošti, v FTP ali Dropbox, neposredno pa so podprti še Flickr, Twitter in Facebook. Za vse vrste objavljanja je mogoče narediti tudi ustrezen profil, v katerem določimo velikost in cilj pošiljanja, kar lahko precej poenostavi delo profesionalcem. Res pa je, da je izvažanje lahko zelo zamudno, saj se šele v tem primeru zares izvede celotna avtomatizacija in je torej treba počakati, da se na sliko doda vsak uporabljeni učinek. Filterstorm Izdeluje: Cena: 3 EUR (14 EUR za izvedbo Pro). Operacijski sistem: ios. Izvoz: Facebook, Twitter, Flickr, FTP SFTP, Dropbox, elektronska pošta. Največja ločljivost: 22 megapik (priporočilo za ipad2). Delo z maskami, vmesnik, profili za pošiljanje/objavo, podpira IPTC, avtomatizacijske datoteke. K Vmesnik ne blesti po oblikovnih presežkih. Zahteven za rabo, nima enostavnih učinkov, ni klasične funkcije za razveljavitev, izvažanje je lahko dolgotrajno. uporaben, saj so vse funkcije na eni strani zaslona (levi ali desni). To zelo poenostavi iskanje in upravljanje. Vmesnik lahko uporabljamo z ležečim ali pokončnim zaslonom. Vse, kar se dogaja s sliko, se zapisuje v tako imenovane avomatizacijske datoteke. Te si lahko delimo z drugimi, lahko pa jih tudi uvozimo iz spleta. S tem tudi dokaj zaobidemo to, da ima Filterstorm le malo učinkov, ki bi jih lahko hitro dodali, zanaša se na»surova«orodja za korekcijo barv, svetlobe, ostrine, dodajanje in odvzemanje šuma, posterizacijo in podobno. S temi lahko uporabnik seveda ustvari prav takšne učinke, a le če je vešč, ljubiteljski uporabniki pa se bodo hitro izgubili v»resnosti«aplikacije. Zoprno je, da tak način avtomatizacije oteži rabo funkcije za razveljavitev, saj je vedno treba oditi v»zgodovino«avtomatizacije in določiti, do katerega koraka se želimo vrniti. Zgolj ena»undo«tipka na dosegu roke je gotovo elegantnejša rešitev. Filterstorm podpira delo z več ravninami, med njimi je mogoče določiti tudi način zlivanja (blend mode) in prosojnost. Posebnost programa je delo z maskami, saj teh ne označujemo, kot smo vajeni v»klasičnih«urejevalnikih, temveč so orodja prilagojena zaslonom na dotik. Tako imamo, denimo, na voljo čopič, s katerim rišemo želeni učinek po sliki, ali izbiralec barve, na katero želimo vplivati. Žal pa ravno tu najbolj manjka klasični način razveljavitve, saj, denimo, ni mogoče razveljaviti zadnjega potega s čopičem, zbrisati ga moramo z radirko. Kljub vsemu je Filterstorm zelo zmogljiv program, ki naj bi bil namenjen predvsem profesionalnim foto novinarjem. Prav zato Google Snapseed Med vsemi preizkušenimi aplikacijami ima Snapseed še najbolj nenavaden vmesnik, a to ne pomeni, da ne gre za resen program, ki bi omogočal resno popravljanje in prilagajanje fotografij. Program je sicer že pred časom kupilo podjetje Google in ga precej pocenilo, tako da je zdaj brezplačen in še posebej zanimiv za bolj varčne ali tiste, ki bi radi imeli program za obdelavo r Google Snapseed Izdeluje: Cena: Brezplačno. Operacijski sistem: ios in Android. Izvoz: Google+, Twitter, Facebook, elektronska pošta, druge aplikacije. Največja ločljivost: 4096 X 4096 pik (16 megapik). Odlična prilagojenost vmesnika delu z zasloni na dotik, K nastavljivi učinki, brezplačnost. Manjše število učinkov, posameznega učinka ni mogoče naknadno razveljaviti I M I 81

80 DOSJE TABLICE I N FOTOGRAFIJ E fotografij, pa ga ne rabijo pogosto in se jim zdi naložba v kaj dražjega nesmiselna. No, to pa ne pomeni, da Snapseed ni konkurenčen tudi drugim aplikacijam na trgu. Omenimo še, da je bila do pred časom na voljo tudi namizna različica program, a jo je Google žal opustil skupaj z Google Readerjem. Aplikacija je sicer na voljo tako za ios kot za Android, to je glede na lastnika gotovo razumljivo. A vrnimo se k vmesniku. Na prvi pogled se zdi, da gre za še enega iz vrste programov za instantno obdelavo fotografij, ki ne ponujajo večjega nadzora nad učinki in filtri. A pogled vara, saj se pod na videz enostavnimi Manj vešči lahko izberejo tudi katero od prednastavitev. A W kategorijami skriva večje število nastavitev, ki jih je mogoče spreminjati. Tako že orodje za samodejno korekcijo ne popravi slike kar»na pamet«, temveč uporabnik izbere bodiod izhodiščnega. Manj veščim kljub temu ostajajo prednastavitve, ki jih lahko izbere na spodnjem delu zaslona, in opravijo delo namesto uporabnika. Še vedno pa je vse Ker je lastnik Snapseeda Google, ne preseneča, da je v prvi vrsti prilagojen za pošiljanje obdelanih slik v Google+. si korekcijo barv ali korekcijo kontrastnosti. Prilagojenost delu z zaslonom na dotik pa je največje odlika Snapseeda. Kateri parameter spreminjamo, namreč določimo vedno tako, da prst pomikamo po sliki gor ali dol, samo vrednost pa spreminjamo enako, le pomik je vodoraven. Tretja uporabljena gesta je še uporaba dveh prstov kot pri zumiranju vsebin, le da ima glede na izbrani filter različen pomen. Pri drugi kategoriji, ki omogoča selektivno popravljanje svetlosti, kontrasta ali zasičenosti, namreč rabi za upravljanje tako imenovanih kontrolnih točk. Te se obnašajo kot nekakšne okrogle maske z mehkimi robovi in omogočajo, da popravljamo le izbrane dele slike. To seveda ne omogoča enake natančnosti kot delo s maskami, denimo v Photoshopu, je pa veliko lažje in hitrejše in omogoča zelo spodobne rezultate. Parametrov pa ni mogoče spreminjati le pri filtrih, temveč tudi pri veliko bolj kompleksnih učinkih. Ti resda delujejo podobno kot učinki iz drugih aplikaciji, a je mogoče prav tako spreminjati različne parametre in s tem dobiti povsem drugačne videze «V /, i a M /. «I H a i a i i? " I '"UiTU"!. j'1'l^.-m Q w U P h i w ^ V L j i iibm^^i^ \ m skupaj seveda mogoče popravljati. Programu kljub temu zamerimo, da ne omogoča dela z ravninami, pa četudi bi bile te navidezne, kot na primer kakšne druge aplikacije (recimo Applov Iphoto). Ko namreč enkrat dodamo učinek, samo tega učinka naknadno ne moremo več umakniti, lahko le razveljavimo vse popravke, ki smo jih uporabili na fotografiji. Tudi funkcija za razveljavitev deluje zgolj lokalno - torej, ko neki učinek ali filter urejamo, ne pa tudi, ko se iz urejevalnika vrnemo v glavni del vmesnika. Škoda, saj bi takšna možnost precej povečala udobnost dela in omogočala doseganje boljših rezultatov. In četudi ne prisegamo ravno na količino učinkov, bi teh kljub vsemu lahko bilo še več. Če namreč odvzamemo kategorije za popravljanje svetlobe in barv, poravnavanje, obrezovanje in poudarjanje detajlov, ostane le še malo sicer dobrih učinkov. Tako imamo na voljo črnobeli filter,»vintage«učinek za doseganje videza starosti, učinek, ki poveča dramatičnost slike, pa učinek Grunge, ki da sliki nekakšen videz surovosti, in še učinek za poudarjanje točke pozornosti (fokusa), učinek, ki posnema gradirane barvne filtre, učinek»tilt-shift«in 23 okvirov, ki jih lahko dodamo fotografiji. Ker je lastnik Snapseeda Google, ne preseneča, da je v prvi vrsti prilagojen za pošiljanje obdelanih slik Google +. Neposredno sta podprta še Twitter in Facebook, sliko pa je mogoče pošiljati še po elektronski pošti, jo kopirati, natisniti s tiskalnikom AirPrint ali jo odpreti v kakšni drugi aplikaciji. Ostaja priokus, da je še veliko prostora, da bi bila aplikacija še boljša. Opustitev že omenjene namizne različice žal ne obeta nič dobrega. Ker je program brezplačen, pa si kljub temu zasluži pozornost vsakega ljubitelja fotografije. Tudi kompleksnim učinkom lahko spreminjamo vrsto parametrov. Tiffen PhotoFX Ultra Resnejši fotografi Tiffen zagotovo poznajo, saj gre za enega večjih in tudi bolj priznanih izdelovalcev fotografskih filtrov. V zadnjih letih pa so se usmerili tudi v izdelovanje programskih orodij za obdelovanje slik in eden od rezultatov je program Photo FX, ki je v v različici»ultra«namenjen tablicam (brez te oznake pa telefonom). 82 I H I 10.13

81 TABLICE IN FOTOGRAFIJE 1 Tiffen PhotoFX Ultra Izdeluje: Cena: 4,49 EUR (2,69 za izvedbo iphone). Operacijski sistem: ios. Izvoz: Facebook, Flickr, Instagram, Twitter, Tumblr, DFx (avtomatizacija), elektronska pošta, druge aplikacije. Največja ločljivost: 3072 X 3072 pik. Intuitivno in pregledno delo, število in kakovost K učinkov. Nima funkcije za razveljavitev, omejene možnosti za delo z ravninami in maskami. Ker slovijo kot izdelovalec s fizičnimi filtri za objektive, niti ne preseneča, da je temeljna filozofija, ki ji skuša slediti PhotoFX, analogna fotografija. Izrazoslovje za posamezne učinke namreč bolj ali manj ustreza fotografskemu. Tako so učinki in filtri razdeljeni na osem kategoriji, v njih je 77 filtrov, ki imajo kar 934 predlog, te naj bi ustrezale filtrom in učinkom iz analognega sveta fotografije. Vsak je seveda ustrezno poimenovan in seznam je res dolg, obsega pa tudi razne postopke, kot so»bleach bypass«, navzkrižno procesiranje, pokvarjen film in tako naprej. V Tiffenu pravijo, da gre za»simulacije Tiffenovih steklenih filtrov, specialnih leč, optičnih laboratorijskih procesov, filmskega zrna, zahtevnih barvnih korekciji, naravnih svetlobnih in fotografskih učinkov in pametnega sistema slikanja z najrazličnejšimi čopiči.«zasnova torej, ki ne želi biti program, kot je, denimo, Photoshop, saj ne omogoča tako kompleksne montaže slik, temveč je osredotočena na delo in ustvarjanje podobe obstoječe fotografije, na katero ne dodajamo drugih elementov ali jo želimo korenito spremeniti. Kategorizacija je dobra in pregledna, zato se je je mogoče dokaj hitro navaditi. Na spodnji strani se pod vsako kategorijo prikažejo osnovni učinki oziroma filtri, na levi pa izbiramo predloge. Da bi vedeli, kaj počnemo, vidimo za vsako izbiro že solidno velik predogled slike, ki jo obdelujemo. Osnovni postopek je torej enostaven - izberemo filter, določimo osnovni videz in potem to še fino nastavimo z nastavitvami, ki se prikažejo na desnem delu zaslona in so seveda odvisne od vrste filtra ali učinka. Nadvse intuitivno in hitro. Program sicer podpira ravnine, a le zato, da lahko na neki učinek ali filter dodamo še drug učinek oziroma filter, ni pa mogoče z ravninami delati tako kot v nekaterih drugih programih. Tudi pri maskah smo omejeni. V bistvu učinke, podobno kot v Filterstormu, lahko rišemo na sliko in jih tako nanašamo zgolj selektivno. Žal PhotoFX nima funkcije za razveljavitev. To pomeni, da moramo napačno narisane maske ročno zbrisati z radirko. Tudi se ne moremo vrniti za korak nazaj, da bi, denimo, popravili prejšnji filter, tako da je bolje večkrat posneti fotografijo, kadar delamo kaj zahtevnejšega. PhotoFX iz same aplikacije podpira pošiljanje v Facebook, Flickr, Instagram, Twitter, Tumblr, podprto je tudi pošiljanje po elektronski pošti, tiskanje prek AirPrinta, slike pa je mogoče odpreti tudi v drugi aplikaciji. Poleg tega je mogoče nastavitve iz programa tudi poslati v program Dfx, ki je nekaj podobnega kot PhotoFX, le da je namenjen namiznim računalnikom. Je pa mogoče prek Sincerely Ship in Print Servicea tudi neposredno naročiti povečave fotografije. Resda smo pri delu omejeni na ločljivost 3072 x 3072, a je to še vedno precej več, kot nam ponuja na primer Photoshop. Težko bi rekli, da je PhotoFX neposreden konkurent klasičnim urejevalnikom slik vrste Photoshop, a ima vsekakor svoje prednosti pri najpogostejših fotografskih opravilih, ko želi fotograf sliki dati neko barvno in svetlobno noto. Na neki način bi lahko rekli, da gre za nekakšen profesionalni sistem za»telebane«, saj je vse na moč intuitivno in enostavno. Poleg tega PhotoFX ni drag program in bi ga bilo že zato škoda ne imeti. Zaradi enostavnosti je namreč primeren tudi za manj vešče uporabnike, rezultati pa so veliko boljši kot z morda nekaj evrov cenejšimi programi in veliko boljši kot z Instagramom. M I M I 83

82 NAJBOLJŠI MONITOR LABORATORIJ Monitor LABORATORIJ H OKTOBER 2013 V akciji! Med tokratnimi nenehnimi preizkusi se je znašel tudi Nikonov novi Coolpix S6600, ki ponuja nekoliko nenavadno možnost krmiljenja z rokami. Jure Forstnerič Sliši se nenavadno, v praksi je zanimivo, a težko rečemo, da je zares uporabno, olajšalo naj bi zajem tipičnih»gasilskih«fotografij - za prikaz, kako vse skupaj deluje, si lahko ogledate video, ki smo ga posneli (povezava je navedena poleg preizkusa). Takih funkcij, ki se marsikdaj zdijo same sebi namen, je v fotografiji kar veliko (mali vgrajeni projektor?), njihov glavni namen pa je dodajanje kvadratkov, ki na škatli (in v reklamnih prospektih) napeljujejo k nakupu izdelka. Tradicionalni fotoaparati (oziroma tradicionalna fotografska podjetja) so namreč v nekoliko nehvaležnem položaju, saj na njihov teritorij vse bolj prodirajo izdelovalci pametnih telefonov. Pred nedavnim smo tudi sami preverili, kako dobro se obnesejo najboljši pametni telefoni pri fotografiranju, in bili kar zadovoljni z rezultati. Dejstvo je, da večina domačih uporabnikov ne potrebuje samostojnega fotoaparata, vsaj če že imajo katerega izmed novejših pametnih telefonov. To se pozna tudi na trgu, saj prodajo vedno manj cenejših fotoaparatov, relativno gledano pa vse več dražjih. Konkretno dogajanje na trgu bolj ali manj narekujejo prodajne akcije in oglasi - tako vsaj kažejo številke. V začetku poletja je bil namreč najbolj prodajan fotoaparat Nikonov vstopni DSLR D3200. Gre za dober aparat, sploh za začetnike v fotografiji DSLR, a nas je kljub temu presenetilo, da je lahko DSLR (pa četudi cenejši) prvi, pred kompaktnimi modeli. Reklamni panoji, z akcijskimi cenami vred, očitno naredijo svoje. Podobno lahko rečemo za cenejše aparate, kjer se nekateri posamezni modeli znajdejo razmeroma visoko na lestvici prodajanosti (čeprav se segment kot tak slabo prodaja). Prepričani smo, da gre pri teh modelih za impulzivni nakup zaradi nastopa v reklamnih katalogih, kjer so razmeroma nizke cene še nekoliko znižane. Zgled je aparat Praktica DPix 9000, ki je veljal 40 evrov (!) in so ga v začetku poletja dobro prodajali. Zakaj bi ga želel kdo kupiti, res ne razumemo, saj je, milo rečeno, slab. A poduk je jasen, lepo kaže tudi na dodajanje funkcij, kot je nadzor z mahanjem z rokami iz prvega odstavka. Dobra naprava je brez dobrega trženja zelo težko opazna. Slaba naprava jo lahko z dobrim trženjem žal povsem zasenči. Zato se tudi v naših fotoaparatih najde toliko neuporabnih funkcij. Od prožilca, ki se sproži takrat, ko se ljudje nasmejijo, pa do programov za hrano. Vse večkrat kupimo zamisel o izdelku, torej zgodbo, ki nam jo napletejo v oddelku za trženje, ne pa izdelka, ker bi bil dober. Jasno, so tudi izjeme, tako v fotografiji kot drugje. A ko boste naslednjič zagledali oglas v reklamnem katalogu za nov (!), cenejši (!) in boljši (!) fotoaparat/prenosnik/telefon/televizor, se raje zamislite: ali vam bo res prinesel kaj v primerjavi s tistim, kar že imate? Po potrebi pa lahko seveda vzamete v roke našo revijo, v kateri se trudimo bralce obvarovati pred nespametnimi nakupi ;-) [ 84 I H I 10.13

83 Lenovo Thinkpad T430u Lenovo Thinkpad T4B0u je uglajen In tanek ultrabook, ki se ponaša z odlično strojno opremo, ta pa bo navdušila tako poslovneže kot marsikaterega domačega uporabnika. I Prenosni računalniki Nikon Coolpix S6600 Največja novost novega Nikona S6600 je upravljanje aparata z gibi. Ko je zaslon zasukan v smer objektiva, se samodejno vključi možnost prepoznavanja položaja uporabnikove dlani. aparati I M I 85

84 N A J B O L J Š I P R E N O S N I R A Č U N A L N I K I llllllllllllllll Ocenjevanje prenosnikov Vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo kakovost in ločljivost zaslona kakovost tipkovnice in sledilne ploščice hitrost delovanja čas trajanja akumulatorja velikost in maso prenosnika ceno in garancijske pogoje Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. V reviji Monitor objavimo lestvico petih najboljših iz vsake skupine. 41 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV NA 13 lahkih, 15 cenejših, 13 dražjih. Lenovo Thinkpad T430u Hitrost (SYSmark Productivity): 231. Hitrost (SYSmark VideoCreation): 287. Trajanje delovanja: 5 ur 3 minute. Mere: 34,0 X 23,6 X 2,0 cm, 1,9 kg. Značilnosti: Intel Core i7 3517u, 2,20 GHz, 8 GB RAM, 128 GB disk SSD, WLAN b/g/n, bluetooth. Zaslon: 14,0-palčni, 1366 X 768 pik. Operacijski sistem: Microsoft Windows 7 professional. Cena:1220 EUR Prodaja: ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA Velikost, kakovost materialov. K Nekaj zatikanja pri tipkanju, ločljivost zaslona. Lenovo Thinkpad T430u. Lenovo Thinkpad T430u je uglajen, tanek poslovnež. Gre namreč za ultrabook, ki se ponaša z odlično strojno opremo, ki bo navdušila tako poslovneže kot marsikaterega domačega uporabnika. Že znano zadržane linije iz Lenova na prvi pogled ne navdušujejo, ohišje pa je dovršeno in dodelano, v rokah vliva dober, kompakten občutek. Pod črnim pokrovom z gumiranim zaključkom se skriva 14-palčni zaslon, ki sliko prikazuje v ločljivosti 1366 x 768 pik. Zaslon ni eden boljših, kar smo jih videli v tej velikosti, ob spodnjem robu je opaziti tudi nekoliko slabšo osvetlitev. Pod zaslonom najdemo preverjeno tipkovnico, ki ne razočara, le ob pritisku nekaterih tipk smo opazili nekaj malega zatikanja. Med tipkami zasledimo krmilno paličico, ne manjka niti dovolj velika sledilna ploščica. Za klikanje lahko uporabimo tipke nad drsno površino ali pa pritiskamo kar sledno ploščico. Za upravljanje je torej dobro poskrbljeno in tudi za vse okuse. Preizkušeni model je opremljen z Intelovim procesorjem Core i7 3517U, ki teče pri 2,20 GHz, 8 GB rama in ima 128 GB disk SSD. Za grafiko poskrbi grafična kartica Ge- Force GT620M z 1 GB lastnega pomnilnika. Ta bo prevzela delo, ko Intelov procesor HD Graphics 4000 ne bo kos našim opravilom. Prenosnik se je pri preizkušanju izkazal za zelo hitrega. Omeniti velja tudi dobro hlajenje omenjene strojne opreme, ki poskrbi, da se prenosnik ne greje pretirano tudi pri zahtevnejši rabi. Zaradi tanjšega ohišja se sprijaznimo tudi z nekaj kompromisi. Predvsem zaradi priključkov. Tako najdemo na desni strani le dva vhoda USB različice 3.0 in LAN in vhod za slušalke, na desni pa čitalnik pomnilniških kartic. Pod zaslonom na zadnji strani se skriva vhod MiniDisplay in izhod HDMI. Optične enote ni. Poskrbljeno je tudi za brezžično povezljivost, v bolje opremljenih modelih boste imeli na voljo tudi prostor za kartico SIM. Baterija je na naših preizkusih zdržala dobrih pet ur. To bi moralo zadostovati tudi zahtevnejšim uporabnikom. Glede na velikost in težo, manjšo od dveh kilogramov, nas bo lahko spremljal na poti in se ne bomo obremenjevali z dodatnim bremenom za prenašanje. Blaž Seliškar Fujitsu Lifebook E753, E743 in E733. Fujitsu je na CEBITu 2013 predstavil tri nove različice prenosnikov Lifebook E linije. Lifebook E753, E743 in E733 se uvrščajo v svoj»superior«razred, želijo pa doseči predvsem poslovne uporabnike, ki potrebujejo zmogljiv prenosnik, zmerno velikost in težo. Pri vseh treh Lifebookih je izdelovalec uporabil dobre materiale, kot sta aluminij in magnezij. Kompaktne magnezijeve pokrove v sivi barvi krasi kromiran Fujitsujev znak, ob odprtju se barvna tematika nadaljuje tudi pod zaslonom. Monotonost sivega aluminija so nekoliko razbili s preprostim dodatkom, tanko rdečo črto na spodnjem robu zunanjega pokrova, prav tako pod tipkovnico, tako da nekoliko popestri umirjeno notranjost prenosnika. Fujitsu pri teh treh prenosnikih poudarja družinski koncept, saj uporabljajo enak BIOS, enake matične plošče, imajo enak dizajn, prav tako uporabljajo tudi nekaj enakih tehničnih rešitev. Pri vseh treh prenosnikih se seveda uporabijo enaki gonilniki. 86 I H I 10.13

85 PRENOSNI RAČUNALNIKI preizkušeno zaslon 2012/ / / / /01 13,3", 1440 X 900 pik 14,4", 1792 X 768 pik 13,3", 1366 X 768 pik 14", 1600 x 900 pik 13,3", 1600 X 900 pik procesor Intel Core i5-2557m, 1,7 GHz Intel Core i5-3317u Intel Core i3-3217u, 1,8 GHz Intel Core i5-3427u, 1,8 GHz Intel Core i5-3317u, 1,7 GHz pomnilnik (MB) disk SSD operacijski sistem OSX Lion Windows 7 Home Premium 64-bit Windows 7 Home Premium Windows 7 Professional 64 bit Windows 8 64 bit Productivity trajanje delovanja 172,0 131,0 153,0 196,0 189,0 4:20 6:01 5:28 3:03 3:51 Fujitsu Lifebook E753 za Drsna ploščica, zvok, zaslon, osvetljena tipkovnica, kakovostno ohišje, avtonomija. Zaslon, zvočniki, kvaliteta ohišja. Zmerna cena, teža in velikost oziroma debelina. Mere, kakovost izdelave, krmilna paličica, Rapid Charge. Zanimivi hibrid prenosnika in tablice, kakovost zaslona. Hitrost (SYSmark Productivity): 178. Hitrost (SYSmark VideoCreation): 251. Trajanje delovanja: /. Mere: 37,4 X 25,0 X 2,7 cm, 2,1 kg. Značilnosti: Intel Core i5 3340M, 2,90 GHz, 4 GB RAM, 500 GB disk, WLAN b/g/n, bluetooth. Zaslon: 15,-palčni, 1920 X 1080 pik. Operacijski sistem: Microsoft Windows 7 professional. Cena:1300 EUR Prodaja: point.gorenje.si. proti cena garancija mere prodaja zgradba in oprema velikost in teža Spletna kamera, cena. Cena. Zaslon, tipkovnica, slab občutek v rokah zaradi tankih materialov. Cena, zmogljivost akumulatorja, število priključkov. Kot tablica nerodna, kot prenosnik premalo vmesnikov ,00 EUR 689,00 EUR 1.157,00 EUR 1.682,00 EUR 1.151,00 EUR 1 leto 2 leti 3 leta 3 leta 1 leto 32,5 X 22,7 X 1,7 cm cm, 1,35 kg 36,8 X 20,0 X 2,03 cm, 1,68 kg 31,6 X 22,7 X 1,59 cm, 1,12 kg 33,1 x 22,6 x 1,9 cm cm, 1,4 kg 33,4 X 22,5 X 1,7 cm, 1,53 kg Apcom Slovenija, EPL Asbis, Acord-92 Asbis, Acord-92 Alterna, Mikropis, Diss Alterna, Mikropis, Diss ftttttttttirillllllllilllllffiffl Vsi modeli, podatki in rezultati na NAJBOLJŠIH 5 I CENEJŠ I PRENOSNIKI Dell Inspiron N HP Compaq Presario CQ57 Toshiba Satellite L750-1PN Dell Inspiron N5110 Toshiba Satellite C850-19Q preizkušeno zaslon 2012/11 j j 2012/ / / /12 15,6", 1366 X 768 pik 15,6", 1366 X 768 pik 15,6", 1366 X768 pik 15,3", 1366 X 768 pik 15,6", 1366 X768 pik procesor Intel Core i5-3210m, 2,5 GHz DualCore AMD E-300 1,3 GHz Intel Pentium Dual- Core B950, 2,1 GHz Intel Core i3 2350M, 2,30 GHz Intel Core i3 2328M, 2,20 GHz pomnilnik (MB) disk operacijski sistem Windows 7 Home Premium 64 bit Windows 7 Home Premium Brez Brez Windows 8 64 bit Fujitsu Lifebook E743 Hitrost (SYSmark Productivity): 210. Hitrost (SYSmark VideoCreation): 266. Trajanje delovanja: /. Mere: 33,8 X 23,1 X 2,7 cm, 1,9 kg. Značilnosti: Intel Core i5 3230M, 3,00 GHz, 4 GB RAM, 500 GB disk, WLAN b/g/n, bluetooth. Zaslon: 14,0-palčni, 1600 X 900 pik. Operacijski sistem: Microsoft Windows 7 professional. Cena:1260 EUR Prodaja: point.gorenje.si Productivity trajanje delovanja za proti cena garancija mere 137,0 47,0 120,0 126,0 128,0 3:43 4:19 2:42 3:06 4:19 Velikost diska, dovolj glasen in kakovosten zvok, nadpovprečna grafika. Ločljivost zaslona, masa, izbira nekaterih materialov. Cena, preprosto oblikovanje, avtonomija. Oster rob za odpiranje zaslona, zmogljivosti, postavitev tipk drsne ploščice, na prah občutljiv rob tipkovnice. Zmogljivost, kakovostna izdelava. Trdi tipki sledilne ploščice, nima operacijskega sistema. Soliden zvok, kakovostna drsna ploščica, kljub lesku ni tako dovzeten za prstne odtise. Cena, tipkovnica. Zmogljivost akumulatorja, cena. Tipkovnica, zaslon. 841,00 EUR 320,00 EUR 427,00 EUR 517,00 EUR 655,00 EUR 3 leta 1 leto 2 leti 3 leta 2 leti 37,8 X 25,2 X 3,4 cm, 2,74 kg 37,6 X 24,7 X 3,6 cm, 2,55 kg 38,1 X 25,4 X 3,56 cm, 2,62 kg 37,6 X 26,0 X 3,4 cm, 2,65 kg 38 X 24,2 X 3,3 cm, 2,3 kg ZGRADBA IN OPREMA l l l l l l l l l l VELIKOST IN TEŽA prodaja zgradba in oprema FMC Partnerji HP Asbis, Acord-92 FMC Asbis, Acord-92 mmmmmm H H B Kakovost materialov, teža, štirje vhodi USB 3.0. velikost in teža P P P I K Ne najbolj natančna sledilna ploščica. Vsi modeli, podatki in rezultati na I M I 87

86 N A J B O L J Š I P R E N O S N I R A Č U N A L N I K I lllllllllllllll Med izvedbami, ki smo jih preizkusili, je razlika pravzaprav predvsem v velikosti zaslona in s tem seveda velikosti celotnega prenosnika. Model E753 ima 15,6-palčni zaslon, ki prikazuje sliko v ločljivosti 1920 x 1080 pik, torej ločljivost FullHD. Je pa dobavljiv tudi z zaslonom s slabšo ločljivostjo, in sicer 1366 x 768 pik. E743 ima manjši, 14-palčni zaslon, katerega ločljivost izdelovalec navaja kot HD+, gre pa za 1600 x 900 pik. Še manjši, 13,3-palčni zaslon najdemo pri modelu E733, ki prikazuje sliko s 1366 x 768 pikami - to so v Fujitsuju poimenovali le HD. Vsi trije zasloni so matirani in dovolj svetli, da nimamo težav niti v svetlejših prostorih. Preizkušeni modeli so bili opremljeni s procesorji Intel Core i5, vsi trije imajo tudi po 4 GB pomnilnika. Za grafiko so skrbele kar v procesor vgrajene grafične Intel HD Graphics 4000, za shranjevanje podatkov pa so prav tako vsi trije opremljeni s 500 GB diski. Za povezljivost skrbita klasična omrežna in brezžična omrežna kartica. Ob straneh imamo kljub kar znatni razliki v velikosti presenetljivo enako razporejene vhode. Na desni strani sta dva vhoda USB 3.0, na levi pa je poleg display vhoda in izhoda VGA še tretji vhod USB 3.0. Model E753 ima na zadnji strani še dodatni vhod USB 3.0 in HDMI, E743 pa ima le dodatni vhod USB 3.0. Ne manjka niti modem GSM in bluetooth ter bralnik pomnilniških kartic. Tipke na tipkovnici so črne barve, podlaga pa je enake barve kot prenosnik. Pri največjem modelu je bilo ponekod čutiti nekaj vdajanja tipkovnice, pri manjših dveh pa tega nismo opazili. Pri vseh treh je odzivnost tipk sicer dobra, med njimi je nekaj prostora in ne bomo se motili pri tipkanju. Največji model ima tudi ločen številčni del, vse tri tipkovnice pa omogočajo osvetlitev, ki nam morda pride prav v temnih prostorih. Sledilne ploščice so resda dovolj velike, težav z velikostjo ni niti pri najmanjšem modelu. Gumbov nimajo, lahko pritiskamo kar samo ploščico. Opaziti je nekoliko nenatančno delovanje sledilne ploščice. Nad tipkovnico so ob straneh postavljeni manjši zvočniki, za poslovno orientiran prenosnik postrežejo z zadostno glasnostjo in kakovostjo. Večpredstavnih gumbov ni. Ena izmed skupnih rešitev je tudi modularna reža, kjer lahko izmenjujemo različne enote po potrebi (če jih seveda vse dokupimo). V naših rokah se je tako v vsakem prenosniku znašel drug dodatek. V E753 smo imeli vgrajeno enoto DVD, v E743 pa je bila vstavljena dodatna potovalna baterija, s katero izdelovalec obljublja dodatne štiri ure delovanja vašega prenosnika. V E733 pa celo majhen projektor LED, s katerim lahko manjši skupini ljudi na sestanku zavrtite kakšno predstavitev, pokažete graf ali kaj podobnega. Ena izmed možnosti razširitve naj bi bil tudi dodaten disk za to režo, ki pa ga nismo imeli priložnosti preizkusiti. Da pa to ne bo edina skupna rešitev, so poskrbeli tudi s samim ohišjem, ki nam na spodnji strani omogoča preprosto odstranjevanje in čiščenje filtra pred ventilatorjem. Morda se s tem izognemo še kakšnemu čiščenju na servisih, ki ga je treba plačati. Pri vseh treh lahko uporabimo enak port replikator oziroma bazno postajo, s katero povečamo število vhodov na svojem prenosniku ali pa imamo v službi in doma že na postajo priklopljen zaslon in tipkovnico ter miško in se potem nanj le še priklopimo. Preizkusili smo torej nekoliko tanjše poslovne prenosnike, tudi nekoliko lažje v svojem razredu. Ne gre za ultrabooke, vendar so tudi nekoliko cenejši od teh. Vsi so pri prednjem delu debeli 2 cm in se proti zadnjemu delu odebelijo na 2,7 cm. Kot rečeno, ne gre za ultrabooke. Vsekakor pa so tako s trdnim ohišjem kot tudi težo primerni za prenašanje in nam ne bodo v preveliko breme. B. S. NAJBOLJŠIH 5 I DRAŽJ PRENOSNIKI preizkušeno zaslon procesor pomnilnik (MB) disk Fujitsu Lifebook E733 A, Fujitsu Lifebook E743 Toshiba Portege R930-14C Fujitsu Lifebook E753 Dell Latitude E6530 NOVO NOVO 2013/01 NOVO 2012/11 13,3", 1366 X 768 pik 14", 1600 X 900 pik 13,3", 1366 X 768 pik 15,6", 1920 X 1080 pik 15,6", 1920 X 1080 pik Intel Core i5-3230m Intel Core i5-3230m Intel Core i5-3320m Intel Core i5-3340m intel i5-3320m, 2,6 GHz operacijski sistem Windows 7 Professional Windows 7 Professional WIN7 PRO & WIN8 PRO Windows 7 Professional Windows 7 Professional 64-bit Fujitsu Lifebook E733 Hitrost (SYSmark Productivity): 225. Hitrost (SYSmark VideoCreation): 252. Trajanje delovanja: /. Mere: 32,1 X 22,8 X 2,7 cm, 1,7 kg. Značilnosti: Intel Core i5 3230M, 3,00 GHz, 4 GB RAM, 500 GB disk, WLAN b/g/n, bluetooth. Zaslon: 13,3-palčni, 1366 X 768 pik. Operacijski sistem: Microsoft Windows 7 professional. Cena:1400 EUR Prodaja: point.gorenje.si III Kakovost materialov, teža. K I ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA Ne najbolj natančna sledilna ploščica. Productivity trajanje delovanja za proti cena garancija mere prodaja zgradba in oprema velikost in teža 225,0 210,0 197,0 178,0 219,0 3:00 3:00 6:43 3:00 4:16 Kakovost materialov, teža. Ne najbolj natančna sledilna ploščica. Kakovost materialov, teža, štirje USB 3.0 vhodi. Ne najbolj natančna sledilna ploščica. Zgradba ohišja, opremljenost, avtonomija. Cena. Kakovost materialov, teža, štirje USB 3.0 vhodi Ne najbolj natančna sledilna ploščica, nekaj upogibanja tipkovnice Zmogljivost, SSD disk, osvetljena tipkovnica, (skoraj pre - ) velika ločljivost zaslona, magnezijevo ohišje....na preizkusu z velikim "čričkom", velikost in masa, kotna vidljivost zaslona, zvok ,00 EUR 1.260,00 EUR 1.085,00 EUR 1.300,00 EUR 1.422,00 EUR 2 leti 2 leti 3 leta 2 leti 2 leti 32,1 X 22,8 X 2,7 cm, 1,7 kg 33,8 X 23,1 X 2,7 cm, 1,9 kg 31,6 X 22,7 X 2,66 cm, 2,5 kg 37,4 X 25,0 X 2,7 cm, 2,1 kg Asbis, Acord-92 Asbis, Acord-92 Asbis, Acord-92 Asbis, Acord-92 FMC p j p p i m 38,4 X 25,8 X 3,4 cm, 2,44 kg HPPPPV mmmmmm Vsi modeli, podatki in rezultati na 88 I H I 10.13

87

88 N A J B O L J Š I D I G I T A L N I F O T O A P A R A T I Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnično zmogljivost kakovost fotografij geometrijsko pravilnost fotografij zasnovo, velikost in maso ohišja enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 89 DIGITALNIH FOTOAPARATOV NA 24 zmogljivih 9 kompaktnih 23 žepnih 23 manj zmogljivih 10 zmogljivih DSLR Nikon Coolpix S6600 Razred: Žepni. Efektivna ločljivost tipala: 16,0 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,3-6,3; ostrenje 2 cm (makro)- neskončno; domet bliskavice 3 m; ISO: samodejno ali ročno ( ). Prodaja: Cena: 194 EUR. plastično mesto, kjer počiva palec desne roke, pa tudi na sprednji strani ne najdemo nikakršne opore za preostale prste. S6600 je zgoraj opremljen s klasičnim stikalom za zumiranje, tam sta tudi nenavadno postavljeni tipki za pregledovanje fotografij in izbiro načina fotografiranja. Takšna postavitev tipk se bo nekaterim uporabnikom zdela precej odročna, spet drugim pa bo všeč. Načinov fotografiranja je na voljo veliko in so razdeljeni v pet skupin. Prva je samodejna izbira prizorišča, ročna izbira scenskega načina, način pametnega portretiranja, I I I I I TEHNIČNA ZMOGLJIVOST KAKOVOST FOTOGRAFIJE ZASNOVA APARATA Vrtljiv zaslon, kakovost ohišja, razpon objektiva, K popačenje objektiva, zanimivi programski dodatki. Postavitev tipke za pregledovanje fotografij, držalo, želeli bi zaslon, občutljiv za dotik. Nikon Coolpix S6600. Nikonov S6600 je na današnjem trgu pravzaprav edini pravi žepni aparat z vgrajenim vrtljivim zaslonom. Pred časom je bilo sicer na voljo kar nekaj podobnih modelov, a le redko v žepnem razredu. Danes večina manjših kompaktnih aparatov ponuja zaslon, ki mu mogoče prilagajati zgolj nagib, zato ima Nikon S6600 na tem področju veliko prednost pred konkurenco. Aparat je obdan s kakovostnim je ohišjem, delno je sestavljeno iz lakiranega aluminija. Tako je aparat na sprednji strani zelo trden, zadaj pa razkriva nekaj plastičnih delov, a tudi precej čvrstih. Nekaj graje si zasluži preizkušeno ločljivostni razred (mil. pik) kakovost objektiv (ekvivalent leica) svetlobna jakost objektiva čas osvetlitve ISO ostrenje doseg bliskavice Sony RX100 NAJBOLJŠI 4 I ZMOGLJIVI FOTOAPARATI šhtl Sony CyberShot HX200V Panasonic Lumix DMC-LX7 2012/ / / / Sony CyberShot HX300 SD/SDHC/SDXC/MSD SD/SDHC/MMC SD/SDHC SD/SDHC/MMC mm mm mm mm 1,8-4,7 2,8-5,6 1,4-2,3 2,8-6,3 1/ s 1/ s 3/ s 1/ s samodejna, 125 do 6400 samodejna, 100, 200, 400, 4m M i 3 2n0 2 0, samodejna, 80, 100, 200, (programsko od 80 do 800, 1600, 3200, 6400, 400n,0 0 0, r, 400, 800, 1600, 3200, 6400, 25600) ,,, i do f 1 ) 2800 P" H 'g Sensitivity) h i 0,5 m-neskončno; makro: 5 cm-neskončno cm 0,5 m-neskončno; makro: 0 cm-1 cm 0,5 m-neskončno; makro: 1 cm-neskončno cm 6,3 m 12,4 m 8,5 m 8,5 m Kakovost tipala, velika zaslonka, hitro ostrenje, kakovost izdelave, kakovost videa, velikost in teža. Zelo kakovostno ohišje, odlična stabilizacija slike, vgrajen ND filter, obroč okrog objektiva, zajemanje videa in fotografij hkrati, odzivnost in ostrenje. Svetlobno močan objektiv, dosegljivost funkcij na ohišju, kakovost fotografij. 0,5 m-neskončno; makro: 0 cm-1 cm Odlično ohišje, razpon objektiva in stabilizacija, kakovost videa, ostrenje. proti Cena. Slabše iskalo, nima podpore RAW, široki kot, pogrešamo več nastavitev za video. Cena. Iskalo nima samodejnega vklopa, ni priklučka za zunanjo bliskavico, ni formata RAW. cena (z DDV) mere prodaja 500 EUR 320 EUR 465 EUR 375 EUR 102 x 58 x 36 mm, 240 g 122 x 87 x 94 mm, 531 g 111 x 68 x 46 mm, 298 g 130 x 93 x 103 mm, 650 g Sony Center, www. Sony Center, www. r ^.. Sony Center, www. ' ' Eurofoto, sonycenter.si sonycenter.si, H sonycenter.si tehnična zmogljivost kakovost zasnova aparata Vsi modeli, podatki in rezultati na 90 I H I 10.13

89 DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI 4 I ŽEPNI FOTOAPARATI Sony Sony CyberShot WX200,, Canon Ixus 240 HS Canon Ixus 132 Nikon Coolpix S6300 Video Kako se upravljanje z rokami obnese v praksi, si lahko ogledate na spodnjem naslovu: preizkušeno ločljivostni razred (mil. pik) kakovost objektiv (ekvivalent leica) svetlobna jakost objektiva čas osvetlitve 2013/ / / /04 18 notranji + SD/SDHC/SDXC SD/SDHC/SCXC/MMC/MMCplus/HCMMCplus SD/SDHC/SCXC/MMC/MMCplus/HCMMCplus mm mm mm mm 3,3-5,9 2,7-5,9 3,2-6,9 3,2-5,8 1/ s 1/ s 1/ s 1/ s notranji + SD/SDHC/SDXC ISO samodejna, 100, 200, 400, 800,1600, 3200,6400, samodejna, 100, 200, 400, 800,1600, 3200 samodejna, 100, 200, 400, 800,1600 samodejna, 80, 100, 200, 400,800, 1600, 3200 ostrenje 0,05 m-neskončno; makro: 5 cm-neskončno cm 0,3 m-neskončno; makro: 3 cm-neskončno cm 0,3 m-neskončno; makro: 1 cm-neskončno cm 0,5 m-neskončno; makro: 10 cm-neskončno cm programski učinki in klasični samodejni način. Pri slednjem lahko določamo občutljivost tipala in izbiro beline ter kompenzacijo osvetlitve. Osrednja zanimivost je vrtljiv zaslon, ki se ponaša s kakovostjo in dovolj visoko ločljivostjo prikaza slike, a smo ob prvem stiku z aparatom nekako pričakovali tudi za dotik občutljiv vmesnik. Ta bi bil zelo koristen predvsem zato, ker vrtljiv zaslon veliko pripomore k zajemanju kakovostnega videa polne visoke ločljivosti. Izbira točke ostrenja z dotikom bi bila tako nadvse dobrodošla. Največja novost, ki jo omogoča vrtljiv zaslon, je predvsem upravljanje aparata z gibi. Ko je zaslon zasukan v smer objektiva, se samodejno vključi možnost prepoznavanja položaja uporabnikove dlani. Upravljanje začnemo tako, da dlan postavimo na sredino zaslona in jo potem premaknemo v enega izmed kotov slike. V spodnjih dveh stojita ikoni za stopenjsko zumiranje, ki je v takšni izvedbi zelo dolgotrajno, saj se premikamo le po korakih. Dodatna omejitev pa so predmeti, ki stojijo med uporabnikom in objektom, kar lahko predstavlja tudi miza, na kateri stoji aparat. V zgornjih kotih stojita ikoni za zajemanje fotografije in videa, ki ga po sprožitvi ni več mogoče zaustaviti brez fizičnega stika z aparatom. Nove možnosti upravljanja z gibi so tako v praksi precej neuporabne, razen fotografiranja samoportretov in manjših skupin, ne da bi kdo stal za aparatom. Nedvomno gre za zanimiv dodatek, ki bo slehernega uporabnika zabaval vsaj kakšno minuto. Na splošno si mali Nikon zasluži vse pohvale, tudi če odštejemo napredne možnosti ter upravljanje in prenos fotografij na pametni telefon prek povezave Wi-Fi z namensko aplikacijo. S6600 je opremljen z modernim in kakovostnim tipalom CMOS, ki ima 16 megapik ločljivosti in se večinoma zelo dobro izkaže. Pred njim stoji tudi dober objektiv z 12-kratno povečavo v zelo uporabnem območju od 25 do 300 mm. Na širokem območju postreže z zelo majhnim doseg bliskavice za proti cena (z DDV) mere prodaja tehnična zmogljivost kakovost zasnova aparata preizkušeno ločljivostni razred (mil. pik) kakovost objektiv (ekvivalent leica) svetlobna jakost objektiva čas osvetlitve ISO ostrenje doseg bliskavice za proti cena (z DDV) mere prodaja tehnična zmogljivost kakovost 3,7 m 3,5 m 3 m 3 m Kakovost tipala, razpon objektiva in stabilizacija, Wi-Fi. Povprečna kakovost kolesca, "oddaljenost"nekaterih nastavitev. Objektiv, kakovost fotografije, kakovost videa, velikost in teža. Cena. Ohišje, objektiv, enostavna raba in dobra avtomatika. Slab zaslon, kakovost videa, nekaj zelenih in vijoličnih robov pri najširšem kotu. 225 EUR 135 EUR 120 EUR 140 EUR Cena, mere, razpon objektiva. Občasna začetna zaspanost, zatikanje vratc spominske kartice. 92 X 52 X 22 mm, 105 g 93 x 57 x 21 mm, 145 g 93 x 52 x 22 mm, 133 g 94 X 58 X 26 mm, 160 g Sony Center, www. sonycenter.si Nikon Coolpix S9500 jgmt 2013/05 Avtera, Avtera, Vsi modeli, podatki in rezultati na Nikon Slovenija, www. nikon.si NAJBOLJŠI 4 I KOMPAKTNI FOTOAPARATI Olympus SZ-16 Nikon Coolpix L820 Olympus SZ / / / notranji + SD/SDHC/SDXC notranji + SD/SDHC notranji +SD/SDHC/SDXC notranji + SD/SDHC mm mm 22,5-675 mm mm 3,4-6,3 3-6,9 3-5,8 3-6,9 1/ s 1/ s 1/ s 1/ s samodejna, 125, 200, 400, 800, 1600, ,5 m-neskončno; makro: 1 cm-neskončno cm samodejna, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200, ,1 m-neskončno ; makro: 3 cm-neskončno cm Samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600, ,5 m-neskončno; makro: 1 cm-neskončno cm 6 m 6,9 m 6 m 6,9 m Odlična stabilizacija slike in razpon objektiva, udobno enoročno fotografiranje, opremljenost. Malo ročnih nastavitev, ostrenje pri največji povečavi, zunanji polnilec ni priložen. Razpon objektiva, kakovostno ohišje, hitrost delovanja, hitri video posnetki. Pomanjkanje ročnih nastavitev, vidni kot zaslona. Široki kot, velik razpon objektiva, enostavnost uporabe, cena. Ni ročnih programov. 273 EUR 220 EUR 180 EUR 202 EUR samodejna, 100, 200, 400, 800, ,2 m-neskončno ; makro: 3 cm-neskončno cm Razpon objektiva v kompaktnem ohišju, kakovost ohišja, držalo. Šum pri višjih vrednostih ISO, pomanjkanje ročnih nastavitev, ločljivost videa, cena v primerjavi s hišno konkurenco. 110 X 60 X 31 mm, 205 g 108 x 70 x 40 mm, 214 g 76 X 110 X 85 mm, 214 g 107 x 69 x 40 mm, 216 g Nikon Slovenija, www. nikon.si Olympus Slovenija, www. olympus.si Nikon Slovenija, www. nikon.si Olympus Slovenija, www. olympus.si zasnova aparata Vsi modeli, podatki in rezultati na

90 NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI popačenjem sodčkavosti, pri daljših goriščnicah pa je v veliko pomoč optična stabilizacija slike. In, ne nazadnje, niti cena slabih 200 evrov ni postavljena previsoko. Zato mali Nikon toplo priporočamo, a prej zaradi vsega drugega, ne najnaprednejših novosti, ki jih ponuja. Najpomembneje pa je, da zabavne zamisli Nikonovih programerjev pri običajni rabi ne škodujejo. Žiga Veber Canon PowerShot SX170IS se od svojega predhodnika - modela SX160IS - ne razlikuje veliko. Vsaj ko govorimo o poglavitnih fotografskih lastnostih, kot sta objektiv in tipalo. Največje spremembe so vidne na ohišju aparata, ki je po novem nekoliko drugače oblikovano in ponuja boljše držalo, za delovanje pa ne uporablja več klasičnih preizkušeno efektivna ločljivost tipala v mil. pik čas osvetlitve število bliskavice (ISO 100) proti cena (aparat + objektiv) velikost tipala mere NAJBOLJŠIH 4 I MANJ ZMOGLJIVI SLR Nikon D7000 Nikon D5100 Nikon D3200 Nikon D / / / /01 16,2 24,2 24,1 SD, SDHC, SDXC SD SD SD 1/ s 1/ s 1/ s 1/ s M, Av, Tv, P, Auto, portret, M, Av, Tv, P, Auto, portret, M, Av, Tv, P, Auto, portret, MA vtv P pokrajina, otrok, makro, pokrajina, otrok, makro, pokrajina, otrok, makro, šport, nočni posnetek, brez šport, nočni posnetek, brez šport, nočni posnetek, brez bliskavice bliskavice bliskavice Kakovost ohišja, upravljanje, občutljivost tipala, šum, ostrenje. Nekoliko preveč nežen vmesni korak na sprožilcu. Tipalo in občutljivost na šum, kakovost slike, kakovost videa, delovanje bliskavice v povezavi z okoliško svetlobo. Nekaj»hroščev«pri zajemanju videa, ostrenje objektiva slišno na videu, HDR ne deluje dovolj suvereno. Enostavno upravljanje, majhna masa, kakovost ohišja, video, visoka občutljivost ISO in šum, ločljivost tipala. Živi način predogleda ni primerljiv z brezzrcalniki. 866 EUR 525 EUR 420 EUR 698 EUR Močno izboljšano ostrenje, ločljivost tipala in občutljivost na šum, hitrost zajemanja zaporednih posnetkov, trdnost ohišja. Hitrost vgrajenega pomnilnika, dinamični razpon v primerjavi s predhodnikom, število bližnjic na ohišju. 23,6 x 15,8 mm 23,6 x 15,8 mm 23,2 x 15,4 mm 23,6 x 15,8 mm 132 x 105 x 77 mm, 1200 g 128 x 97 x 79 mm, 770 g 125 x 96 x 77 mm, 715 g 129 x 98 x 78 mm, 765 g objektiv AF-S DX NIKKOR mm f/ g ED VR Nikkor AF-S VR Nikkor AF-S VR Nikkor AF-S VR kakovost zasnova aparata baterij AA. Nadomestil jih je litijev akumulator, zato je aparat, ko je pripravljen za rabo, nekoliko lažji. Lažje ohišje in priloženi akumulator terjata davek približno 20 odstotkov krajše avtonomije, a tako baterij ni treba kupovati posebej, čeprav so običajne AA dostopne v vsaki trafiki. Ali je to dobro ali slabo, je bolj ali manj odvisno od uporabnika, a dejstvo je, da s staro zasnovo ni bilo nič narobe. r Canon PowerShot SX170IS Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 16,0 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,5-5,9; ostrenje 1 cm (makro)- neskončno; domet bliskavice 3 m; ISO: samodejno ali ročno ( ). Prodaja: Cena: 179 EUR. I I I TEHNIČNA ZMOGLJIVOST KAKOVOST FOTOGRAFIJE ZASNOVA APARATA Dobro zasnovano ohišje, razpon objektiva, upravljanje, ročne nastavitve, icontrast deluje zelo diskretno. Vsi modeli, podatki in rezultati na NAJBOLJŠIH 4 I ZMOGLJIVI SLR Nikon D3x Nikon D4 Canon EOS 5D mark III Nikon D600 preizkušeno 2009/ / / /11 efektivna ločljivost tipala v mil. pik 24,5 16, ,1 vrsta pomnilnika CompactFlash I in II XQD in Type I CompactFlash CompactFlash, SD CompactFlash I in II čas osvetlitve 1/ s 1/ s 1/ s 1/ s načini slikanja M, Av, Tv, P M, Av, Tv, P število bliskavice (ISO 100) za proti cena brez objektiva M, Av, Tv, P, Auto, Creative Auto, custom 1/2/3 / / / 12 Ločljivost, hitrost, ohišje, kakovost posnetka, LCD pregledovalnik LCD, rokovanje. Cena, nima samodejnega čiščenja tipala, ni možnosti namestitve zaščitnega pokrova LCD zaslončka LCD. Kakovost fotografij, visoka občutljivost, nadzor videa, kakovost videa, izvoz videa polne kakovosti preko HDMI, hitrost, nizek šum. Postavitev bližnjic ISO in WB, cena. Samodejno ostrenje, hitrost delovanja, visoka občutljivost in majhna zrnatost fotografij, ohišje in delo z aparatom, programska obdelava in ocenjevanje fotografij. Zasoljena cena, pretirano mehčanje fotografij pri visokih ISO nastavitvah, močno programsko ostrenje robov. M, Av, Tv, P EUR EUR EUR EUR Nastavljivost ISO, ohišje, kakovost posnetka, pregledovalnik LCD, delo, samodejno čiščenje tipala, ogled slike. Napajanje, nima vgrajene bliskavice. velikost tipala 35,9 x 24 mm 36 x 23,9 mm 36 x 24 mm 36 x 23,9 mm K Video le 720p in ne ponuja ročnih nastavitev, kakovost zaslona, tipalo pri višjih občutljivostih, vprašljiva uvedba litijevega akumulatorja. mere 160 x 157 x 88 mm, 1320 g 160 x 157 x 91 mm, 1340 g 152 x 116 x 76 mm, 950 g 147 x 123 x 77 mm, 1072 g prodaja Vsi modeli, podatki in rezultati na 92 I H I 10.13

91 DIGITALNI FOTOAPARATI Aparat je kljub plastičnem ohišju grajen zelo dobro, celo bolje od svojih predhodnih modelov, kot eden redkih kompaktnih modelov pa je izdelan v Canonovi tovarni na Japonskem. Pogrešali smo le gumirano držalo: nadomešča ga drseča kromirana linija in mesto, kjer počiva palec desne roke. Zasluge za dober vtis ima predvsem matiran nanos barve na ohišje, ki je sicer občutljivo za praske. K vtisu pripomore tudi aluminijasta obroba okrog objektiva, na katerem je nekoliko zavajajoč napis HD. Novi SX170 še vedno ne omogoča zajemanja videa pri polni visoki ločljivosti, kar je danes že domena vseh naprednejših telefonov, a je omejen na 720 vrstic. Med zajemanjem je omogočeno tudi optično zumiranje, a le pri nižji hitrosti od dveh, ki sta na voljo pri fotografiranju. Upravljanje aparata je zelo hitro in enostavno, saj je na voljo dovolj bližnjic. Na vrhu ohišja je kolesce za izbiro načina fotografiranja in klasično stikalo za zumiranje, na zadnji strani pa priročno vrtljivo kolesce na štirismerni tipki, ki med drugim ponuja tudi bližnjico do nastavitev občutljivosti ISO. Aparatu lahko vse možnosti tudi ročno prilagajamo, le pred zajemanjem videa je omogočena le izbira beline in osvetlitve. Ostrenje pred zajemanjem lahko tudi ročno določimo, a ga med zajemanjem prav tako ni več mogoče prilagajati, niti samodejno. Objektiv in tipalo sta znana že iz prejšnjega modela. Objektiv ponuja 16-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama, od 28 pa do 448 mm, želeli pa bi si predvsem kakšen milimeter manj na širokem območju. V prejšnji generaciji izboljšana stabilizacije slike je zelo učinkovita, popačenja geometrije pa so na širokem delu sicer opazna, a niso moteča. Tipalo CCD se ne more primerjati z zmogljivejšo konkurenco CMOS, ko govorimo o občutljivosti za šum. Tega je pri višjih nastavelika prednost je povsem ročna izbira nastavitev, a mnogi bodo verjetno našli boljšo alternativo tako v starejših hišnih modelih (npr. SX240) kot tudi v modelih drugih izdelovalcev. Ž. V. Canon PowerShot SX510HS. Canonov povsem novi SX510HS je velik napredek v primerjavi s predhodnim modelom, a je obdržal njegov objektiv. Vgrajeno ima kakovostnejše tipalo CMOS, ki kljub nižji ločljivosti ponuja veliko boljše zmogljivosti predvsem na področju zrnatosti, po novem pa je omogočeno tudi zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti. Ohišje tega malega zmogljivega zumirnega aparata je sestavljeno iz matirane črne plastike, aluminijasti deli ohišja okrog objektiva pa so grobo obdelani in spominjajo na zmogljivejše modele DSLR. Prav tako si pohvale zasluži tudi držalo, ki je zelo dobro oblikovano, gumirano in glede na velikost ponuja precejšnje udobje. Podobno kot pri drugih modelih iz serije SX tudi tu najdemo okrog štirismerne tipke vrtljiv obroč, ki ponuja tudi bližnjico do nastavitve občutljivosti tipala. Na levi strani objektiva najdemo tipko, ki smo jo našli že pri prejšnjem modelu, pa tudi pri drugih zmogljivejših Canonovih zumirnih aparatih. Ta nam omogoča, da vnaprej določimo kader, ki bo viden po zumiranju, samo zumiranje pa se izvede, ko tipko spustimo. Ena izmed poglavitnih novosti v aparatu SX510 je novo tipalo, ki nadomešča CCD iz prejšnje generacije. Ponuja občutljivosti od ISO 80 do ISO 3200, kakovost fotografij pa je do občutljivosti ISO 1600 primerna tudi za nekoliko večje povečave. Objektiv se glede na široki kot, ki ga ponuja, ponaša z malo popačenja sodčkavosti, saj sega njegov razpon od širokih 24 mm pa SX510 je Canonov model, pri katerem niso varčevali z vgradnjo sodobnih sestavnih delov in se dobro odreže tako na področju številk v specifikacijah kot tudi v praksi. vitvah sicer veliko, a Canon kljub temu ne razočara z veliko izgubo podrobnosti. Pri višjih nastavitvah ISO bolj zmoti topleje odmerjena belina. Vstopni Canonov SX je bil nekoč odlična alternativa dražjim modelom, za uporabnike, ki so želeli velike povečave in so bili pripravljeni sprejeti nekoliko manj zmogljivo tipalo. A danes je na trgu že veliko modelov v tem cenovnem razredu, ki ponujajo zelo podobne lastnosti in boljše tipalo. Njegova vse do zavidljivih 720 mm. To je za aparat tega velikostnega in cenovnega razreda precej navdušujoče. Odličen je tudi način makro, ki omogoča zajemanje fotografij vse od sprednje leče objektiva naprej, omogočeno pa je tudi ročno ostrenje. A tudi v ročnem načinu ostrenja se po nekaj poskusih aparat samodejno približa izostritvi objekta, ki je v območju točke ostrenja. S tem se izognemo neostrim fotografijam, kadar ročno ostrenje pozabimo izklopiti. r Canon PowerShot SX510HS Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 12,1 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,4-5,8; ostrenje 0 cm (makro)- neskončno; domet bliskavice 5 m; ISO: samodejno ali ročno ( ). Prodaja: Cena: 299 EUR. I I I TEHNIČNA ZMOGLJIVOST KAKOVOST FOTOGRAFIJE ZASNOVA APARATA Razpon objektiva, stabilizacija slike, kakovost ohišja, K tipalo, cena. Video omogoča le nekaj ročnih prilagoditev, pa tudi teh ne med zajemanjem, okorna mobilna aplikacija. Tokrat je v SX510 na voljo tudi zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti, s katero se večina Canonovih aparatov dobro spoprijema in tudi novinec ni nič drugačen. V veliko pomoč je tudi tu odlična stabilizacija slike, ki se izkaže predvsem pri počasnih premikih, ko skuša aparat sliko mehko ustaviti na mestu. Novinec je tokrat v skladu s sodobnimi smernicami opremljen tudi s povezavo Wi- Fi, ki omogoča povezavo s Canonovo aplikacijo na telefonih, upravljanje aparata in druge možnosti, znane že iz prejšnjih modelov. Žal vse skupaj deluje nekoliko okorno, a je v nekaterih primerih, predvsem ko želimo fotografije prenesti na telefon in si jih deliti z drugimi uporabniki, še kako uporabno. Aparat omogoča tudi ročno prilagajanje večine nastavitev, le v video načinu so zelo omejene. Te podrobnosti bi pri Canonu lahko še nekoliko izboljšali, drugače pa imamo glede na ceno in velikost aparata le malo pripomb. SX510 je Canonov model, pri katerem niso varčevali z vgradnjo sodobnih sestavnih delov in se dobro odreže tako na področju številk v specifikacijah kot tudi v praksi. Zato je tudi cena 250 evrov dokaj razumna. Ž. V I M I 93

92 NASVETI I PROGRAMIRANJE ZA ANDROID, 15. DEL lllllllllllllll Razvoj 3D igre - Asteroidi, 3. del Grafična podoba igre, ki smo jo razvijali prejšnje mesece, je precej dodelana. V zadnjem članku smo prav tako dodali zmožnost premikov vesoljske ladje, a do prave igre manjka še precej podrobnosti. Tokrat se bomo posvetili izdelavi menija in točkovalnega sistema, ki bo igro naredil zares atraktivno in uporabniku vzpodbudil željo po igranju. Predstavljena vsebina je skupaj s programsko kodo dostopna na android.monitor.si. Matevž Pesek, Ciril Bohak Sprogramskim paketom Rajawali smo si že v preteklih delih olajšali izvedbo ključnih gradnikov naše igre. Ogrodje nam je prišlo najbolj prav pri uvažanju modelov, premikih in implementaciji zaznavanja trkov, ki so vsak zase precej težavni. Naslednja stopnica na poti do dokončanja igre je uvedba dodatkov, ki bodo igro naredili privlačnejšo in izoblikovali smiselno celoto. Glavna želja igralca je dosegati cilje, predstavljene v igri. Pri dvodimenzionalni implementaciji igre Space Invaders smo v ta namen dodali stopnje, ki so s progresivnostjo hitrosti premikanja sovražnikov igro dodatno otežile in popestrile igranje. Točke smo prištevali glede na število uničenih sovražnikov. Tudi pri igri Asteroidi bomo uporabili točkovanje s stopnjami. Točke bomo shranjevali in stopnje oteževali glede na število asteroidov pri vsaki inicializaciji vesolja na začetku stopnje. Kot dodatno težavnost lahko uporabimo tudi hitrost premikanja asteroidov ali pa omejimo premikanje igralčeve vesoljske ladje. Za hranjenje najboljših rezultatov bomo predstavili lestvico najboljših igralcev»top Score«, ki jo bomo umestili v razdelek menuja. Sam menu bomo implementirali z namenom predstavitve možnosti igre, kot je možnost igranja nove igre, nadaljevanja nedokončane igre, prikaz najboljših točk vseh igralcev na mobilni napravi ali možnost izhoda. Menu uporabniku prav tako olajša vstop v novo igro, saj jo igralec zažene s pritiskom na gumb, v trenutni fazi razvoja aplikacije pa je prepuščen takojšnjemu začetku igre. Lestvica najboljših igralcev je tudi del osnovne igre. Z vsakim trkom med igralčevo vesoljsko ladjo in asteroidom je igralec izgubil eno življenje. Ko je življenj zmanjkalo, se je na zaslonu prikazal konec igre (»Game niza shranili izpis za zaslon. Ob morebitni spremembi točkovanja bomo v spremenljivko shranili novo številsko vrednost v obliki niza. V preobloženi metodi ondraw definirajmo besedilo, ki ga želimo izpisati. protected void ondraw(canvas canvas) { this.settext(context.getresources(). getstring(r.string.score) + ": " + score); super.ondraw(canvas); } Trenutni napredek igralca bomo prikazali v obliki točk na vrhu zaslona. Ob koncu igre bomo točke shranili na seznam najboljših. Over«) in vnosno polje za ime, ki se je shranilo na lestvico najboljših igralcev. Prikaz točk v igr Trenutno stanje točk bomo prikazali na vrhu zaslona in rezultat med igro spreminjali glede na število uničenih asteroidov. Za izpis točk definirajmo razred ScoreView, ki razširja TextView. Rezultat bomo izpisali v obliki besedila»score:«skupaj s številom točk. V spremenljivki score bomo v obliki Niz z besedo»score«smo shranili v xml datoteko strings.xml, ki je del virov, za poznejšo uvedbo večjezične podpore. V razredu ScoreView je treba omogočiti spremembo besedila ob spremembi točk med igro. Ob morebitni spremembi, ki jo zaznavamo v glavni zanki igre, želimo spremeniti lastnosti več predmetom. Uporabili bomo vmesnik GameStateListener, ki nam bo omogočil proženje sprememb med igro. Vmesnik je zelo preprost, li 156SA E - T E i VCUR N^riE MONI rtiht K Slika 1: Implementacijo osnovne igre v različici za Commodore 64 lahko odigrate tudi v spletu. Vnos na lestvico najboljših se pokaže po končani igri. 94 H 3

93 PROGRAMIRANJE ZA ANDROID, 15. DEL saj vsebuje le metodo za spremembo onvaluechanged(string key, String value). Spremenljivka key ponazarja našo identifikacijo poslušalca. Slednjega lahko prikličemo z zgoščene tabele vseh poslušalcev, zato v glavni zanki ni treba ustvarjati lokalne spremenljivke za vsakega poslušalca posebej. Zaenkrat imamo le pet poslušalcev in lahko uporabimo tudi rešitev z ustvarjanjem spremenljivke za vsakega. Kljub temu bomo vpeljali kompleksnejšo različico, saj nam bo prišla prav pri nadaljnjem razvoju igre. Tako bo precej laže dodajati elemente in brati kodo. Razredu ScoreView bomo dodali razširitev prek vmesnika GameStateListe - ner in razred dopolnili z metodo. Asteroids Remake public void onvaluechanged(string key, String value) { score = value; postinvalidate(); } Pripravili smo potrebne gradnike za izpis in spremembo točk med igro. Podobno kot v zgledu, ki smo si ga pravkar ogledali, bomo vpeljali tudi druge spremenljive dele igre. Doslej se je igra po nalaganju zagnala brez posebnih opozoril. Prav tako nismo imeli možnosti izbire nove igre in izpisa najboljših igralcev ali izhoda iz igre (izhod iz vsake aplikacije je mogoč s pritiskom ločene tipke nazaj na napravi ali na spodnjem delu zaslona). Igri bomo dodali nov navidezni pogled, ki bo rabil kot vstopni vmesnik - menu igre. Iz pogleda bomo pognali novo igro, si ogledali seznam igralcev, dodali razdelek z opisom igre ali preprosto zaprli aplikacijo. Izris vsakega izmed vmesnikov bomo popestrili s kratko animacijo. gamemenulayout = new Slika2: Vstopni vmesnik igre. Poleg seznama najboljših igralcev bomo dodali tudi razdelek o igri s kratkim opisom in informacijo o razvijalcih. LinearLayout(context); //vzpostavimo vertikalno razporeditev gamemenulayout.setorientation(linearlayout. VERTICAL); //nastavimo sredinsko poravnavo gamemenulayout.setgravity(gravity.center); //določimo vir za ozadje pogleda gamemenulayout.setbackgroundresource(r. drawable.status_display); Podoben pristop bi lahko ubrali tudi prek grafičnega vmesnika za razporejanje elementov ali z urejanjem datoteke xml. Tokrat bomo za spremembo zaradi dodatnih sprememb gumbe napisali kar v programski kodi. Ne glede na to, ali smo gumb ustvarili v programski kodi ali pa smo za to uporabili poseben pogled in urejanje v datoteki xml, moramo gumbu dodati poslušalca za odziv na pritisk gumba. Ob morebitni novi igri bomo pognali metodo za izvedbo glavne zanke igre. public void onclick(view v) { gameplayhud(); mrenderer.start(); } Vsakemu od preostalih gumbov bomo dodali lastnega poslušalca in ob izvedbi pritiska bodisi prikazali najboljše igralce s klicem metode highscoreshud, razdelek z Menu in razdelk Vstopna točka menuja bo pogled s štirimi gumbi. Uporabnik bo z menuja po želji pognal novo igro, si ogledal najboljše igralce na napravi ali prebral opis igre. Poleg pogledov menuja bomo uvedli tudi pogled, ki bo rabil kot zaslon za čakanje med nalaganjem igre. V trenutni različici se na nekaterih starejših napravah pojavi časovni zamik med zagonom igre in začetkom igranja. Dodali bomo zaslon s sporočilom o vsebini, ki se nalaga. Implementacija zaslona za nalaganje je na voljo v kodi, dosegljivi na spletni strani, v nadaljevanju pa si bomo ogledali implementacijo razdelkov menuja, ki se v grobem ne razlikujejo bistveno. Menu bomo vpeljali ob pomoči razreda HUD. Za videz, prikazan na sliki 2, je treba ustvariti navpično razporeditev pogleda. Gumbe bomo enostavno dodajali drugega za drugim, pogled pa bo poskrbel za primerno sredinsko razporeditev. Prioritetna vrsta nam bo olajšala primerjavo in izpis ob končani igri ter vpisu števila točk na seznam najboljših, saj je za urejanje že poskrbljeno. Gumbu bomo dodali velikost in odmik od roba. Za izpis besedila na gumbu bomo znova uporabili nize, ustvarjene v datoteki strings.xml. Niz lahko v programski kodi slogovno uredimo in dodamo vir za ozadje. Zgled si oglejmo na gumbu za novo igro. newgamebutton.setlayoutparams(buttonlayout); newgamebutton.settext(r.string.new_game_en); newgamebutton.settextappearance(context, R.style.TextWhiteBold); newgamebutton.setbackgroundresource(r. drawable.menu_button); //gumb dodamo v hierarhijo pogleda gamemenulayout.addview(newgamebutton); opisom igre s klicem metode abouthud ali pa bomo iz igre izstopili. Metode v vsakem izmed zgoraj naštetih zgledov izvedejo menjavo pogleda. Menjava se opravi v trenutku, zato prehod ni ravno gladek in se razlikuje od prehoda na novo dejavnost, ki jo izvede sistem pri zagonu aplikacije. Z animacijami, vgrajenimi v API, lahko prehod naredimo privlačnejši. Prehod na razdelek o najboljših igralcih bomo vpeljali ob pomoči animacije premika trenutnega pogleda navzgor in prikaza razdelka. Uporabimo lahko vgrajeno animacijo vrste TranslateAnimation in v konstruktorju podamo položaj in razdaljo premika. M 95

94 NASVETI I PROGRAMIRANJE ZA ANDROID, 15. DEL «l i l i ibmi TranslateAnima- gamemenuhideanimation = new tion(0, 0, 0, -height); High Sennes - j I ll i Slika 3: Ujeti trenutek premika med razdelki. Za prehod smo uporabili vgrajeno možnost animacije prikazanih prvin. Ob morebitnem premiku menuja bomo z animacijo premaknili pogled navzgor za celotno višino zaslona. Na podoben način bomo prikazali nov razdelek z animacijo translacije pogleda za celotno višino zaslona navzgor. v i ewshowani mation = new 0, height, 0); TranslateAnimation(0, Slika 3 prikazuje trenutek med prehodom na nov pogled. Glavni menu se navidezno umika navzgor, obenem pa se izza spodnjega roba zaslona prikazuje tabela najboljših igralcev. Poslušalcem na pritisk gumbov moramo dodati klic za prehod. Gumbu za izpis najboljših igralcev bomo tako dodali naslednje: gamemenulayout.startanimation(gamemenuhide Animation); highscoreshud(); hsvi ewlayout.startanimati on(vi ewshowani mation); Ustrezno bomo priredili tudi druge klice novih pogledov. Vzpostavitev novega pogleda za najboljše igralce in razdelka o igri v metodah highscoreshud in abouthud) je podobna izrisu glavnega menuja. Pogled postavimo za vertikalno razporeditev, dodamo naslov razdelka in vsebino ob pomoči elementov tipa TextView. V obeh razdelkih je treba dodati gumb za pomik na glavni menu skupaj s poslušalcem za pritisk. Zbiranje točk in vpis na seznam najboljših igralcev Za izpis točk smo na uporabniški vmesnik že prej postavili tekstovni element. Točke pa se trenutno še ne osvežujejo. Za štetje točk I :-J L : t r. I potrebujemo novo spremenljivko v glavni zanki igre. Stanje spremenljivke bomo osvežili ob vsakem trku izstrelka in asteroida. Novo vrednost moramo tudi zapisati v prikazani ScoreView. Vrednost bomo ob uničenju vesoljske ladjice pri trku z asteroidom primerjali s tabelo najboljših igralcev. Če je uporabnik v igri dosegel primerljivo število točk, bomo njegovo ime zapisali v tabelo, najslabši rezultat pa umaknili iz nje. Seznam bi lahko naredili tudi poljubno dolg, a se bomo omejili na pet najboljših rezultatov zaradi preglednejšega prikaza rezultatov na menuju. Prav tako bomo rezultate hranili zgolj krajevno - na voljo pa je možnost kasnejše razširitve sistema točkovanja s povezovanjem v spletni strežnik ter shranjevanjem in primerjavo rezultatov med vsemi igralci. Zgled androidne aplikacije, povezljive v splet z našim strežnikom PHP, smo si že ogledali lani [Monitor, oktober 2012]. V razredu AsteroidsRenderer smo do zdaj že uvedli zaznavanje trkov in ob trku med nabojem in asteroidom sprožili ustrezno akcijo. Za vsak asteroid smo preverili morebiten trk s katerim izmed sproženih izstrelkov. Ob trku smo asteroid in izstrelek uničili. V trenutku uničenja asteroida bomo igralca za uspešen zadetek nagradili. Ker smo v aplikacijo dodali razred GameState, prek katerega lahko spreminjamo izpis na komponenti ScoreView, lahko točke zdaj spremenimo s klicem metode put s parametrom ključa, po katerem najdemo pravega poslušalca, in vrednostjo, s katero želimo zamenjati stari izpis. GameState.put(GameState.KEY_GAME_SCORE, GameState.get(GameState.KEY_GAME_SCORE) + 100); Ob vsakem uspešnem trku bomo igralcu dodelili 100 dodatnih točk. Izpis na zaslonu se bo samodejno spremenil zaradi preobložene metode ondraw v razredu ScoreView, ki smo jo predhodno priredili za spremembo besedila. Za izdelavo seznama igralcev moramo osvojene točke shraniti tudi krajevno v tabelo. Tabela mora za vsak vnos hraniti vrednosti imena igralca in števila doseženih točk. Želimo pa si tudi, da bi se seznam pri novem zagonu aplikacije ne izpraznil, temveč bi ostal krajevno shranjen v napravi. Shranjevanje in nalaganje podatkov pri odpiranju in zapiranju dejavnosti smo si v preteklih člankih že ogledali. V metodi oncreate lahko prek pridobljenega predmeta Bundle savedinstancestate shranjujemo podatke. Drug, primernejši način shranjevanja podatkov je prek razreda SharedPreferences. Trivialna rešitev shranjevanja petih najboljših igralcev lahko vsebuje enostavno shranjevanje petih parov imen in doseženih točk. SharedPreferences.Editor editor = spreferences.edit(); editor.putstring("igralec1", "Janko-1000"); editor.putstring("igralec5", editor.commit(); "Metka-100"); Takšno kodo lahko prilagodimo poljubnemu številu igralcev z uporabo zanke for. Ob zagonu igre lahko naložimo točke s klici shranjenih igralcev. Če vpisa ni, na mesto izpišemo»nezasedeno mesto«in dodelimo 0 točk. Rezultate shranimo v prioritetno vrsto (PriorityQueue) v parih tipa niz in število. Čeprav za izpis točk ne potrebujemo v obliki števila, niz z zapisom števila točk pretvorimo za lažjo primerjavo pri vpeljavi razreda TopIgralec, ki bo služil shranjevanju vrednosti in imena. Razred bomo razširili z vmesnikom Comparable, ki nam bo v pomoč pri implementaciji prioritetne vrste. Prioritetna vrsta je podatkovna struktura, ki jo uporabljamo skupaj s primerjalnikom (Comparator). Prioriteto določimo bodisi z implementacijo lastnega primerjalnika bodisi z implementacijo primerljivosti v razredu, ki ga primerjamo - v našem primeru razred TopIgralec. Z metodo poll iz vrste izvlečemo prvi element in ga s tem tudi zbrišemo iz nje. Zato bomo pred uporabo tabele za izpis reference (kazalce na primerke) slednje podvojili. V razredu TopIgralec naj bosta dve javni spremenljivki, ime in tocke. Razredu bomo priredili tudi konstruktor, ki bo vseboval takojšen vnos obeh podatkov - TopIgralec(int tocke, String ime). Primerjanje bomo dodali ob pomoči vmesnika Comparable, ki v razred dodaja metodo compareto. V slednji v številski obliki z -1, 0 in 1 vrnemo rezultat

95 PROGRAMIRANJE ZA ANDROID, 15. DEL primerjave. -1 je zgled za to, ko je trenutni primerek večji od drugega, 1 naj pomeni manjši, 0 pa naj izraža enakost. Bolj vešči bralci ste verjetno zasledili podobno, a obrnjeno načelo pri vrednostih večji, manjši. Tokratna implementacija je namenoma prirejena tako, da so večje vrednosti na začetku in manjše na koncu vrste. Prioritetna vrsta nam bo olajšala primerjavo in izpis ob končani igri ter morebitnem vpisu števila točk na seznam najboljših. PriorityQueue<TopIgralec> topigralci = new PriorityQueue<TopIgralec>(); for(int i = 0; i < 5; i++) { String par = spreferences.getstring ("uporabnik" + i, "nezasedeno mesto-0"); TopIgralec igralec = new TopIgralec(par. split("-")[0], Integer.parseInt(par.split("-" )[1])); topigralci.add(igralec); } Na drugi strani je ob koncu igre zapis seznama najboljših igralcev v shranjene nastavitve aplikacije prav tako enostaven. Za posamezno vrednost v tabeli igralca shranimo prek metode add, v kateri dodamo nov primerek tipa TopIgralec. Za posameznega igralca zapišemo ime in doseženo število točk. Zaradi narave tabele so rezultati že poprej urejeni, zato se lahko po tabeli le sprehodimo in zapišemo rezultate v urejeni obliki. Tabelo najboljših igralcev lahko prikažemo kot seznam v razdelku menuja. Prikaz petih igralcev lahko brez skrbi prikažemo na enem zaslonu. Kljub temu bomo upoštevali tudi morebitno željo po povečanju števila zapisov najboljših točk. V vmesnik bomo Za deljenje rezultatov prek posameznih naprav lahko uporabimo pristop, ki smo ga predstavili v enem izmed prejšnjih člankov. dodali ScrollView, ki omogoča drsenje po izpisanem seznamu igralcev. Število igralcev z najboljšimi rezultati, ki jih bomo shranjevali, bomo definirali v spremenljivki NUM_TOP_ PLAYERS. Spremenljivko lahko nastavimo na poljubno velikost, za praktično uporabo jo bomo nastavili na 50. Prevelikega števila ne priporočamo, saj je treba vse podatke shraniti in naložiti med izvajanjem igre. V razredu HUD bomo v metodi highscoreshud v zanki sestavili razdelek z najboljšimi igralci. Iz prioritetne vrste bomo potegnili igralce od najboljšega k najslabšemu. Prioritetno vrsto bomo pred tem podvojili (a le reference in ne dejanskih vrednosti), da ne bi izgubili vnesenih podatkov. V zanki se bomo sprehodili po celotni prioritetni vrsti in za vsakega igralca izpisali ime in dosežene točke. for (int i = 0; i < topigralci.size(); i++) { TopIgralec t = topigraki_copy.poll(); hsonescorename = new TextView(context);... //uredimo izgled polja z nizom //dodamo ime hsonescorename.settext((i+1) + " " + t.ime); hsonescorenumber = new TextView(context);... //uredimo izgled polja z nizom //izpišemo točke hsonescorenumber.settext("" + t.tocke); } Pri izpisu potrebujemo precej več programske kode, da dosežemo želeni videz. Slednjo lahko oblikujete po lastni meri, prikazana koda vsebuje le tiste najpomembnejše dele, ki so potrebni za izgradnjo seznama. Vnos in shranjevanje seznama Ob končani igri moramo igralčeve točke dodati v prioritetno vrsto. Ker se vrsta ureja po razmerju najvišji proti najnižjemu, lahko vnos doseženih točk trenutne igre enostavno zapišemo kot klic dodajanja rezultata v vrsto. queue.add(new TopIgralec( Integer.parseInt(GameState.get(GameState. KEY_GAME_SCORE)), "Igraled")); Izpis vrste ostaja tak, kot smo ga zapisali v metodi highscoreshud. Pri vnosu je treba prirediti tudi izbris najslabše prvine, saj želimo ohraniti število mest za najboljše enako. Seznam je tako dopolnjen. Hranil se bo krajevno na napravi, a se bo z morebitno odstranitvijo aplikacije iz naprave seznam zbrisal. Izvedbo on-line shranjevanja najboljših rezultatov zaenkrat prepuščamo bralcu, napotki pa so dosegljivi v projektu "kaj dogaja", ki je dosegljiv na ndroid.monitor.si. Nadaljevanje razvoja Tokrat smo uspešno implementirali metode za prikaz in točkovanje napredka igralca. Točke smo tudi shranili in jih ob novem zagonu igre naložili. Za potrebe hranjenja in razvrščanja smo si ogledali podatkovno strukturo prioritetna vrsta. Igra dobiva končno obliko, a nam zmožnosti mobilnih naprav dopuščajo še precej prostora za izboljšave. V prihodnje si bomo ogledali dopolnitev igre z dodatkom zvočnih in vizualnih učinkov. Eksplozije bo spremljal zvok (čeprav vemo, da se v vesolju ne širi tako kot v hollywoodskih nanizankah), a nam bo znanje prišlo prav pri razvoju drugih iger, kjer je zvok bolj smiseln in znanstveno utemeljen. V prihodnje si bomo ogledali tudi implementacijo eksplozije pri trku asteroida z izstrelkom vesoljske ladje, saj bo potem igra še privlačnejša. M M 97

96 NASVETI NASVETI ZA OKNA Očistimo vso digitalno nesnago Računalnikarji si od svojih digitalnih pomočnikov oziroma strojev večinoma želimo predvsem hitrega in zanesljivega delovanja. A čas, prah in predvsem bolj ali manj dober izbor programske opreme lahko iz še tako hitrega računalnika naredi počasno kljuse. K sreči v Monitorju poznamo recept, kako prav vsakemu računalniku povrniti sapo. Miran Varga rez skrbi, tokrat ne bomo govorili D nadgrajevanju strojne opreme, čeprav se zdi ta univerzalna rešitev za omenjene težave. Tudi o tem, da velja kdaj iz notranjosti računalnika posesati prah ali pa ves»stroj«spihati s kompresorjem, smo že pisali. Tokrat je na vrsti predstavitev programskega orodja, ki zna za kopico programov in uporabnikovo nesnago počistiti, in to tako učinkovito, da bomo mislili, da smo računalnik dejansko nadgradili. Program CCleaner, v preteklosti znan tudi pod precej bolj»točnim«imenom Crap Cleaner, je zmogljivo in povsem brezplačno orodje, ki zna počistiti s praktično vso nesnago in drugimi neuporabnimi zadevami, ki so v našem računalniku. Podjetje Piriform ob pomoči zajetne skupnosti uporabnikov program razvija že vrsto let in to se pozna tako pri različicah programske opreme (aktualna v času pisanja članka je 4.05) kot pri zanesljivosti delovanja. CCleaner si lahko brezplačno prenesemo s spletnega naslova vww.piriform.com/ccleane in ga namestimo v okenski operacijski sistem (podprta je celo že različica Windows 8.1!). Če v računalniku nimamo skrbniških (administratorskih) pravic, ki bi nam dovoljevale namestitev programa, je na voljo elegantna rešitev. Iz spleta prenesemo ( /ww.piriform. com/ccleaner/download/portable) samostojno aplikacijo in jo shranimo na disk ali ključek USB (oziroma nanj odpakiramo stisnjene datoteke). Zatem jo poženemo, pri čemer izberemo 32- oziroma 64-bitno različico, odvisno pač od tega, katero vrsto Oken uporabljamo, in sledimo nasvetom Čeprav se nam je zdelo, da imamo precej čist računalnik, nam je CCleaner že ob prvi analizi ponudil za dober gigabajt odvečnih datotek in povezav. v nadaljevanju. Tak način je zelo priročen tudi za čiščenje drugih računalnikov. Čiščenje datotek Prvi korak naj bo vedno analiza sistema. Program je že nastavljen za osnovno Zelo domiselno - program je na voljo tudi v»prenosni«različici, ki od uporabnika ne terja namestitve. čiščenje sistema in je pri tem precej temeljit. Če se nam zdi, da je celo nekoliko preveč temeljit, moramo popraviti označena polja čiščenja. To storimo tako, da poleg vsakega vnosa z vpisom dejanja, ki ga opravlja, preprosto odstranimo kljukico. In seveda nasprotno - če bi želeli, da CCleaner počisti tudi dodatne nečednosti in/ali datoteke, ustrezno označimo dodatna področja analize in čiščenja. Prvi klik gumba Analyze bo sprožil pregled sistema za vrsto neobstoječimi datotekami, povezavami do njih, začasnimi datotekami ter kupom druge nesnage, ki se kot posledica dela s sistemom nabira v našem računalniku. Pohvalno je tudi to, da so v zadnjih različicah avtorji implementirali pozdravno okno, ki uporabnika še pred prvim skeniranjem vpraša, ali želi uporabiti t. i. pametno odkrivanje piškotkov - s tem namreč ohrani večino prijav v bolj razširjene spletne storitve (Gmail, Yahoo mail ipd.). Program nam 3

97 N A S V E T I Z A O K N A Male zvijače CCleanerja Tudi tako uporaben pripomoček, kot je CCleaner, lahko z nekaj potezami naredimo še prijaznejši do uporabnika. Program, denimo, vsebine izbriše v Koš (Recycle Bin), od tam pa jih nato še enkrat zbrišemo (če ne uporabljamo drugačnih nastavitev). Lahko pa že ob namestitvi programa poskrbimo, da se namesti poleg Koša in nam tako že ob desnem kliku z miško po Košu ponudi menu z možnostjo Run CCleaner. Ko smo že pri brisanju, omenimo, da CCleaner ne zna le temeljito očistiti diskov, temveč lahko podobno temeljito izbrišemo tudi vso odkrito digitalno nesnago. Le odpremo nastavitve Options >Settings in vnos Normal file deletion nadomestimo s Slower file deletion ter s seznama izberemo želeno metodo brisanja (kot rečeno, Gutmannova metoda podpira do 35 prepisov). potrebam). Z naprednega menuja, ki se skriva za Options > Advanced, izberemo možnost Save all settings to INI file in program bo v svoji programski mapi ustvaril datoteko cleaner.ini. Shranimo jo na ključ USB in kopiramo v drug računalnik (ali pa še elegantneje uporabimo kar prenosljivo različico) in tam preprosto poženemo program, ki bo tako vseboval naše nastavitve. Med naprednimi možnostmi velja omeniti tudi izbiro nastavitve urnika delovanja programa. Tako ga lahko nastavimo, da čiščenje opravlja v času, ko nas ni za računalnikom, in kaj naj stori, ko se čiščenje konča. Vsekakor velja omogočiti vnos Hide warning messages, saj se tako program ne bo ustavljal in nam prikazoval morebitnih obvestil/opozoril o svojem delu (denimo, da želi izbrisati več datotek...). Zatem z menuja Start v iskalnik vtipkamo task scheduler in izbiro potrdimo s pritiskom tipke Enter. Odpre se nam program Task Scheduler, v katerem s klikom gumba Create Basic Task dodamo novo opravilo in ga poimenujemo. Nato sledimo korakom čarovnika ter najprej določimo pogostost izvajanja opravila (mi smo izbrali tedensko), zatem pa programu pokažemo pot do mape, v kateri je nameščen CCleaner (najpogosteje je v C:\ Program files\ccleaner) oziroma njegova izvršilna datoteka (.exe). Program CCleaner lahko uporabimo v vseh računalnikih v gospodinjstvu pa tudi soseski, če tako želimo. Pri tem nam bo v pomoč možnost, ki predvideva, da lahko enake nastavitve čiščenja uporabimo na vseh računalnikih (še posebej, če smo jih prilagodili svojim željam in bo ob koncu analize tudi izpisal, koliko prostora na disku bomo prihranili z odstranjevanjem te nesnage. V desnem oknu programa lahko nato še podrobneje pregledamo posamezne datoteke, ki bi jih CCleaner rad izbrisal. Če se s kakšnim vnosom ne strinjamo, ga še vedno lahko ročno zbrišemo s klikom rdeče ikone X v zgornjem desnem kotu. Morebiti je za prvo čiščenje celo priporočljivo, če CCleanerju dopovemo, da želimo ohraniti vse piškotke spletnih brskalnikov, saj je zadnja spletna praksa v Sloveniji postregla z gmoto bolj ali manj nadležnih opozoril na spletnih straneh. Če pobrišemo vse piškotke, nas bodo te nadloge znova doletele. Zato po analizi odvečnih vsebin ali pred njo v razdelku Applications pod nameščenimi spletnimi brskalniki odkljukamo vse možnosti z vnosi Cookies. Pogumnejši I I 99

98 NASVETI I NASVETI ZA OKNA lllllllllllllll uporabniki pa se bodo lotili ročnega preverjanja, katerih piškotkov ne bodo pogrešali in katere bi radi obdržali (v našem računalniku jih je bilo več kot 500, zato se tega seveda nismo šli). Nekoliko drugačna je zgodba s piškotki tehnologije Flash, saj ti lahko podrobno spremljajo našo spletno dejavnost in so tudi glede na luknjičastost Adobove stvaritve za varnost samega računalnika precej problematični. Zadnja različica CCleanerja tako že samodejno briše te piškotke, drugače pa se o tem lahko prepričamo, če sledimo poti Applications > Multimedia > Adobe Flash Player (vnos mora imeti kljukico). Na tem mestu uporabnikom svetujemo popoln izklop piškotkov Flash, ki ga lahko opravimo na spletni povezavi support/documentation/en/flashplayer/help/ settings_manager03.html, kjer odstranimo kljukico pred možnostjo Allow third-party Flash content to be stored on your computer. Med uporabnejšimi stvarmi, ki jih ne gre kar tako brisati, so vsekakor v brskalnikih shranjena uporabniška imena in gesla (Networked Passwords, Save Passwords). Teh CCleaner privzeto ne briše, pa tudi mi vam brisanje odsvetujemo, če niste res 100-odstotno prepričani o lastnem spominu. Prav tako privzeto ni vklopljena možnost Autocomplete Form History, ki ob vklopu počisti vsebino najrazličnejših vnosnih polj za različne prijavnice. Če bi radi poskrbeli, da za nami nihče ne bo imel možnosti vpogleda, kaj smo vnesli v posamezno polje, je te vsebine vsekakor priporočljivo zbrisati. Čiščenje registra Le malokateri uporabnik računalnika ve, da je za upočasnjevanje računalnika skozi čas kriva prav rast registra operacijskega sistema Windows. Ta se z našim delom in namestitvijo najrazličnejših programov prav nesramno razširi in zapacka. Še posebej, če pogosto nameščamo in odstranjujemo programe, saj večina v registru za vedno pusti sledi. Prav zato CCleaner poleg čiščenja datotek veliko pozornosti namenja še registru računalnika. V razdelku Registry tako vidimo več kot ducat različnih področij, kjer se lahko skrivajo neobstoječi ali pokvarjeni vnosi v register, ki jih posamezne aplikacije ali sistem iščejo in ne najdejo ter so tako v praksi videti počasne. S klikom gumba Scan for Issues bomo izvedli skeniranje vseh neustreznih vnosov. Še preden pa jih odpravimo s klikom gumba Fix selected issues..., priporočamo izdelavo varnostne kopije registra. Na to nas program sam tudi opozori. Ne nazadnje ne bi bilo prav nič lepo, če se Okna naenkrat ne bi več zagnala ali pa bi nam povzročala nemalo težav. Vrsta uporabnih orodi Svojo vsestransko uporabnost program CCleaner dokazuje tudi z bogatim naborom orodij za dodatno čiščenje vsebin v računalniku. V razdelku Tools nas tako najprej pričaka učinkovit odstranjevalec v računalnik nameščene programske opreme (Uninstall), kjer lahko temeljito odstranimo posamezne programe. Ena boljših pogruntavščin, kako odkriti, kateri programi se zaženejo ob zagonu operacijskega sistema, se skriva pod gumbom Startup in razdelkom Windows. Tu lahko nazorno vidimo, kaj vse se bo pognalo ob zagonu sistema. Seveda lahko posamezne aplikacije brez težav onemogočimo s klikom gumba Disable. V drugih razdelkih lahko podobno enostavno preverimo, katere razširitve za posamezne brskalnike so dejavne, in jih po potrebi tudi onemogočimo (če nam, recimo, povzročajo preglavice) ali celo odstranimo. Med uporabnejša orodja lahko uvrstimo tudi iskalca datotek File finder, ki za razliko od okenskega orodja obvlada tudi iskanje skritih datotek, pa še celo vrsto parametrov mu lahko nastavimo. Vsekakor ga bodo veseli naprednejši uporabniki. Precej prostora na disku lahko prihranimo tudi z izbrisom datotek, namenjenih obnovi sistema. Operacijski sistem Windows namreč privzeto izdeluje t. i. obnovitvene točke, v katere shrani vse spremembe sistema ob namestitvi novih programov... V razdelku System Restore lahko tako elegantno pobrišemo starejše posnetke stanja, a se moramo zavedati, da potem tudi izgubimo možnost vrnitve računalnika v stanje na določen starejši datum. Disk lahko temeljito prepišemo - tudi 35-krat, če želimo. Le nekaj dni časa si moramo vzeti za to, pa ne bo nihče več razbral naših podatkov. Če imamo opraviti s starejšim računalnikom, ki bi ga radi prodali ali podarili, ne bo odveč nasvet, da iz njega temeljito zbrišemo vse podatke. To nalogo elegantno prevzame orodje Drive Wiper, ki zna varno izbrisati vse podatke na logičnih pogonih in diskih. Seveda pa taka opravila glede na velikost sodobnih diskov in izbrano metodo lahko trajajo tudi več ur ali celo dni! M I 10.13

99 NASVETI ZA APPLE Jezdec valov OS X Mavericks je, kljub temu da jo je zasenčil popolnoma prenovljen mobilni ios 7, pomembna posodobitev Applovega operacijskega sistema. Gre za nadaljnje zbliževanje obeh svetov, to nakazujejo tudi najodmevnejše novosti. Več o njih in skritih zmožnosti v pričujočih nasvetih. Boris Šavc Novi OS X se od prejšnjih različic loči najprej po imenu. Vse od začetka Applovega operacijskega sistema OS X so bile posamezne iteracije poimenovane po mačkah, tokrat pa so se v Cupertinu odločili, da sistem krstijo po kalifornijskem zbirališču deskarjev Mavericks. Nadgradnja bo predvidoma zaživela do konca oktobra. Privoščili si jo bodo lahko vsi, ki jim je uspelo namestiti že predhodnika, OS X Moutain Lion. Natančnejši seznam do deskarskega raja upravičenih računalnikov bo ob izidu novega operacijskega sistema bržkone objavljen na spletni strani podjetja iz Cupertina. v ozadju uspava. Vidna je svežina v oblikovanju, priložene aplikacije (Mail, Face- Time, Messages, Calendar, Notes) se bolj posvečajo vsebini in manj okrasju, ki jih je krasil v preteklosti. Zmožnosti in zvijače operacijskega sistema OS X Mavericks smo preizkušali na razvijalski različici Developer Preview. Čeprav se bo do končne različice omogočajo, da znotraj istega okna odpremo več različnih pogledov. Ukaz z držanjem tipke Cmd in dvojnim klikom poljubnega imenika, ki nam je poprej odprl izbrano mapo v novem oknu, zdaj okno nadomesti z zavihkom. Nov zavihek ustvarimo tudi z bližnjico Cmd + T. Če imamo naenkrat odprtih veliko oken raziskovalca Finder, jih pretvori- OS X Mavericks prinaša več kot 200 novosti. Med njimi najdemo tako izboljšave v delovanju sistema kot tudi popravljene / nove aplikacije. Novosti Mavericks prinaša več kot 200 novosti. Med najpomembnejše pridobitve svežega sistema spadajo podpora več monitorjem, zavihki v raziskovalcu Finder, zemljevidi Maps, aplikacija ibooks, posodobitve spletnega brskalnika Safari in koledarja Calendar ter izboljšave v delovanju sistema oziroma pri izkoriščanju energije/baterije. Lastniki prenosnikov si želimo čim daljše avtonomije svojih sopotnikov. Apple želji z operacijskim sistemom Mavericks ustreže na dva načina. Prvi je izboljšan prikaz stanja baterije, ki po novem prikaže tudi trenutno zagnane največje porabnike energije, drugi pa tako imenovani dremež aplikacij App Nap, ki dalj časa neaktivne aplikacije sistema še marsikaj spremenilo, smo prepričani, da bo opisana telovadba delovala tudi v njej. Raziskovalec Finder je osrednje orodje za rokovanje z datotekami. Kljub alternativnim načinom, ki jih je Apple skozi leta operacijskega sistema OS X pridno dodajal (Spotlight, Launchpad), ima Finder še danes posebno mesto v srcu slehernega jabolčnika. V Cupertinu se zavedajo njegove moči, zato so mu v OS X Mavericks dodali nekaj mišične mase. Izpostavimo zavihke Tabs in oznake Tags. Zavihki so zmožnost, ki se je v raziskovalcu Finder pojavila po zgledu spletnih brskalnikov. Kot pri slednjih nam zavihki tudi v raziskovalcu mo v zavihke z direktivo Window/Merge All Windows. Zavihki so priročni, datoteke med njimi prenašamo s preprostim vlečenjem in spuščanjem. Vsak izmed odprtih zavihkov se obnaša kot samostojno okno, zato mu lahko določimo samosvoj privzeti pogled (z lastnimi nastavitvami in cilji). Pospravljanje po disku je v OS X Mavericks olajšano z oznakami Tags. Podobno kot pri označevanju v družabnih omrežjih je cilj takega opremljanja datotek v lažjem kasnejšem iskanju. Poleg barvnih in nekaj poprej nastavljenih oznak lahko izdelamo svoje, ki so sestavljene bodisi iz ene same ključne besede bodisi iz poljubne besedne zveze. Po Raziskovalec Finder je bogatejši za dve priročni pridobitvi, zavihke Tabs in oznake Tags. Za obe velja, da nismo vedeli, kako ju potrebujemo, dokler nam ni Apple z OS X Mavericks odprl oči. Na novo ustvarjene oznake Tags samodejno tvorijo pametni imenik v raziskovalcu Finder, kjer se dinamično zbirajo datoteke z istoimensko oznako I I

100 NASVETI Spletni brskalnik Safari je prevetren in poenostavljen. Seznam za kasnejše branje Reading List se je v duhu nove usmeritve umaknil iz ospredja v stranski stolpec Sidebar. oznakah nato kasneje iščemo z iskalnikom, hkrati pa se ustrezno označeni predmeti grupirajo v pametne imenike, ki se samodejno ustvarijo z vsako novo oznako. Z oznakami je moč opremiti vsak shranjeni dokument oziroma datoteko, ne glede na mesto shranjevanja. Zanje niso imune niti datoteke, shranjene v oblaku icloud. Posamezni datoteki določimo poljubno število oznak. Izberemo jih s padajočega menuja, ki prikaže tako najpogosteje uporabljene oznake kot povezavo Show All, s katero pridemo do vseh možnih vnosov. Če med njimi ni ustreznega, nas OS X Mavericks povabi, da ustvarimo svojega. Preprosto ga vpišemo v polje za označevanje, nato pa z ukazom Create new tag vneseno oznako zapečemo v sistem za prihodnjo rabo. Drug način označevanja je z vlečenjem in spuščanjem datotek. Če posamezen element povlečemo na pametni imenik izbrane oznake (v Finderju na levi strani), se ob spustu vanj ustrezno označi. Že Mountain Lion je dobro prevetril Applov dežurni spletni brskalnik, saj je Safari z njim pridobil enotno vnosno/iskalno polje, oblačno sinhronizirane zavihke in kasnejše branje Reading List. Trije gumbi za dostop do novosti so se v OS X Mavericks spremenili v dva, ker se je kasnejše branje Reading List premaknilo v stranski stolpec Sidebar. Zmožnost Reading List deluje podobno kot v prejšnji različici sistema, uporabnikom omogoča shranjevanje spletne vsebine za kasnejše ukvarjanje z njo, le da je tokrat branje zvezno, za pomikanje po vnosih ni zahtevano vsakokratno izbiranje naslova. Za označevanje spletne strani za kasnejše branje, ki se je v prejšnjih iteracijah brskalnika izvajalo z gumbom Add Page, je dovolj, da pritisnemo gumb plus ob naslovu izbrane spletne strani. Če slednjega držimo pritisnjenega dalj časa, lahko izbiramo med dodajanjem na seznam kasnejšega branja Reading List, osrednjih strani Top Sites in zaznamkov Bookmarks. Družbo kasnejšemu branju Reading List v stranskem stolpcu Sidebar delajo zaznamki in deljene povezave, če smo prijavljeni v Twitter ali LinkedIn račun (Facebooka še ni). Prikaz osrednjih spletnih strani Top Sites je popolnoma drugačen, poenostavljen in lažje ga je uporabljati. Urejevanje seznama je omogočeno z vlečenjem in spuščanjem posameznih elementov. Tudi sicer je oblikovanje spletnega brskalnika preprostejše in bolj učinkovito. Premikanje po straneh je gladko, zato je izkušnja bolj uživaška kot v preteklosti. Preproščina naredi dober vtis tudi na strojno opremo, saj je delovanje brskalnika hitrejše ter hkrati energijsko varčnejše. Izboljšani sta varnost in stabilnost. Z dodatki upravljamo prek nastavitve Safari/ Preferences/Security/Internet plug-ins/ Manage Website Settings, kjer so našteti vsi nameščeni pripomočki in seznam spletnih strani, ki jih uporabljajo. Dodatke omejimo na več načinov. Lahko jih v celoti prepovemo, jim določimo strani, ki jih smejo uporabljati, ter naravnamo njihovo obnašanje ob prvem obisku kateregakoli spletišča, ki zahteva izbrano tehnologijo. Priročna zmožnost nam na primer omogoča, da Flashu določimo spletne strani, kjer bo deloval, medtem ko mu ob prvem obisku prepovemo sodelovanje in ohranimo hitrost (stabilnost, varnost) spletnega brskalnika na zavidljivi ravni. OS X Približevanje namiznega operacijskega sistema k mobilnemu je zopet zaznamovano s prihodom novih aplikacij. Iz iosa sta tokrat prišla programa Maps in ibooks. O Videz osrednjih shranjenih spletnih strani je precej podoben tistemu iz spletnega brskalnika Chrome. Nov videz pa ni le manekenske narave, temveč ima praktični vidik v urejanju, ki podpira premikanje posameznih vnosov s tehniko»povleci in spusti«. zemljevidih Maps je bilo prelitega že precej črnila. Vsi vemo, da se je začetno navdušenje ob predstavitvi hitro sprevrglo v prvovrsten fiasko, za katerega je opravičilo spisal sam Tim Cook. Odtlej je program napredoval, zato je tudi namizna različica spodobna. Po prihodu mobilnega operacijskega sistema ios 7 bomo z Maps v OS X Mavericks lahko izdelali načrt potovanja in ga nato poslali na telefon iphone, da bo navigacija, ki nas bo na poti vodila za roko, v nizkem startu ter pripravljena za odhod. Zemljevidi Maps na OS X so dobrodošli, s programskim ogrodjem MapKit bodo mape kmalu uporabljali tudi programi drugih razvijalcev. Drugi mobilni program, ki se je znašel v namiznem okolju, je bralnik elektronskih knjig ibooks. V njem najdemo naslove, ki smo jih kupili v knjigarni ibookstore. Program se uspešno sinhronizira z mobilno različico, zato ob branju iste knjige na različnih napravah nikoli ne bomo pozabili, kje smo nehali brati. V Opozorilnem centru (Notification Center) je ob prikazanih sporočilih programa Messages lahko tudi gumb Odgovori. Le pravo nastavitev je treba izbrati. 102 I 10.13

101 NASVETI ZA APPLE Razvijalci OS X Mavericks so na mobilno stran nesramežljivo pogledovali tudi ob prenovi opozoril Notifications. Vanje so vgradili podporo opozorilom z druge strani, kar pomeni, da lahko na Maca po novem prejemamo tudi obvestila aplikacij, ki so nameščene le na mobilnem sistemu ios. Razširjeno Opozorilno središče (Notification Center) poleg branja neposrednih sporočil omogoča tudi odgovarjanje nanje. Prvi korak do nove zmožnosti je nastavitev v System Preferences/Notifications/Messages. Če prikaz nastavimo na vrednost Banners, je za prikaz gumba Reply potreben postanek s kazalcem nad sporočilom, v primeru nastavitve Alerts pa je ustrezen gumb že v osnovi prikazan. Skrivnost Kljub temu da OS X Mavericks ne predstavlja popolne preobrazbe kot ios 7, gre za mnoštvo skritih funkcij in izboljšav, ki jih bomo odkrivali spotoma. Nekaj vam jih lahko razkrijemo že danes. Apple z OS X Mavericks nadaljuje zbliževanje namiznega in mobilnega sveta. OS X tako še naprej pridobiva zmožnosti ios, med katerimi se je tokrat znašla funkcija samodejnega posodabljanja nameščenih aplikacij. Z njo odpade zamudno odpiranje tržnice Mac App Store ter klikanje gumba Update. Kljub nesporni priročnosti lastna volja sistema za posodabljanje ne bo všeč vsem. Samodejno posodabljanje aplikacij izklopimo s System Preferences/App Store, kjer lahko povsem izklopimo preverjanje posodobitev (Automatically check for updates), izberemo, da se posodobitve prenesejo, a nas pred posodabljanjem opozorijo nase (Download newly available updates in the background), posodabljamo zgolj aplikacije (Install app updates) ali sistemske zaplate (Install system data files and security updates). Mountain Lion je predstavil dobrodošlo novost, zmožnost Do Not Disturb, ki nam je omogočala, da začasno izklopimo vse moteče dejavnike pri delu z računalnikom. Ob želji po rednem odklopu zmožnost žal ni bila najprijaznejša. Če smo motnje želeli vnaprej onemogočiti, si je bilo za načrtovanje miru treba mazati roke s terminalskimi ukazi. OS X Mavericks nam v tem pogledu postreže s priročnim grafičnim vmesnikom, ki ga najdemo pod System Preferences/Notifications/Do Not Disturb. Preprečevanju motenj lahko določimo aktivno časovno obdobje, izklop motečih dejavnikov ob spečem zaslonu (When the display is sleeping) ali med predstavitvami (When mirroring to TVs and projectors). V nadaljevanju po želji natančneje določimo klicatelje, ki jim je kljub nadzorovanemu delovnemu okolju dovoljen klic znotraj telefonije FaceTime (Allow FaceTime calls from), ali sprejmemo ponovljeni klic, če je od prvega, utišanega, minilo manj kot tri minute (Allow repeated calls). Applov koledar Calendar, prej znan po imenom ical, že v OS X Mountain Lion loči med različnimi časovnimi pasovi. Mavericks gre še korak dlje in dogodkom, vnesenim v drugem časovnem pasu, doda ustrezno grafično oznako. Za uporabo časovnih pasov moramo zmožnost najprej omogočiti v nastavitvah programa Calendar (Preferences/Advanced/Turn on time zone support), nato se nam trenutna nastavitev pokaže v desnem zgornjem kotu osrednjega pogovornega okna. Če nato vnesemo dogodek in spremenimo aktivni časovni pas, se vnosu sicer res samodejno spremeni ura, a hkrati doda oznaka, v katerem pasu je bil dogodek ustvarjen in kakšen je bil izvirni čas. Zaslon z lebdečimi pripomočki je še vedno z nami, čeprav ne poznamo nikogar, ki bi ga zares uporabljal. Znebimo se ga, če v Terminal vpišemo ukaz defaults write com. apple.dashboard mcx-disabled -boolean true ter spet zaženemo sidrišče Dock s killall Dock. Če se nam po kakšnem čudnem naključju po lebdečih pripomočkih stoži, jih prikličemo nazaj po istem postopku, le da v prvem ukazu besedo true nadomestimo s false. Spletni brskalnik Safari že nekaj časa pozna zmožnost AutoFill, ki nam pomaga pri prijavljanju na spletnih straneh. OS X Mavericks pomoč še razširi in poleg shranjevanja informacij ter kasnejšega samodejnega izpolnjevanja spletnih obrazcev zna ustvariti naključna varna gesla, jih shraniti in ponuditi ob naslednjem obisku zaščitene strani. Funkcionalnost so poimenovali icloud Keychain. Omogočimo jo s kljukico pred System Preferences/iCloud/Keychain, nato nas sistem pozove, da vnesemo osebni jabolčni račun oziroma ustrezno geslo. Zaženemo Safari, obiščemo stran, na kateri se še nismo prijavljali in kliknemo v polje za vnos novega gesla. Pojavi se vprašanje, ali želimo vnos s strani Safarija ustvarjenega gesla. Ob pritrdilnem odgovoru kliknemo geslo, nato pa zmožnost samodejnega izpolnjevanja spletnih obrazcev AutoFill opravi svoje. Zmožnost AutoFill lahko po novem uporabimo tudi pri spletnem plačevanju s kreditno kartico. V spletnem brskalniku Safari pod nastavitvami Preferences/AutoFill/AutoFill web forms označimo Credit cards in uporabimo gumb Edit. V novem pogovornem oknu z Add dodamo nov vnos, kartico poimenujemo, vnesemo lastnika, številko in veljavnost kreditne kartice. Čisto popolna zmožnost samodejnega izpolnjevanja podatkov o kreditni kartici ni, saj manjka polje za vnos trimestne varnostne kode. Slednje bržkone zagotavlja večjo varnost, treh številk pa si tudi ni tako težavno zapomniti, kajne? M OS X Mavericks ima z icloud Keychain učinkovito orodje za generiranje in shranjevanje gesel. Samodejno izpolnjevanje spletnih obrazcev je dopolnjeno s podatki o kreditnih karticah.

102 ? Zadnje čase redno berem o ameriški obveščevalni agenciji NSA, ki nam menda vsem prisluškuje, na vsakem koraku. Kakšno je vaše mnenje o tem? Za nadzor Oaferi NSA, kjer je ameriška varnostna agencija prisluškovala in nadzorovala vse, kar diha, je bilo prelitega že veliko črnila. Kritika na račun vase zaverovanih jenkijev je bila na mestu in z večino napisanega se strinjam, zadeva je grob poseg v zasebnost posameznika. Vendar vse nikoli ni le črno in belo, zato je na stvar seveda mogoče pogledati tudi z druge strani. Če pozabim, da so Američani v sodelovanju z velikani nam ljube industrije gledali pod prste sicer suverenim državam in državljanom, ki o dejavnosti NSA niso imeli pojma, se zdi meni nadzor dobrodošel. Prepričan sem, da pregledovalni algoritmi ob mojih šalah na račun šefa ali pri dopisovanju s prijateljevo ženo niso niti trznili. Še več, vnemar so pustili celo (neškodljive) grožnje določenemu politiku z razredčenimi lasmi. Brez skrbi, od nikogar nastavljenih nadzornikov ni zanimal povprečen Slovencelj s preveč prostega časa. Če pa so v svoje mreže ujeli soseda, ki je v iskalnik Google vpisal besedno zvezo»ten years old sluts«, sem kot oče osnovnošolke nad ulovom navdušen. Prav tako mi najbrž ne bi bilo vseeno, če bi muslimanskim teroristom zaradi prevelike svobode pri elektronski korespondenci zopet uspelo zrušiti kako visoko stoječo stavbo na Zahodu. Želim, da ti odmiki od družbeno (ohlapno) sprejemljivega obnašanja takoj padejo na radar, četudi ameriški. Živimo v demokratični družbi, kjer so nam določene svoboščine dovoljene, druge pač ne. Zakaj na primer plačam za nepripetost v avtomobilu, čeprav s pajčevino okrašenim varnostnim pasom res ne ogrožam nikogar drugega razen sebe? Ker drugi bolje vedo, kaj je dobro zame? Včasih verjetno res. Preveč nas je, da bi vedno delali, kar se nam zahoče. Določena pravila morajo veljati. Ker je splet zgolj nadaljevanje resničnega življenja, so pravila potrebna tudi ob pohajkovanju po njem. Da bi se jih vsi držali, brez kakršnegakoli nadzora, je misija nemogoče. Še eno področje je, kjer ne vidim nič slabega v zbiranju osebnih podatkov. Marsikdo se mi s tresočim glasom zaupa, da je na lastni koži doživel Velikega brata, ko mu je Google prek posredovanih oglasov izdal, da ve o njem veliko več, kot si je kdaj mislil. Sam usmerjene oglase podpiram, ker me res ne zanimajo najbolj vpojni vložki doslej ali najcenejša zobna krema za protezo. Verjetno se nad pametnimi reklamami ne pritožujejo niti oglaševalci. Ali ne bi bilo lepo, ko bi v našo stolpnico v fizični nabiralnik namesto akcije vrtnega orodja vsak enkrat prišlo kaj zares uporabnega, namenjenega nam? Zbiranje spletnih navad razumem kot zmago za vse. Moje priljubljeno spletišče laže proda oglase, oglaševalci jih rade volje plačajo, sam pa sem na koncu še bolj zadovoljen s storitvijo spletnega mesta kot na začetku. Lep zgled omenjene kohezije je iskalnik Google, ki je po zaslugi dolgoletnega zbiranja informacijskih drobtinic pri podajanju zadetkov ob iskanju uspešnejši od kateregakoli sorodnega pripomočka. Proti nadzoru! To, kar je s svojo samomorilsko potezo razkril Edward Snowden, je najmanj grozljivo, če ne kaj hujšega. Ameriška agencija NSA ob podpori ameriške politike in sodnega sistema v resnici prisluškuje vsemu svetu, oz. se to vsaj (zelo uspešno) trudi početi. Prisluškujejo optičnim kablom, takoj ko se dotaknejo ameriške celine (oz. britanskega otoka), prisluškujejo satelitskim komunikacijam, prisluškujejo diplomatskim misijam na nevtralnem ozemlju (OZN), prisluškujejo iz svojih ambasad po svetu. Ne samo prisluškujejo, tudi (zelo uspešno) razbijajo sisteme za šifriranje komunikacij, še več, s sodelovanjem z izdelovalci opreme in postavljavci standardov poskrbijo, da je šifriranje laže razbiti. To v resnici pomeni, da danes ne moremo biti prepričani prav o nobenem varnostnem standardu, od PGPja in SSLja naprej, da o navideznih zasebnih omrežjih VPN niti ne govorim. Kajti prav možno je, da je v prav vsak od teh varnostnih sistemov vgrajena razpoka, ki jo znajo uporabiti ameriški obveščevalci. Če je slučajno nimajo, pa lahko vedno računamo na kakega trojanca, ki jih redno piše nova generacija spletnih vojakov. Spomnimo se le na Stuxnet, ki ga je, zdaj že vemo, dokazano spisala NSA. To, da to zelo gotovo počnejo prav vse (sposobne) državne tajne agencije, oz. da to vsaj poskušajo početi (spomnimo se le slavnih»imsi catcherjev«naše Sove in Policije), me prav nič ne potolaži, prav nasprotno. Tudi tolažba, da tajne službe prisluškujejo že od nekdaj, v resnici ni tolažba. Niti lakonična ugotovitev, da so včasih pri teh opravilih še koga mimogrede šicnile, ne. Predvsem zato ne, ker gre pri tokrat razkritem prisluškovanju za prisluškovanje nam vsem, tudi tistim, ki nismo naredili nič slabega, ki se nismo znašli na nobenem seznamu za nadzor, četudi tajnem. Da, teoretično ima NSA zakonsko določena pravila, komu sme prisluškovati in komu ne, toda, prvič, pravilo izvzema le komunikacijo med ameriškimi državljani in, drugič, izkazalo se je, da je to pravilo sistematično kršila. Kot je jasno danes, enostavno zato, ker je bil sistem prisluškovanja tako široko zastavljen, pretok podatkov je (bil?) tako zelo množičen in širok, da ni (bil?) obvladljiv. Sam se držim slovitega izreka Googlovega šefa, da»če nas skrbi nadzor, bi morali najprej poskrbeti, da ne bi naredili nič slabega«, pa me kljub temu moti, da sem v tej množici prisluškovancev. Moti me, da se po moji elektronski pošti, pa četudi je v slovenščini, sprehajajo nekakšni administratorji sredi ameriških planjav, kar tako, ker se lahko. Osebne stvari so pač osebne in naj tako tudi ostanejo. In prisluškovanje vsevprek je pač kaznivo in naj bi bilo za vse in vsakogar, četudi se imenuje NSA. Toda kaj, ko v resnici prav vsakdo na tem svetu v trenutku poklekne, če mu to namignejo iz ZDA... Matej Šmid 104 I H I 11.13

103

104 NASVETI Bravo! In še enkrat bravo za mnenje v deveti številki, ki jo pravkar prebiram. Tudi sam sem se začel ukvarjati z računalniki v 80. kot mulec v petem razredu OŠ, ko sem dobil v dar rabljen ZX81. In potem je bila prihodnost znana J Kmalu sem entuziazem pretvoril v svoje podjetje (računalniško, seveda) in z veseljem»rihtal«to in ono. In porabil neznansko število ur kot samouk, da imam nekaj znanja. Napaka je bila že od začetka, da nisem nikoli zaračunal realno porabljenih ur. Če bi, bi znesek popravila velikokrat presegel vrednost»stare gajbe«. Pa se mi ni zdelo prav in logično. In danes lahko samo v šali kje povem avtomehanikarsko anekdoto (moj oče je bil res avtomehanik), da je cena udarca po»zaštekanem štarterju«, ki znese 100 din, sestavljena iz 5 din za udarec in 95 din za»vedeti, kje udariti«. Danes imam poleg dveh drugih še vedno tudi računalniško firmo - iz veselja, za dodatno»žepnino«. In še kar me od vsepovsod kličejo, naj»na hitro nekaj pogledam«. No, zadnje čase uporabljam zvijačo: ko nekdo (prijateljsko) prosi, naj vendar pogledam, zakaj PC»šteka«(to je 80 % primerov), pogledam škatlo (res samo vržem oko na škatlo na mizi) in povem: glej, lahko uredim (še preden sploh vem, kaj se dogaja), vendar je dela za najmanj 6 ur in to se res ne splača. To je vredno več kot celoten računalnik. Menjaj za novega. Večina nekako posredno dojame, da bi to zaračunal, čeprav tega ne izjavim naravnost. In pokima in me pusti pri miru. Posebno poglavje bi si sicer zaslužila tudi logika prave stranke (torej niti ne prijatelja), ki ti prinese na servis računalnik, za katerega porabiš, denimo, 2 uri, da ugotoviš, v čem je težava. In, recimo, da je ocenjeno popravilo predrago, stranka se premisli. Mislim, da nekje 1 od 200-tih vpraša, ali je kaj dolžan (za opravljeno diagnozo). Drugim 199 se ne zdi logično plačati karkoli, ker je računalnik še vedno v popolnoma enakem stanju, kot je bil.»saj niste nič popravljali?!«... Res je, na začetku smo zamočili. Prav zato je danes moja ura najmanj 35 evrov, pa kolikor nanese, nanese. Za vse, kar je manj, naj pa sosedovi mulci urejajo - jih je več kot dovolj. Ne dajte se in vse dobro še naprej! Boštjan Kako to počno profesionalc Prijatelji so me opozorili na članek, ki je bil objavljen v reviji Monitor št. 09/13 pod naslovom «Ko disk odpove«. Ker se v članku omenja tudi moje ime in ker ste objavili sliko orodja za reševanje podatkov WD HAT Pro, ki je moj izum, vas moram obvestiti o določenih dejstvih. Omenjate me kot pionirja na področju reševanja podatkov v Sloveniji, a to žal ne drži, saj je bilo prvo podjetje, ki se je pred več desetletji začelo ukvarjati z reševanjem podatkov v Sloveniji, podjetje Maitim in si ta laskavi naslov zagotovo zasluži njegov lastnik... Nadalje vas moram obvestiti, da podjetje Anni ni odkupilo tehnologije, znanja in ljudi od podjetja Kotar, temveč je po pogodbi o poslovnem sodelovanju avgusta 2012 zakupilo pravico do uporabe franšize Kotar reševanje podatkov za obdobje 5 let. Robert Kotar Težave z i monitorjem Pred nekaj meseci (še pred aprilskim velikim preizkusom) sem se odločil kupiti nov monitor s kakovostno matriko in nekoliko večjih mer. Pred nakupom sem preveril preizkus v vaši reviji in se odločil za DELL U2412M, ki je dobil tudi priznanje zlati Monitor. Bralci revije zaupamo v verodostojnost vaših testov, kljub temu pa se sprašujem, ali ste (oziroma kako) na preizkusu velikih monitorjev preverili tudi, kako se obnesejo za gledanje filmov in morda igranje iger? Slednje sicer ciljnih kupcev tega razreda monitorjev morda ne zanima, filme pa radi gledamo vsi. Monitor res odlikujejo dobre barve in kotna vidljivost. Za delo s pisarniškimi programi, grafično oblikovanje, programiranje in obdelavo fotografij je odličen (razmerje 16 : 10 je ravno»vmes«med filmskim 16 : 9 in fotografskim 15 : 10). Žal pa se precej slabše obnese pri ogledu filmov in (sklepam) igranju iger, kjer je zelo moteč»ghosting«. Skoraj ne morem verjeti, da se monitorji z letnico 2012 še ubadajo s to težavo! Še posebej, ker teh težav nista poznala niti dva starejša Samsungova monitorja z letnicama 2004 in 2007 (če se ne motim, oba z matriko MVA) in sem pojem poznal zgolj iz člankov! Se drugi izpostavljeni monitor (HP ZR2440W) pri tem obnese bolje? Vsekakor bi bilo dobro pisati v članku o tej težavi. Jakob Res je, da se nekateri novejši monitorji še vedno spopadajo s t. i. ghostingom, predvsem pa je to težava najnaprednejših modelov. Največkrat so te težave vidne ravno pri najdražjih modelih, kot so profesionalni monitorji Eizo, in te ponavadi za splošno rabo tudi odsvetujemo. Na zadnjem preizkusu, kjer se je znašel tudi Dell2412M, tega sicer nismo posebej preizkušali, ker ni bilo videti izrazitih odstopanj med modeli različnih izdelovalcev. Drugače pa se tak preizkus izvaja s fotografiranjem premikajočega predmeta pri kratkem času osvetlitve. Pri nekoliko naprednejšem in starejšem modelu U2410 smo sicer naleteli na težavo (in jo tudi omenili), ko se je slika po dobri minuti mirovanja dobesedno zapekla na zaslon, pri modelu U2412 pa teh težav ni bilo (in tudi sicer gre za povsem drugačen monitor). Prav tako nismo opazili motečega»ghostinga«pri pregledovanju naših standardnih video posnetkov. Podobno odzivnost lahko tako pričakujete tudi od modela HP ZR2440W, kjer prav tako nismo opazili izrazite težave. Na splošno take monitorje odsvetujemo najbolj zagrizenim igričarjem, a pri gledanju video posnetkov ta težava ne bi smela biti izrazita. Na naslednjem preizkusu se bomo tej pomanjkljivosti vsekakor natančneje posvetili in jo ob morebitnih težavah tudi na splošno izpostavili. Kateri telefon s tipkovnico? Kaj priporočate kot pametni Android s petvrstično izvlečno tipkovnico? V mislih imam Samsung Stratosphere, Motorolo

105 PISMA BRALCEV Photon 4 ali Motorolo Droid 4. Če kaj podobnega, pa toliko bolje... Potrebujem, ker sem novinar, pa veliko tipkam... Ste kaj preizkušali te petvrstične tipkovnice? Sebastjan Telefonov s tipkovnicami že kar nekaj let nismo preizkušali, ker jih pri nas bolj ali manj ni. Nekaj jih prodajajo le še v ZDA. Priporočamo raje kak Google Nexus 4 in morda zraven katero izmed mini bluetooth tipkovnic, ki se jih dobi v spletu in ne stanejo veliko. Modri zaslon Že nekaj časa imam težavo s prenosnikom, namreč po določenem času mi Windows 7 zamrzne, prikaže se moder zaslon (v priponki), pa me zanima, ali mi lahko pomagate. V čem bi lahko bila težava? Prenosnik je bil pred nekaj mesci nadgrajen z diskom SSD Samsung 830. Nič mi ni jasno, kje bi lahko bila težava. Kakšni so sploh simptomi okvare diska SSD? David Moder zaslon je ponavadi znak, da je nekaj narobe s strojno opremo ali pa z gonilniki zanjo. S pripete slike je videti, da težave povzroča gonilnik volmgrx.sys, brskanje po spletu pa razkrije, da skrbi za zvočno kartico. Če tako piše na vsakem modrem zaslonu, ki ga vidite, je torej težava nekje»v okolici zvoka«. A to vam verjetno ne pomaga veliko, saj je zvočna»kartica«verjetno na matični plošči in ne ločena, da bi jo lahko zamenjali. Morda bi poskusili znova namestiti gonilnike za zvok? Kateri e-bralnik? Rad bi vas vprašal nekaj v zvezi z e-bralniki oz. funkcijo e-bralnikov (npr. na tablicah). Delne odgovore mi je nekako že uspelo najti v medmrežju in tudi pri vas, bistvenega pa ne. Zanimam se namreč za nakup ali pravega e-bralnika ali pa tablice, oboje v velikosti več kot 9 palcev, na katerem bi med drugim bral knjige v formatu JPEG. Gre za skenirane podobe fizičnih knjig (skeni so opravljeni s povsem običajnim skenerjem CanonScan Lide 200, vidljivost črk idr. je na prenosniku in namiznem računalniku dobra in ostra tudi ob povečavi), nikjer pa nisem zasledil, kako se prikaz takih skenov obnese na e- bralnikih oz. tablicah. Želim si, da bi skene lahko bral na e-bralniku ali tablici kot običajno e-knjigo, in sicer tako, da bi bilo v pokončni drži tablice sken mogoče povečati toliko, da bi zapolnil ves (ali vsaj približno ves) zaslon. Če si torej predstavljate, da sta na enem skenu dve knjižni strani, recimo strani 52 in 53, in bi pri pokončni drži tablice zavzemali vodoravno lego na zaslonu (v obliki pasu, torej ne prevrnjeno, da bi bila stran 52 spodaj, stran 53 pa zgoraj), bi sken toliko povečali, da bi stran 52 zapolnila ves zaslon, potem pa bi podrsali po zaslonu in bi se prikazala še stran 53 (z leve na desno). In tako bi se branje nadaljevalo. Ali je kaj takega mogoče? Ali je mogoče format JPEG (mimogrede, ali je to enako kot kratica.jpg, ki je zapisana pod vsakim skenom posebej, v lastnostih pa piše, da gre za JPEG?) manipulirati na tak način (povečava, obračanje) ali ga je treba pretvoriti v PDF? Drugo vprašanje pa je, kateri e-bralnik oz. tablica bi bila po vašem mnenju za to ustrezna? Skene imam spravljene na ključku USB, kar pomeni, da bi bilo zelo zaželeno, če bi imela naprava vhod za običajne ključke USB (in ne mikro USB). Ali pa je mogoče podatke z USB prenesti na kak drug nosilec (kartico SD?), ki ga naprava podpira, in bi z njega odčitavala skene? Ali pa so tisti kabli, ki imajo na eni strani vhod za mikro USB, na drugi pa za običajni USB, namenjeni prav temu, da lahko tudi na naprave samo z vhodom mikro USB vključimo običajne ključke USB (nekaj takega ima med svojo opremo tablica GoClever A971)? Ali v tem primeru naprava prepozna podatke s ključka USB? In še, ali v primeru skenov prav tako deluje funkcija žiroskopa, torej prilagajanje lege skena glede na pokončno oz. vodoravno držo naprave? Peter Če so optično prebrani dokumenti dobro vidni na računalniku, potem ni razloga, da ne bi bili berljivi tudi na tablici ali e-bralniku. V tem pogledu sta obe možnosti sprejemljivi. Najprej se morate odločiti, kaj vam je pomembneje, prijaznost do oči ali telovadba z datotekami. Elektronski bralniki so namreč še vedno kljub raznim zaslonom Retina in višji ločljivosti za daljše bralne seanse neprimerno prijaznejši do oči kot tablice. Kljub temu da nimajo neposrednega priklopa USB, prenašanje datotek nanje ni težavno. Zaplete se pri velikosti zaslona in podpori formatu JPEG. Takšnih elektronskih bralnikov, ki bi ustrezali obema zahtevama, ni veliko. Tako je Kindle DX ustrezno velik, a nima podpore JPEG. Eden redkih, ki ima oboje, je na primer Asusov Eee Reader DR900. Če niste pripravljeni na manjše zaslone, možnost e-bralnika odsvetujemo. Telovadba z JPEGom, veliki zasloni in tudi vhod USB se najde na številnih androidnih napravah. Zaradi pomanjkanja svobode Applovega ipada ne priporočamo, čeprav ima zadnji odličen, kakor nalašč za vas, zaslon visoke ločljivosti Retina. Odločitev glede tablice je v bistvu odvisna od razpoložljivih financ. Če denarno stanje dopušča, vam svetujemo Nexus 10, ki se ponaša z visoko ločljivostjo in hitrim delovanjem. To vam bo prišlo prav ob vsem nalaganju, obračanju in povečevanju dokumentov v formatu JPEG. Nexus 10 sicer nima neposrednega priklopa USB (ključki se nanj lahko priklopijo s posebnim mikro USB na USB adapterjem, kar ste v vprašanju ugotavljali že sami), a je prenašanje datotek nanj mačji kašelj, za nameček pa ima še bralnik kartic SD, na katere lahko spravite veliko vsebine. Vašim bralnim zahtevam bo zadostila marsikatera namenska aplikacija s tržnice Play. Ker imate dokumente v formatu JPEG, se splača pobrskati med bralniki stripov, kajti ti so posebej prilagojeni tej obliki. Zelo dober tak bralnik je na primer brezplačni Perfect Viewer. M M 107

106 Z K L O P M O N I T O R D V D Oktobra na Monitorjevi plošči Tokrat smo se s kamero Monitor TV odpravili na sejem IFA v Berlinu, kjer smo si ogledali novosti na področju televizorjev ultravisoke ločljivosti, hibridnih ultralahkih prenosnikov in mobilnih naprav. Posneli smo tudi najnovejši Android 4.3 in si podrobneje ogledali, kako delujejo nove programske rešitve na Nikonovem fotoaparatu S6600, ki omogočajo upravljanje na daljavo s premikanjem dlani. Programski del na plošči tokrat zasedajo za uporabnike okolja Windows nepogrešljivi nadomestki za gumb Start, ki je izginil z različico Windows 8. Ne bomo ga zlahka izpustili iz rok, to je razvidno že iz števila razvijalcev, ki so se posvetili tej rešitvi. Nadvse hiter je tokrat priloženi celovečerec Ropar, ki govori o avstrijskem ultramaratoncu, ki ropa banke in je zaradi svoje hitrosti in okretnosti praktično neulovljiv. Zelo»ultra«pa je tudi tokrat priložena igra, in to v več pogledih. Gre za hitropotezno streljanko, v kateri ima glavno vlogo nihče drug kot Steven Seagal in je bila razvita za tekmovanje Ludum Dare v manj kot 48 urah. Vrnite nam gumb Start! Z novim operacijskim sistemom Windows 8 so Microsoftovi snovalci umaknili gumb Start. Ta nas je spremljal vse od sistema Windows 95, ki ga je ob predstavitvi v svet pospremila britanska skupina The Rolling Stones s pesmijo Start Me Up. Stara navada - železna srajca, pravijo. Bo že držalo, saj se številni uporabniki od njega nikakor ne moremo ločiti. Zato so razvijalci ponudili nadomestke, ki novemu vmesniku Windows 8 povrnejo dobri stari Start. Res je, novi uporabniški vmesnik Windows 8 je prilagojen upravljanju na dotik, a kaj ko večina računalnikov za upravljanje še vedno uporablja le miško in tipkovnico. Na voljo je veliko nadomestkov, tokrat smo zbrali deset najbolj priljubljenih in najbolj prepričljivih. Večinoma so brezplačni, za nekatere pa bo treba odšteti od 3 do 10 dolarjev. Nekateri nam pričarajo le klasični menu start, spet drugi omogočajo tudi nekaj dodatnih možnosti. ViStart tako omogoča tudi možnost izklopa vročih kotov Windows 8 in prebujanje računalnika neposredno na klasičnem namizju, s čimer se povsem izognemo novemu vmesniku Na naslednjem DVD ne spreglejte: Film: Kako sem preživel to poletje (Kak ja provjol etim letom) Metro. Nasprotno pa StartIsBack omogoča tudi prikaz vrstice v»kockastem«uporabniškem vmesniku Windows 8. Steven Seagal: Hard to SWAT Neodvisni razvijalci iger poleti ne spijo, še več, kot nam tokrat dokaže Paul Greasley, lahko odlične igre nastanejo tudi čez noč. No, ne čisto dobesedno, kajti Hard to SWAT je za tekmovanje Ludum Dare nastal v presenetljivih 48 urah. Težko je zaprmej reči, a zelo verjetno gre za povsem nov žanr, nekakšno tretjeosebno potezno streljanko. Da, vem, da vam je zdaj padla iz rok kavna skodelica in da so se zunaj na ulici z glasnim prhom na vse strani razbežali golobi. Toda igra poteka tako, da dogajanje nadziramo iz ptičje perspektive, poteznost pa je zasnovana časovno; vsaka naša poteza je vezana na čas deset sekund. Pri tem nas vsak premik, merjenje, izstreljen naboj in podobno stane nekaj desetink in ko svoj čas porabimo, je na vrsti nasprotnik. Pred začetkom vsake stopnje izvemo, koliko talcev moramo rešiti in koliko jih mora FILM MESECA Ropar (Der Räuber) Če hočete videti, kako sodobni ljudje organizirajo svoj mikroupor proti sistemu, divjemu, opresivnemu kapitalizmu, njegovim izkoriščevalskim in poniževalnim mehanizmom, si oglejte avstrijskega Roparja, ki je posnet po resnični zgodbi. Johann Rettenberger, ki ga igra Andreas Lust, je avstrijski maratonec - stalno teče, stalno trenira. Manično, študiozno, napol stahanovsko. Kot stroj. In kako se upre sistemu? Tako, da prijetno združuje s koristnim ali, natančneje: tako, da ropa male mestne banke - drugo za drugo, serijsko, tako rekoč industrijsko. Vstopi v banko, pobere denar in potem zbeži, jasno, peš - teče in teče in teče in, ker je maratonec, eden izmed najboljših, ga ne morejo dobiti. Denar potem porine pod posteljo, pogleda pornič in se vrne v banko. Represivni aparat, varuh zasebne lastnine, mu kljub vsej svoji tehnološki sofisticiranosti ne more nič - hitri, eksplozivni policijski avtomobili so nemočni, ko imajo pred sabo tekača, ki lahko izkorišča svoje gverilske prednosti, ki lahko beži neskončno dolgo in ki lahko vedno zavije v uličico, v katero avtomobil ne more. Rettenberger, strah in trepet zasebne lastnine, temelja kapitalistične ureditve, nam brechtovsko sporoča: kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke! Film je posnet po resnični zgodbi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (Rettenberger se je v resnici pisal Kastenberger), toda šele trideset let kasneje - v času katastrofalne krize kapitalizma katastrofe - lahko razumemo njen revolucionarni potencial, še toliko bolj, ker je Rettenberger prikazan kot naravna sila. Marcel Štefančič, Jr. 108 I H I 10.13

107 MONITOR TV Iz Berlina z ljubeznijo MONITOR DVD Ta mesec smo se sprehodili po sejmu elektronike IFA, ki se vsako leto odvija v Berlinu. Predstavljeno je bilo veliko novosti predvsem na področju televizorjev in seveda na področju pametnih telefonov. Slednji so opremljeni tudi z najnovejšim operacijskim sistemom Android 4.3, ki smo si ga nekoliko podrobneje ogledali. Sejem zabavne elektronike IFA, ki se vsako leto odvija v Berlinu, je tudi tokrat postregel s številnimi novostmi, predvsem na področju televizorjev. Predstavljenih je bilo veliko število takih, ki ponujajo»ultra«visoko ločljivost - 4K. Če smo lani s tako visoko ločljivostjo opremljene televizorje srečevali le v razredu gromozanskih 80-palčnih modelov, pa smo si letos lahko ogledali tudi navadnim smrtnikom bolj prilagojene 60-palčne modele. Čeprav njihove cene večinoma še vedno segajo v nebo, lahko pri nekaterih v ultra visoko ločljiv televizor zremo že za 5000 evrov. Vsi televizorji so opremljeni z naprednimi pametnimi možnostmi, nekateri izdelovalci pa so se podrobneje posvetili tudi oblikovanju. Tako je LG predstavil model, katerega slika je obkrožena z okvirjem, kakršnega najdemo okrog slikarskih umetnin, vanj pa so skrili tudi zvočnike. Bolj zanimivi so modeli z ukrivljenim zaslonom (tudi s tehnologijo OLED). Ukrivljenost je seveda v nasprotni smeri kot ukrivljenost, ki smo jo srečevali pri starih katodnih televizorjih. Veliko novosti je bilo predstavljenih tudi na področju ultra lahkih prenosnikov, ki postajajo cenovno vedno ugodnejši, poleg tega smo naleteli na veliko hibridnih modelov, katerih zaslon lahko uporabljamo kot tablico. Na splošno so tablice in telefoni doživeli le manjše izboljšave na področju procesorjev in kakovosti zaslonov. Slednji imajo danes največkrat polno visoko ločljivost, tudi v ne najdražjih modelih. Mimogrede, zelo zanimiv izdelek je predstavil Sony - zmogljiv natični objektiv za telefone. V operacijskem sistemu Android lahko na tabličnih računalnikih že od predzadnje različice (4.2) izbiramo med različnimi uporabniki. Tako so vsakemu vidne le določene aplikacije, vsak ima točno določene nastavitve, kot je svetlost zaslona in videz glavnega vmesnika. V različico 4.3 pa je vgrajena nova možnost, ki omogoča nadzor nad otroki. Tako imajo starši jasen pregled nad tem, koliko časa otrok preživi s tablico, kakšna je njegova poraba prenosa podatkov in celo statistiko uporabe aplikacij. To poleg boljšega nadzora nad uporabo omogoča tudi lažje usmerjanje k zmerni rabi različnih možnosti, saj lahko z dobro zasnovanim uporabniškim vmesnikom določimo, katere aplikacije so otroku na voljo, in mu omejimo nameščanje določene vrste aplikacij. S tem uporabo tablice omejimo le na rabo interneta in elektronske pošte, ne omogočamo pa nameščanja igric. Danes na trgu ne najdemo prav veliko malih kompaktnih aparatov, ki so opremljeni s pravim vrtljivim zaslonom, saj ima večina le takega, ki mu lahko spreminjamo zgolj naklon. V razredu žepnih modelov pa tudi takih praviloma ni. Ena redkih izjem je Canonov mali Powershot N, ki pa mu zaslona kljub temu ne moremo obrniti tako, da bi lahko fotografirali sami sebe. Nikon S6600 to omogoča, so pa to možnost v Nikonu zelo zabavno nadgradili. S premikanjem dlani lahko zajemamo fotografije ali video, omogočeno je celo koračno zumiranje. Težava je v tem, da zajemanja videa na ta način ni mogoče prekiniti, pa tudi zvezno ni, na žalost. Kljub temu da gre za manj uporabno možnost, ki je večinoma primerna le za zajemanje lastnih portretov, je zadeva prav simpatično tehnično napredna. Drugače je novi S6600 povsem sodoben aparat, opremljen z 12-kratno optično povečavo in kakovostnim tipalom CMOS s 16 megapikami ločljivosti, ki omogoča zajemanje videa v polni visoki ločljivosti. Aparat lahko upravljamo tudi prek aplikacije za pametne telefone, saj je mali Nikon opremljen s povezavo Wi-Fi. Prek povezave Wi-Fi je omogočen tudi prenos fotografij, pretirana pa ni niti cena aparata - stane le slabih 200 evrov. Monitor TV si lahko z enomesečnim zamikom ogledate na in preživeti, nato pa za začetek vsaki od obeh ekip, ki sestavljata naš SWAT team, določimo tudi način vstopa v stavbo, denimo skozi streho, lahko pa z vozilom na juriš prebijemo tudi steno. Pozor, nekatera orožja se odbijajo od sten labirinta, zato hitro pokončamo tudi koga od talcev. To igra kaznuje s takojšnjim koncem. Ko smo že ravno pri pokalicah, teh je cela vrsta, dodatna pa odklepamo ves čas igranja. Med sabo se precej razlikujejo, pred začetkom igre pa jih lahko s preprostim povleci & spusti dodeljujemo članom svojih ekip. Vse skupaj zahteva precej taktiziranja, saj se ne želimo na koncu niza znajti sredi sobe brez vsakega kritja. Misije je konec, ko nam nasprotnik pokonča vse člane ekipe ali pa vsaj rani Stevena Seagala. Oboje se primeri precej zlahka, saj so prostori posejani z minami, ki jih raznese, če se jim preveč približamo. To je ob malce nerodnejšem vstopu hitro usodno za vse moštvo. Nadzor je omejen na smerne tipke WASD, miško za merjenje in streljanje ter TAB, s katerim menjamo med člani teama. Talce rešujemo tako, da jih poberemo, nato pa jih je treba enega po enega prenesti do izhoda. Grafika je povsem osnovna, a pravšnja za svoj namen, vse skupaj pa spremlja odlično nažigaška heavy metal glasba, pa tudi orožja za tak budget izdelek rožljajo naravnost odlično. Devet megabajtov - toliko prostora je namreč na ploščku zasedla tokratna igra - ni veliko, je pa Hard to SWAT dokazal, da je mogoče vanje zapakirati neizmerno količino izvirnosti, zabave in možnosti za vnovično igranje. M Monitor je na voljo v različici s priloženim DVD in brez njega. Oboje ponujamo tako v prosti prodaji kot naročnikom. Z morebitnimi vprašanji se obrnite na naš naročniški oddelek - narocnine@monitor.si, (01) I M I 109

108 I Z K L O P P O G L E D N A Z A J lllllllllllllll PRED 10 LETI SiOL TV Če gre lahko televizija v formatu MPEG-2»po zraku«, iz satelita, zakaj ne bi mogla iti tudi»po žici«? Z nekaj truda in denarja bi si tako gledanje televizije (enega programa) za enega uporabnika lahko naredili tudi doma, če bi le v tem videli kak smisel. Smisel pa se hitro pojavi pri podjetju, ki ima ambicije postati ponudnik»kabelske«televizije in ima pod seboj dovolj močno omrežno infrastrukturo. Nekako mora imeti do vsakega potencialnega uporabnika speljan zgoraj omenjeni ethernet, to pa danes zagotavljata samo tehnologiji ADSL in kabelski internet. Slednji za tako uporabo ni ravno smiseln, saj bi bilo nekoliko bizarno prek omrežja, ki je v osnovi narejen za gledanje televizije, peljati računalniško omrežje (beri: omrežje IP) in potem prek njega znova peljati televizijski signal MPEG-2. Vprašanje je torej le, ali je ADSL dovolj zmogljiv za prenos dovolj zmogljivega toka MPEG-2. Fizična zmogljivost ADSL, ki ga imamo trenutno v Sloveniji, je 8 Mb/s (v smeri proti uporabniku), kar je, če pogledamo zgoraj zapisane hitrosti, ki jih zahteva satelitska televizija (kot primer kakovostnega prikaza), dovolj. Ker večina hitrostnih paketov, ki jih ponujata slovenska ponudnika ADSL (AMIS.NET in SiOL), ne presega pasovne širine 4 Mb/s, je poleg televizijskega»signala«na ADSL prostora tudi za hkratni internetni promet. Izjema je le najvišji poslovni Siolov paket, ki zaseda polnih 8 Mb/s.»Žica«je torej dovolj zmogljiva, tehnologija je tudi že na voljo, potrebujemo le še nekoga z dovolj denarja, ki bo zamisel o kabelski televiziji po telefonskem omrežju tudi izvedel. Pri nas je zagrizel SiOL (le kdo drug bi sicer še imel skoraj neomejene vire financiranja?), ki je sredi septembra predstavil svojo novo storitev - t. i. IP televizijo (IPTV) - in s tem postal tudi ponudnik televizijskega programa ter konkurenca Telemachu, ki je trenutno edini globalno slovenski ponudnik kabelske televizije. Monitor I pogled nazaj PRED 15 LETI Digitalne videokamere Zapis DV določa naziv»digitalnim«kameram, ki so v zadnjem času že kar podobne digitalnim fotoaparatom. Videokasete minidv so v bistvu zelo podobne kasetam DAT, saj se na njih hranijo samo digitalni podatki ali, če hočete, bajti. Mini kaseta DV, ki zmore shraniti 60 minut videa, je v bistvu digitalni medij, ki zmore shraniti 11 GB stisnjenih podatkov. Zapis DV določa zapis 500 vrstic, kar je 25 % več kot pri analognem zapisu S-VHS ali Hi8, digitaliziranje pa poteka v standardu YUV 4:2:0 (to velja za PAL, pri NTSC so vrednosti drugačne). Informaciji za svetlost (Y) in barvo (UV) sta zapisani tako, da se pri shranjevanju prihrani precej prostora, hkrati pa»goljufanja «človeško oko skorajda ne opazi. Vsaka skupina pik velikosti 2 x 2 ima le en podatek o barvni informaciji in po štiri za svetlost (vsaka pika svojo). Človeško oko je namreč precej bolj občutljivo za svetlost kakor za barve. PRED 10 LETI Sony Clie Sliši se naravnost fantastično - ročni računalnik z vgrajeno tipkovnico in digitalnim fotoaparatom z dvema milijonoma pik ločljivosti, z vtičnicami za kartice CompactFlash in Memory Stick, masiven in elegantno črn. NZ90 je zelo velik ročni računalnik, saj meri kar 7,6 x 14,2 x 2,3 cm in telita 292 gramov. Za žep (kakršenkoli že) je torej neprimeren. Je školjkaste oblike - zaslon lahko odpremo ali ga zavrtimo. Kako pa se celota obnese v praksi? Najprej opazimo, daje sistem priklopa na priklopno postajo, milo rečeno, čudaški. Na posebno stojalo ga moramo priklopiti z obema rokama, pa še takrat ni gotovo, da nam bo uspelo, saj moramo pred tem na računalniku odpreti posebna plastična vratca, ki se mimogrede spet (sama) zaprejo. Ko zadevo povežemo, moramo poiskati tipko za usklajevanje ob strani spodaj desno. In pri tem paziti, da celotne konstrukcije ne zvrnemo. Tudi pisalo smo iskali kar nekaj časa - tanko in neugledno plastično zadevico smo našli nerodno nameščeno ob zaslonu. Prepričani smo, da ga lahko ob redni uporabi mimogrede izgubimo. Priloženi program, ki lahko nadomesti daljinec za televizijo ali hi-ft, je praktičen, vendar je njegova uporabnost zmanjšana, saj je infrardeče tipalo nameščeno spredaj ob strani in ne na sredini. Sony Clie PEG-NZ90 je torej ročni računalnik, v katerega so pri Sonyju»stlačili«toliko vsega, da so pri tem enostavno pozabili na osnovno vlogo takih naprav - priročnost. Rečemo lahko, da je NZ90 le pokazatelj tega, kaj vse bi lahko ali celo bodo ročni računalniki morda vsebovali v prihodnosti. Če bodo le tudi majhni in uporabni. 110 I H I 10.13

109

110 I Z K L O P N O V E M B E R NADALJUJEMO 29. OKTOBRA! Brezžična omrežja ac Brezžična omrežja danes uporabljamo vsi, vgrajena jih imajo že»vsi«, med drugim tudi televizorji. So omrežja standarda n dovolj hitra za vse, kar bi radi z njimi počeli, ali potrebujemo že hitrejši ac? Preizkusili bomo najnovejše usmerjevalnike»ac«in jih primerjali z Nji. '.monitor.si Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje priznanje»zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. Mladina d.d. Dunajska cesta Ljubljana dav. št PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel. (01) e-pošta marketing@monitor.si Javni servisi VPN Nas skrbi, da bo med brskanjem po spletu nekje zapisan naš naslov IP? Bi radi pridobili dostop do storitve, ki je na voljo le Američanom? Uporabimo katero izmed storitev VPN, ki nas virtualno preselijo čez lužo. Preizkusili bomo najboljše storitve te vrste. Vse o IPV6 Danes še vedno pretežno uporabljamo četrto različico protokola IP, četudi večina računalnikov, usmerjevalnikov in celo ponudnikov interneta že podpira IPv6. Zakaj? Katere so prednosti IPv6 in katere slabosti? Kaj potrebujemo, če se ga hočemo lotiti doma ali v podjetju? tel , (01) e-pošta narocnine@monitor.si naklada Shwartz Print, Ljubljana izvodov Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN Izid je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. Odpoved je možna pisno ali po telefonu. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 112 I H I 10.13